GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE Leto VIII. — Štev. 15 Murska Sobota, 12. aprila 1956 Cena din 10.— Gospodarska krepitev zadrug in njihova socialistična usmerjenost - glavni prvini boja za socialistične odnose na podeželju Smo tik pred občnimi zbori kmetijskih zadrug. Čas hiti, a na nje se je treba temeljito pripraviti — ne samo v tehničnem pogledu, marveč tudi v politično-orientacijskem, kajti letošnji zbori naj bi bili korenita prelomnica v tem smislu, da bodo zadruge že v bližnji prihodnosti uresničevale svoje temeljne smotre: nenehno prizadevanje za pridelovanje večjih količin prehrambenih dobrin. svojo gospodarsko krepitev in uveljavljanje socialističnih odnosov na podeželju. Brez teh osnovnih prvin je zadruga kakor rahitično dete, ki se ne more povzpeti dalje od zibelke. Že samo površna ocena delovanja kmetijskih zadrug v soboški občini nam odkrije precej značilnosti, ki so lastne domala vsem kmetijskim zadrugam v Pomurju. Ob njih se je vredno vsaj za hip ustaviti, pokazati na slabosti in hkrati tudi na pot. ki vodi k njihovi odstranitvi. Pri nas je še vedno precej zadrug, ki imajo premajhne poslovne okoliše, zato pa tudi niso kos svojim temeljnim nalogam; ne pridejo dalje od vaških »štacun«, ki posredujejo prebivalcem samo najnujnejše potrebščine za dom in gospodinjstvo, predvsem zaradi tega, ker si s pičlim odkupom ne morejo zagotoviti potrebnih sredstev za svoje gospodarsko delovanje. V teh zadrugah so ponavadi tudi pospeševalni odseki komaj na papirju. Gospodarske koristi pa narekujejo, da bo potrebno te zadruge združiti ali pa jih priključiti k drugim, gospodarsko močnejšim vrstnicam (v soboški občini Moščanci, Zenkovci, Puževci). Ta operacija naj bo seveda plod trezne gospodarske presoje in odločitve. V Pomurju pa srečamo tudi nekaj takih zadrug, ki so ozemeljsko prevelike (M. Sobota, Lendava itd.) in zato zelo oddaljene od svojih članov. V teh zadrugah nahajamo dve skrajnosti: lov za dobičkom jih peha k osvajanju večjega odkupnega okoliša, ta podjetnost pa zelo močno hromi njihovo osnovno vlogo odločilnega činitelja v kmetijstvu. Soboška zadruga se je na primer prelevila v pravcato trgovsko podjetje, ki nima mnogo skupnega z našo pravo zadružno organizacijo; čeprav ozemeljsko navezuje nase mnogo krajev v okolici mesta, pa to v glavnem samo zaradi odkupa, ki ji je primaren posel, svoje osnovne naloge v kmetijstvu pa skrajno zanemarja in celo zapostavlja. Od take zadruge imajo člani zelo malo praktičnih koristi in jim je zategadelj vedno bolj tuja. Praksa pa je tudi pokazala, da zadružni sveti niso mogli nadomestiti zborov zadružnikov, dasiravno so ponekod delovali dokaj dobro. Zveza med zadružniki in njihovimi vodstvi je bistveno važen vzvod za dobro delovanje zadrug, kajti zadruge so naposled tukaj zaradi kmečkih ljudi in ne obratno. Prevelike zadruge se bodo zategadelj morale podvreči operaciji, ki jo bo potrebno uresničiti tako, da bodo tudi po svojem ozemeljskem obsegu lahko bolje delovale v gospodarsko-demokratični smeri. Pomurske zadruge so lani prevzele ves odkup, kar je vsekakor za nje dobro spričevalo, vendar pa so pri tem zašle v veliko skrajnost: za nove člane se borijo predvsem zaradi odkupa, ne pa toliko zaradi tega, da bi kmetovalce tudi v kme- tijskih poslih privezale nase in jih pravilno usmerjale. Take težnje pa lahko v svojem končnem stadiju povsem izmaličijo glavni smoter, ki ga zasledujemo z odkupno politiko na podeželju, in seveda tudi poslanstvo samih zadrug. Svoje lansko poslovanje bo velika večina pomurskih zadrug zaključila z dokajšnjimi dohodki, ki so v glavnem plod večje aktivnosti pri odkupovanju poljskih pridelkov. Važno pa je — in o tem bo potrebno odkrito spregovoriti na občnih zborih — da bomo ta sredstva zares dali tja, kjer se nam bodo najhitreje renti rala in prispevala svoj delež za krepitev gospo- darskih in socialističnih pozicij zadruge v njenem okolišu. Naj navedemo samo nekaj od tistega, v kar bi kazalo vlagati zadružna sredstva: plemenilne postaje, nova skladišča, ustanavljanje vzornih rejskih središč za perutnino, semenogojstvo in pridelovanje donosnih kultur na zemlji, ki je last splošno-ljudskega premoženja in dosedaj ni bila obdelana, potem stroji itd. (Nadaljevanje na 2. strani) OKRAJNI ODBOR SZDL BO RAZPRAVLJAL O ŠOLSKI REFORMI V soboto, 14. aprila 1956. z začetkom ob 9. uri dopoldne bo v dvorani hotela »Zvezda« v Murski Soboti JAVNA SEJA OKRAJNEGA ODBORA SZDL na kateri bomo razpravljali o organizaciji obveznega šolanja, oz. šolski reformi. Vabimo vse, še posebej pa prosvetne in javne delavce, ki jih zanimajo problemi našega šolstva, da se tega posvetovanja udeleže. OKRAJNI ODBOR SZDL MURSKA SOBOTA V naših podjetjih ín gospodarskíh organzacíjah je še vedno premalo budnosti in odločnega odnosa do povzročiteljev kaznivih dejanj V Pomurju je bilo lani storjenih 298 kaznivih dejanj, naperjenih proti narodnemu gospodarstvu. Storilcev je bilo nekaj več: 390. Skupna škoda, ki je bila povzročena s temi dejanji, znaša blizu 21 milijonov din, pri kateri pa je najbolj soudeležen splošno-družbeni sektor — torej podjetja in druge gospodarske organizacije. Pri natančnejši analizi teh podatkov pridemo do zanimivih odkritij, ki po svoje kažejo na to. da je v naših podjetjih in gospodarskih organizacijah še zdaleč premalo budnosti in odločnega odnosa do povzročiteljev takih dejanj. Delavski sveti in upravni odbori nimajo pri tem skoraj kaj pokazati, kar bi nas prepričalo, da se zares polnokrvno zanimajo za vse probleme v svojem kolektivu ali podjetju. Storilca navadno »potipajo« šele potem, ko je že v kazenskem postopku ali pa obsojen, čeprav bi s pravočasnim opozarjanjem na take škodljive pojave, ki so v neposredni zvezi z zaupanim jim družbenim imetjem in pro- izvajalnimi sredstvi, preprečili nadaljevanje kriminalnih početij posameznikov in tako tudi nastanek večje škode. Niso pa dovolj aktivni samo pri uveljavljanju preventivnih ukrepov, marveč tudi pri odkrivanju storilcev, saj je bilo lani izven Tajništva za notranje zadeve prijavljenih samo 25 kaznivih dejanj od zgoraj navedenega skupnega števila. Zaključek je na dlani: preiskovalni organi so pri opravljanju svojega odgovornega poslanstva dobivali premalo konkretne pomoči od javnih činiteljev. predvsem še od organov delavskega in družbenega upravljanja. Poglavje zase so tudi kazniva dejanja v povratku. 29 storilcev ali 7.5 odst. od skupnega števila povzročiteljev je bilo že enkrat ali celo večkrat kaznovanih zaradi kaznivih dejanj proti narodnemu gospodarstvu. pa so jih po prestani kazni znova zaposlili v podjetjih in zadrugah na takih položajih, kjer so lahko svoje »podvige« spet ponovili. Odstotek pri udeležbi resda ni tako velik, toda če bi posamezne primere analizirali s stališča škode, ki so jo kot dobri praktiki« povzročili družbi, bi nemara ugotovili, da jim prav gotovo ni oporekati večjih »zaslug . Zdravil je prav gotovo več, le da jih je potrebno poiskati in tudi uveljavljati tako, da bodo prizadeti čutili reakcijo javnosti in prizadetih kolektivov. Nihče sicer ne trdi tega, da takih ljudi ni treba zaposliti, toda nikar tam, kjer bi spet lahko neupravičeno jemali zase. To načelo bi moralo obveljati v vseh gospodarskih organizacijah in samoupravnih organih. Druga nedoslednost se kaže v tem, da niti ne uveljavljamo tistih zakonskih predpisov, ki določajo, da je potrebno tistim, ki so zaradi takih dejanj bili obsojeni na strogo zaporno kazen, odšteti v strogem zaporu prebiti čas, ki je biten pri dokazovanju pravic do pokojnine. In naposled: v organih delavskega in družbenega upravljanja le malokdaj proučijo gradivo, ki je povezano s sojenjem njihovega člana (niti končnega sodnega akta), čeprav bi se lahko iz njega marsikaj naučili in pri tem tudi spoznali, kako potrebni sta večja budnost in odločna beseda, kadar imamo pred seboj ljudi, ki nam tako ali tako podirajo tisto, kar smo si zgradili z velikim trudom in napori. S. K. Pokrajina ob Muri se rahlo prebuja iz zimskega spanja. Pomlad že trka na duri — 1. maj bo kmalu tu, naš delavski praznik! Napišite kaj, za naš list, kako se boste imeli o prvomajskih dneh pri vas — v kolektivu ali kraju ... Na sliki: Spomladanski motiv iz Pomurja (Foto Kološa) Podpiranje posameznikov je nezdružljivo z osnovno vlogo zadrug Pomanjkanje osnovne orientacije, ki bi bila usmerjena h krepitvi samih zadrug in njihovih socialističnih pozicij na podeželju, je pri nas še zelo občutno. Kako naj si drugače razlagamo ukrepe, ki jih uveljavljajo posamezne zadruge in s katerimi podpirajo zgolj posameznike (priznavanje regresa za umetna gnojila in škropiva, brezplačno škropljenje sad. drevja, dajanje prispevkov za zavarovanje živine posameznim članom — Veržej itd.), namesto da bi krepile svojo gospodarsko osnovo (gradile skladišča, si omislile več škropilnic in drugih kmetijskih strojev, dajale potrebna sredstva za vzgojo kadra in štipendije najboljšim učencem KGŠ, ki imajo veselje do nadaljnjega študija itd.) in tako postale v svojem okolišu očividen gospodarski činitelj, ki bi povezoval vedno več kmečkih ljudi in jim tudi pomagal pri kmetovanju v naprednem smislu. V tem pa se zrcali tudi vloga naših zadrug pri uveljavljanju pravičnejših in bolj človeških odnosov na podeželju, kajti podpiranje posameznikov prispeva samo k njihovi individualni krepitvi in bogatenju, kar ni v prav nobeni zvezi z našim zadružništvom. Še bolj težko pa je razumeti vodstva posameznih zadrug, ki prodajajo svoje stroje in mehanizacijska sredstva (v zadnjem času: Turnišče in Lendava), namesto da bi z njimi pomagala članom in tako krepila svojo vlogo v kmetijstvu. Mar ni to oddaljevanje od glavnega smotra zadrug, če dajemo sredstva za pridelovanje v roke zasebnikom, da bodo lahko z njihovo pomočjo pehali v odvisnost svoje slabše partnerje? Posledica take popustljivosti napram posameznikom bodo lahko samo novi vaški bogataši in izkoriščevalci z gospodarsko močjo, kateri bodo zadruge vedno težje našle protiutež. Kam pa bi nas vse to privedlo, menda ni treba na dolgo razlagati. Dogodki zadnjih dni V preteklem tednu se ni zgodilo nič takega, kar bi pretreslo svet. Diplomatska aktivnost med državami se nadaljuje in to nadaljuje v pozitivnem smislu te besede. Gotovo je zanimiv obisk bivšega predsednika vlade Zveze sovjetskih socialističnih republik v Angliji. (Malenkov sedaj odgovarja v sovjetski vladi za industrijo.) Vsi angleški časopisi se brez izjeme ugodno izražajo o tem obisku in posvečajo precejšnjo pozornost temu dogodku. Morda je še bolj zanimiv neuradni del tega obiska. Malenkova so neprestano obkrožali novinarji in fotoreporterji in je zato vzbudil precejšnjo pozornost ne samo kot uradna osebnost sovjetske vlade, temveč tudi kot privatna oseba. Tako je n. pr. nek londonski brivec izkoristil priložnost, ko je videl frizuro Malenkova (njemu je stalno visel s čela kodrček las) in iz nje napravil najnovejšo frizersko modo za Angležinje. Toda to so postranske stvari. Dejstvo je, da je obisk Malenkova v Londonu pomenil novo obogatitev v miroljubni politiki obeh blokov, tako vzhodnega kakor tudi zahodnega. O posledicah njegovega obiska v Angliji sedaj še ni mogoče govoriti. Gotovo pa je, da nikakor ne bodo negativne. V Afriki še vedno ni nič novega. Boj alžirskega ljudstva za nacionalno neodvisnost in državno suverenost se nadaljuje z nezmanjšanim tempom. Žrtve so še vedno na dnevnem redu. Prav gotovo Francozi tako dolgo ne bodo dosegli reda in miru v Alžiru, dokler se ne bodo proti tej deželi obnašali vsaj tako, kakor so se bili prisiljeni obnašati proti Tunisu in Maroku, katerima so morali dati gotove nacionalne pravice, čeprav o kakšni absolutni neodvisnosti od Francije tudi v teh dveh deželah ni mogoče govoriti. Zanimivo je tudi to, da se sedaj bore za svojo neodvisnost tudi tisti Marokanci, ki jih je »čudovita« mednarodna diplomacija »dodelila« Francovi Španiji. Vse kaže, da je kolonializmu v svetu odklenkalo in da je s tem odklenkalo tudi kolonialnim državam, med katerimi Francija ni na zadnjem mestu. Namesto, da bi se položaj med Izraelom in arabskimi deželami pred prihodom generalnega sekretarja Organizacije Združenih narodov na Srednji vzhod pomiril, se je v zadnjem času celo zaostril. Okoli petdeset mrtvih in preko 100 ranjenih je bilanca tega položaja v zadnjem tednu. Kdo je kriv, je težko reči. Brez dvoma niso krivi samo Arabci in samo Izraelci, temveč so vmes še interesi raznih velikih sil. Kljub temu, zadnjemu dogodku, pa si miroljubna svetovna javnost obeta veliko od misije glavnega tajnika OZN, Daga Hamarskjoelda na tem področju. Sploh lahko zabeležimo, da se sedanji glavni tajnik te največje svetovne organizacije mnogo trudi, da bi zgladil nasprotja, ki še obstojajo v svetu. (Nadaljevanje na 2. strani) V Radencih so podali obračun lanskega dela rezervni oficirji iz Pomurja Predzadnjo soboto je bil v Radencih drugi letni občni zbor Združenja rezervnih oficirjev Jugoslavije za Pomurje. Skupščini je predsedoval tov. Miloš Ledinek, kot gostje pa so se je udeležili predstavniki JLA. Poročilo predsednika okrajnega odbora Združenja tov. Mirka Štubla je potrdilo, da je bilo delo okrajnega odbora v zadnjem letu dokaj uspešno. Dobra je bila tudi poveza- va s posameznimi pododbori, ki so se preimenovali v občinske odbore ZROJ. Najboljši je bil tudi lani ljutomerski, kjer je uspešni dejavnosti pripisati tudi dobro povezavo z aktivnimi člani JLA. Delo je napredovalo tudi v Martjancih, kjer je bil pododbor ustanovljen šele v minulem letu. Razen rezervnih oficirjev je potrebno v Martjancih pohvaliti tudi rez. podoficirje, ki redno prihajajo na predavanja. V zadnjem letu je bilo vsega 38 strokovnih predavanj, ki so jih v večini imeli aktivni tovariši. Rezervni oficirji so si ogledali tudi praktično vajo večjega značaja v okolici Ptuja. Skupščina pa je grajala nedisciplinirane tovariše, ki se neredno udeležujejo predavanj. Več pozornosti bo potrebno posvetiti tudi strelskim družinam, kjer morajo biti oficirji med prvimi. Delegati so bili mišljenja, da bo treba letos posvetiti večjo skrb praktičnemu delu, kar v prejšnjih letih ni bilo zadovoljivo. Skupščina je na koncu izvolila 13-članski odbor s tov. Ludvikom Rapošem na čelu. Zahvalili so se dosedanjemu predsedniku tov. Miru Štublu, ki je dve leti predsedoval in uspešno vodil delo okrajnega odbora. -jo VREMENSKA NAPOVED za čas od 13. do 22. aprila Prevladovalo bo suho, oziroma lepo in toplo pomladansko vreme. V času med koncem tega tedna in začetkom prihodnjega tedna ter bolj proti koncu prihodnjega tedna parkrat krajevne plohe ali nevihte in nekoliko hladneje. Nedavno smo v našem tisku zasledili — sicer že zakasnela — poročila o spominskih svečanostih v Szombatheliju in o največ ji slovenski vasi Porabja v Gornjem Seniku. ob 10. obletnici smrti pesnika, etnografa in znanstvenika dr. Avgusta Pavla, ki se je rodil v Cankovi in ostal v svojem bogatem in plodnem življenju ves čas zvest svojemu slovenskemu poreklu. V dneh 10. in 11. marca so v Szombatheliju odkrili dr. Pavlu spominsko ploščo in v Gornjem Seniku pa po njem poimenovali kulturni dom — in vse to v okviru slovenskega dne v Porabju. V Porabju so praznovali slovenski dan — toda mnogi domovi Slovencev so še vedno prazni. Kot so bili pred leti Slovenci v Porabju presenečeni nad kulturnim uničevanjem slovenskih knjižnic, slovenskega življa — vsega kalni bilo v skladu s »kultom osebnosti«; so najbrž sedaj ose to praznovanje spremljali s precejšnjim nezaupanjem. Časi se spreminjajo in enkrat je bilo potrebno eno. zdaj pa drugo. Na vseh teh svečanostih v spomin dr. Pavlu, ki je bil aktiven borec o madžarski Bela Khunovi revoluciji, je bil »oficialen« zastopnik slovenskega naroda in sploh Jugoslavije, docent ljubljanske univerze dr. Vilko Novak. Jugoslavija je, vedno stremela in storila ose, naj se med narodi razvija čim tesnejše vsestransko sodelovanje, kar pa je le odraz našega notranjega družbenega razvoja, ki, se je posebej manifestiral v spoštovanju nacionalnih pravic tudi vsem narodnim manjšinam, ne oziraje se na to, kako so v drugih državah ravnali z našo narodno manjšino. Jugoslavija je nudila narodnim manjšinam vse pogoje njihovega kulturnega in gospodarskega razvoja, z ustvarjanjem in razvijanjem socialistične demokracije — in zdi se. da je tudi na to dejstvo pozabil dr. Vilko Novak n času svojega poslanstva« na Madžarskem. Kdo je pooblastil dr. Novaka, da govori v imenu slovenskega naroda in sploh Jugoslavije, je posebno vprašanje. Dr. Vilko Novak pa je govoril v imenu Slovencev, v imenu Jugoslavije, dajal izjave, ki zdaleč niso odraz stvarnosti; a so te izjave dale dejanskemu stanju v Porabju drugačno sliko, ki so dobrodošle novinarjem. a še bolj pa politikom. Kar je o teh proslavah bilo napisano v našem dnevnem tisku, ne bom ponavljal, pač pa se bom ustavil ob madžarskem, ki je tem svečanostim dal poseben poudarek. D. Vilko Novak je predaval v Szombatheliju na madžarsko-slovenskem večeru ter je med drugim dejal: »Pavel-ovo geslo je bilo, če se bomo spoznali, se bomo tudi vzljubili« in v nadaljevanju je dr. Novak dejal: »Zdaj je vrsta na nas;, da nadoknadimo, kar je zamujenega in pristopimo na obeh straneh k delu. ki vodi k medsebojnemu spoznavanju madžarstva in jugoslovanstva.« (citiram Magij ar Nemzet — 11. marca 1956). K temu le nekaj, ko so nas še blatili, smo Slovenci dobili prevod popularnega madžarskega romana: Móricz Zsigmond, Rozsa Šándor. O Novakovem govoru v Szombathelyu pa je poročevalec Naših novin zapisal (citiran v originalu): »U daljem delu svog govora profesor Novak bavio se interesovanjem Slovenaca za madžarske kulturne tekovine. On je ovde izmedžu ostaloga govorio o svom radu i naro č ito (podčrtal VŠ) se osvrnuo na svoj prevod Čovekove tragedije od Madača«. (Naše novine 15. III. 1956.) Mislim, da k utrjevanju odnosov ne more prav posebej prispevati sklicevaje se na prevod dela, ki s svojo vsebino nikdar ni podpiralo revolucionarnih gibanj delovnih ljudi na Madžarskem niti v Sloveniji, niti nikjer na svetu. Težko je klicati spomine saj je prevod »Človeške tragedije« katerega je leta 1940 izdala založba Ljudskih iger o Ljubljani, posvečen »gospe grofici Mariji Zichyjevi«. V uvodu k prevodu Vilko Novak na kratko pove vsebino Človeške tragedije in ponovimo le nekaj stavkov; »Osnovna misel dela in rešitev njegovega vprašanja je. da je smoter človeškega življenja borba sama: borba za vrednote in zoper slabosti v sebi in družbi — kar vodi do končne popolnosti v Bogu«. Ko je Vilko Novak ocenil »Človeško tragedijo v primerjavi z Goethejevim »Faustom«, je napisal: »Kljub vsem sorodnostim pa je Madácheva pesnitev izvirna po široki koncepciji nadkriljujoči vsa podobna dela. po vodilni m i sl i (podčrtal VŠ) in oblikovni strani.« In k temu vsemu le še nekaj besed; ko Vilko Novak analizira Adama, osrednjo osebo Človeške tragedije, ki preživlja zgodovino človeštva, pravi: »Nato v dobi svobodnega tekmovanja in kapitalizma v Londonu in Falansterju bodočnosti spozna neuspeh liberalizma in komunističnih zablod.« Pred občnimi zbori kmetijskih zadrug (Nadaljevanje s 1. strani) Nič manj važna pa je izbira kadra. Nekatere naše zadruge še vedno vodijo ljudje, ki niso člani SZDL ali pa so že bili kaznovani zaradi poneverb in podobnih dejanj. Ali lahko taki ljudje tudi pravilno vodijo in usmerjajo zadrugo — je seveda drugo vprašanje, kateremu bomo morali na občnih zborih resno pogledati v oči, če hočemo imeti zadruge s pravo gospodarsko in socialistično usmerjenostjo. To velja za nekatere člane upravnih odborov in tudi za vodilne uslužbence. Če bomo namreč pri izbiranju novih zadružnih vodstev tako ravnali, potem bo v naših zadrugah veliko manj kriminala in slabosti, toda veliko več rahločutnosti in odgovornosti za pravo gospodarjenje v socialističnem smislu. Novi upravni odbori ne bodo več z devetimi stenami ograjeni organi (značilen primer v M. Soboti, kjer so se v zadrugi spraševali, kaj se ima v njihovo poslovanje vtikati SZDL, čeprav je stanje v zadružnem vodstvu tako, da terja temeljito prezračenje), marveč družbeno-politični činitelji, ki bodo pravilno usmerjali kmetijstvo in življenje na podeželju — seveda, če bomo pri volitvah imeli vedno pred očmi tudi temeljne smotre našega zadružništva. S. K. Dogodki zadnjih dni (Nadaljevanje s 1, strani) Med našimi zunanjepolitičnimi dogodki je treba predvsem omeniti obisk jugoslovanske parlamentarne delegacije o sosednji Bolgariji. Jugoslovani so doživeli v Bogariji zelo prisrčen sprejem, kar dokazuje, da se bodo lahko nasprotstva, ki še obstojajo med obema deželama, predvsem po zaslugi »zgodovinske« resolucije Kominformbiroja. inspirirane direktno od Stalina in njegovih podrepnikov, o najkrajšem času odstranile. Vodja jugoslovanske parlamentarne delegacije Moša Pijade je na svečanem kosilo, v bolgarskem narodnem sobranju izjavil, da »življenjske koristi zahtevajo tesno medsebojno sodelovanje« med obema državama. Končno je treba še omeniti ne povsem nevažno zasedanje mednarodne medparlamentarne unije, ki je bilo v tem tednu v naši državi, in sicer o sončnem Dubrovniku. Na tem zasedanju, o katerem bomo še govorili ko bodo znani zanesljivi zaključki, zasedajo razne komisije, ki razpravljajo o statutu unije, o gospodarskih vprašanjih, o intelektualnih odnosih, o zmanjšanju oborožitve v svetu in o mednarodni ko- lektivni varnosti. Gotovo pomeni tudi to zasedanje nov korak k pomiritvi v svetu, pa čeprav zaključki morda ne bodo tako idealni, kakor si jih pacifisti eventuelno zamišljajo. Eno pa drži: položaj o svetu kaže, kljub nekaterim izjemam, da so miroljubne sile močnejše od napadalnih. PREDAVANJE V LJUDSKI UNIVERZI Prijatelje in obiskovalce soboške Ljudske univerze vabimo, da se v čimvečjem številu udeleže predavanja dr. Jožeta Potrča, ki bo o sredo, 18. t. m. ob 20. uri v veliki dvorani hotela »Zvezda«. Predavanje ima naslov: »MEDNARODNA ORGANIZACIJA DELA IN JUGOSLAVIJA«. Odbor Dr. Vilko Novak in slovenski praznik na Madžarskem V smislu te resignacije se tudi končuje v angelskem spevu Človeška tragedija: »Todà na vzvišeni tej poti da se prevariti ne daš. misleč, da vse, karkoli delaš, le Bogu o slavo ti ravnaš, da On te rabi za orodje v dokaze svoje vsemoči: temveč naj o čast ti bo. če da ti, da. kot On sklene, delaš Ti! S prevodom takega dela (le kratka pripomba. Človeško tragedijo: prevedla Vilko Novak in Tine Debeljak) se popularizirati na svečanostih človeku, ki je aktivno sodeloval v proletarski revoluciji in zaradi tega bil celo življenje zapostavljen in preganjan, pomeni če ne več, vsaj malo cinizma nad napredkom človeštva v novo družbeno ureditev. Tak zasmeh mora pač zaboleti tudi pri nas vsakega človeka: ali so še res ljudje-v z gojitelji, ki nočejo spoznati človeka — ustvarjalca svoje bodočnosti. In dr. Vilko Novak je vzgojitelj na naši najvišji vzgojni ustanovi. Uvodoma sem citiral Novakov apel: »k delu. ki vodi k medsebojnemu spoznavanju madžarstva in jugoslovanstva« in pri tem se mi vsiljuje vprašanje, kakšno naj bo to sodelovanje. na kaki osnovi in v kakem cilju. To vprašanje je temvažnejše, ker je Novak ob koncu svojega uvoda k Človeški tragediji leta 1940 napisal: »Naj ne bo to zadnje delo. prevedeno v slovenščino, marveč sledi naj mu čimboljše spoznavanje kulture naših sosedov, da se bomo tudi tako bližali vzorom (loveča n s t v a . katerih glasnik je prav M a d aác h e v a Tragedija človeka.« Spoznavali je v tej smeri nam ni potrebno in niti ne bi bilo koristno za delovnega človeka v Sloveniji. kakor tudi ne na Madžarskem. Dr. Vilko Novak je poleg govorov dajal tudi izjave, ki jih je madžarska telegrafska agencija (MTI) na veliko objavila in jih citiram po osrednjem glasilu madžarske Partije (Szabad nép z dne 17. marca 1956). V začetku naj takoj pripomnim, da teh izjav dr. Vilko Novak še ni preklical, saj bi bilo zabeleženo tudi v našem tisku. Zelo značilne so izjave, ki jih je dajal, po svoji avtoritativnosti, čeprav je dr. Vilko Novak le bežno, v spremstvu gostiteljev gledal Porabje. Čudim se. kako si je drznil izjaviti: »Ob priliki mojega obiska v madžarski pokrajini, ki jo naseljujejo Slovenci, sem z veseljem ugotovil, da ima slovenska manjšina vse možnosti (podčrtal VŠ) za negovanje in razvoj lastne nacionalne kulture. Prav to sem izkusil tudi v zvezi z drugimi manjšinami«... V že omenjenem glasilu, kjer je objavljena Novakova izjava, še beremo Novakove besede: »Z veseljem sem izkusil, da v Monoštrskem okraju, v krajih, ki jih naseljujejo Slovenci, poučujejo tudi knjižno slovenščino, in da prosvetni organi stavljajo v ta namen na razpolago tudi potrebne učbenike« ... Torej slovenska narodna manjšina o Porabju ima »vse možnosti« — slovenske knjižnice so uničene, organizacije Demokratične zveze delovnega ljudstva ni več. mnogi domovi Slovencev, tudi v Gornjem Seniku so še prazni, čeprav so njihovi lastniki še živi in si želijo čim prej domov, pa so še vedno razseljeni po različnih taboriščih, državnih posestvih in nekateri so še o zaporih. Tega ni »videl« ali ni upal povedati dr. Vilko Novak madžarski telegrafski agenciji, pač pa je s svojo izjavo lepo okrasil še deloma žalostno stvarnost v Porabju. Toda resnica je: na šoli na Gornjem Seniku se poučuje slovenščina kot predmet eno uro dnevno, drugod pa le tri-štiri ure tedensko . .. Za ta pouk imajo en sam učbenik. . . Raven pouka v knjižni slovenščini je odvisna od učnih moči. Med temi se je le en učitelj udeleževal pouka v knjižni slovenščini... Ker na pedagoški šoli za manjšinske učitelje, preseljeni iz Budimpešte v Segedin, nimajo slovenščine zmožnih moči. edinih dveh pripravnikov za učitelje niso poslali tja. marveč ju prijiravljajo za jezikovni pouk na univerzi v Budimpešti. .. . Učitelj Franc Orban iz Slovenske vesi je bil izpuščen iz zapora, a je ostal brez pokojnine ali službe. In h koncu še eno izjavo dr. Vilka Novaka z vprašanjem — ali res ne spremlja življenja v Jugoslaviji: »V Jugoslaviji, v krajih, ki jih naseljujejo Madžari tudi o b st o ja možnost (podčrtal VŠ) za nego madžarskega jezika in kulture.« Torej v Porabju ima slovenska narodna manjšina ose možnosti za razvoj lastne nacionalne kulture, pri nas pa obstaja le možnost za nego madžarskega jezika in kulture. Ali dr. Vilko Novak smatra, da je nekaj sto različnih šol madžarske narodne manjšine le nega madžarskega jezika in kulture, ali ne ve. kaj pomenijo tisoči izvodov različnega tiska madžarske narodne manjšine, ali ne ve kaj pomenijo številne organizacije. ki jih ima pri nas ma- džarska narodna manjšina? Ali etnograf dr. Vilko Novak še ni spoznal, da je madžarska narodna manjšina v Jugoslaviji imela več svobode v izražanju svoje nacionalne kulture, kot' pa je je imel madžarski narod v času poostrenega čaščenja »kulta osebnosti?« Odgovori so jasni in jih ni treba pisati — dr. Vilko Novak bi vse to lahko vedel in že spoznal! Vanek Šiftar Beležke o občnem zboru: Težnja pa boljših razmerah v trgovini in trgovanju naj bo osnovno načelo Okraj. trgovske zbornice Dvorana v hotelu Zvezda. Za mizo delovno predsedstvo — nekaj gostov, med njimi član Republiške trgovinske zbornice, predsednik Sveta za gospodarstvo pri OLO ter 92 delegatov iz vsega Pomurja. Prvo je predsednikovo poročilo, ki govori o načrtu za prenovitev nekaterih trgovskih lokalov. Načrt obsega obdobja od letos do leta 1960. sredstva: okrog 450 milijonov dinarjev. toda to so mimogrede omenjene stvari, ki jih predvidevajo. Bolje je prisluhniti nekaterim problemom, ki danes prizadevajo trgovino. poslovanje in potrošnika. Ti problemi so dobili svoje mesto v živahni razpravi. Najprej o odnosu trgovine do potrošnika. Povsod isti odmev: z izbiro blaga nismo povsem zadovolj- ni. Zraven še očitki, da zato naši ljudje raje kupujejo, predvsem tekstilno blago, v Ljubljani. To dokazuje tudi statistika prometa. Ljubljanske trgovine so lani zabeležile polovico vsega blagovnega prometa v Sloveniji. Zakaj? Najti je treba korenit odgovor. Kaj se dogaja? Grosistična podjetja v Ljubljani razdelujejo blago tako kot pravi pregovor: kdor prej pride, prej melje. Naša trgovska podjetja dobivajo na tak način samo drobtine. To je del problema. Drugi del istega problema korenini doma, v domačih trgovskih hišah, pri delu naših ljudi. Dobra postrežba, smisel za ureditev lokalov, izložb, realne cene in pogostokrat tudi POSLOVNA MORALA. PREDVSEM PRI PRAVILNEM DOLOČANJU CEN posameznim predmetom. Tu je težava. Naša trgovska podjetja -kmetijske zadruge — odkupujejo živino in druge poljske pridelke večinoma po enotnih cenah. Načelno vlada med kmetijskimi zadrugami mnenje: ne konkurirati s cenami pri odkupu. To načelo pa ne velja za trgovska podjetja v sosednji Hrvatski. Kakor nalašč ponujajo n. pr. za živino nekoliko več kot domače zadruge. S to nevšečnostjo imajo opravka predvsem kmetijske zadruge v lendavski občini. Posredovati bo morala Okrajna trgovinska zbornica na ta način, da se bo dogovorila s sosednjimi trgovinskimi zbornicami glede politike odkupnih cen. Drugo resno vprašanje zadeva neposredno finančno poslovanje trgovskih podjetij, predvsem kmetijskih zadrug, ki imajo žiro račune pri zadružni hranilnici ali komunalni banki. Skrajni čas je, da se uredi plačilni promet med Narodno banko in ostalimi denarnimi zavodi, saj romajo v sedanjih razmerah plačilni nalogi n. pr. iz Ljubljane do Lendave okrog deset dni. Na drugi strani pa je seveda uredba o rednem plačevanju obveznosti med podjetji: rok osem dni. Trgovina v Pomurju je v primerjavi z ostalim predeli v Slove- niji še vedno slabo razvita. Merimo predvsem na razporeditev lokalov po posameznih krajih. Razen tega je vedno večja potreba po nekaterih specialnih trgovinah, tako je potrebna v našem okraju vsaj ena trgovina, ki bi imela na zalogi dovolj materiala za obrtne delavnice. O taki trgovini smo že večkrat govorili. S posredovanjem raznovrstnega materiala, potrebnega obrti, bi pocenili vsaj nekatere izdelke obrtnih delavnic, saj so prevozni in potni stroški tistih, ki morajo kupovati material v Mariboru. Ljubljani, vračunani v ceno izdelkov. Tu. in morda še kje, se vsiljuje vtis. da čutimo do posameznih sklepov premalo soodgovornosti. To samo mimogrede. Sicer pa, oddaljili smo se od težišča razprave na občnem zboru: VAJENIŠKA ŠOLA IN KADER V TRGOVSKI STROKI problem, ki je udaril občnemu zboru trgovinske zbornice pečat težnje po boljših razmerah v trgovini in trgovanju. Že pred leti so sklenili na Trgovinski zbornici v Murski Soboti, da bodo zgradili pri ESŠ vajeniško šolo. Trgovska podjetja so pričela zbirati sredstva za gradnjo. Republiška trgovinska zbornica pa je gledala na gradnjo vajeniške šole v M. Soboti s čisto drugega stališča. Pred M. Soboto so vajeniške šole potrebni v Ljubljani, Celju itd., tako je bilo mnenje Republiške trgovinske zbornice. Ugovori na to trditev, ki so jih dali delegati na občnem zboru, so vsaj v nekaterih ozirih tako tehtni, da jih ni mogoče prezreti. Samo nekaj razlogov, ki govorijo za vajeniško šolo v M. Soboti. Stroškov za vsakoletno štirimesečno šolanje v Mariboru ali Ljubljani ne bodo tvegali marsikateri starši naših trgovskih vajencev. Bodo pač izbirali med drugimi poklici, ki ne bodo navezani na take izdatke. Letos je bilo všolanih v soboški vajeniški šoli okrog 120 učencev, kar je lep obet za naše trgovine. In končno, ali bo potem mogoče dobiti iz Ljubljane v naše kraje dovolj kvalificiranih delovnih moči? Tako in še drugače so dokazovali delegati potrebo po zidavi vajeniške šole. Lahko se namreč zgodi, da bo vajeniška šola kot »podnajemnik« pri Ekonomski srednji šoli lepega dne brez učnih prostorov. Če smo že pri trgovskih vajencih. je treba omeniti še nekaj ugotovitev občnega zbora. Na kratko bi lahko rekli: VZGOJA VAJENCEV IN ODNOS DO VAJENCEV. Malo je namreč vodstev trgovskih podjetij, predvsem pa kmetijskih zadrug, ki bi se zanimala za delo in uspeh svojih vajencev v šoli, predvsem z namenom, da bi Kasneje povezala teoretično znanje vajencev s praktičnim delom. To je groba pomanjkljivost pri vzgoji naraščaja. Svojevrsten je odnos nekaterih poslovodij in pomočnikov do vajencev. Vajenca je treba navajati k delu. ne smemo pa ga puščati v trgovini samega ali ga obremenjevati z deli. pri katerih ne bo pridobil niti osnove trgovanja. Tako se je lahko zgodilo, da vajenci niso znali narediti pred izpitno komisijo niti poštene papirnate vrečke. To je kratka beležka o občnem zboru Okrajne trgovinske zbornice M. Sobota, ki je bil prejšnjo soboto v Murski Soboti. -jm Kadar govorimo o zdravju, kaj radi pozabljamo, da je v Pomurju še mnogo nehigienično urejenih, odprtih vodnjakov, kot ga kaže naša slika. Zavedajmo se: vir zdravja je tudi v dobri, zdravi pitni vodi. (Foto Kološa) POPRAVEK V prejšnji številki P. V. se je vrinila pri članku Trgovina in potrošnik — 3. stran, 4. odstavek od spodaj napaka, ki je spremenila smisel stavka. Stavek: — da daje poslovodja poslovalnice moko nekemu privatnemu peku na upanje, za kar dobiva poslovodja kot povračilo brezobrestno posojilo. Stavek se glasi pravilno: da daje poslovodja nekemu privatnemu peku moko na upanje in mu nudi s tem brezobrestni kredit. POMURSKI VESTNIK. 12. aprila 1956 2 Osnovno znanje o tehniki ljudstvu Misli iz diskusije na letnem zboru Ljudske tehnike v Murski Soboti Letošnjega letnega zbora Ljudske tehnike za Pomurje o Murski Soboti se je o nedeljo udeležil tudi sekretar GOLT S toV. Nedog Janez. Gostje so bili še: Gričar Jože, sekretar SZDL Murska Sobota. Vanek Šiftar, zvezni ljudski poslanec, Rogl Franc, predsednik OLO M. Sobota. podpolkovnik Prizmič, načelnik Vojnega odseka, in tov. Stanič, član GOLTS. Zbor je zabeležil niz novih misli o Ljudski tehniki tega dela Slovenije in se je izjasnil za široko tehnično vzgojno delo. kar je v skladu s tukajšnjim stanjem, kmetijstva in ravni tehnične kulture. Nesporno je Ljudska tehnika še vedno organizacija klubsko zaprte aktivnosti. Njeni predstavniki v Pomurju so jo skušali uveljaviti z organiziranjem posvetovanj s predstavniki oblasti in družbenih organizacij, toda udeležba je bila zelo pičla. Tu praksa je posredovala zaključek, da sestankarstvo nikamor ne vodi. Posledica tega je bilo stopnjevano malodušje v že itak skromnem številu aktivnih članov. Od štirih večjih centrov Ljudske tehnike v Pomurju sta ostala aktivna samo dva. To pomeni, da je vzporedno z združevanjem okrajev aktivnost organizacije padala in se prenašala s sedežem Okrajnega odbora. Vsi poskusi prodiranja na vas so propadli bodisi zaradi pomanjkanja sredstev, bodisi zaradi zapostavljene vloge Ljudske tehnike. Moralno in materialno pomoč Ljudski tehniki! To je bilo geslo letošnjegu letnega zbora organizacije. Toda okrog osnovne zahteve se je nanizal venec važnih problemov, zn katere v javnosti obstoja mnenje, da ne spadajo v delokrog Ljudske tehnike. Tako je bilo govora o šolski reformi, o izvenarmadni vzgoji, o širšem načrtu za po- speševanje kmetijstva, o prosvetnem delu na vasi in drugem. Podana je bila kritika cepljenja socialističnih sil v tehničnovzgojnem delovanju na vasi. Ugotovljeno je bilo. da je smiselno le združeno fehnično-vzgojno delo z že itak enotnim ciljem: posredovati prebivalstvu osnovno znanje s področja tehnike v najširšem pomenu besede. Vse organizacije na vasi so torej dolžne krepiti tiste oblike tehnično vzgojne dejavnosti, ki so v njihovem kraju najpomembnejše. Ljudska tehnika lahko koristno usmerja vse najvažnejše vrste delovanja s svojimi komisijami, klubi in društvi. V Pomurju najbolj pomembnih panogah pridejo do izraza kmetijsko tehnična komisija, elektrestrojna pa tudi šolska komisija. Novost je Društvo kmetijskih strojnikov in traktoristov. a govora je tudi že o komisiji, ki bi uveljavila važnost gradbeništva v kmečkem življenju. Stopnja ravni tehnične kulture je postala predmet vse širših razprav. Te razprave nam vsiljujejo ugotovitev, da prihaja raven tehnične kulture v vse večje nasprotje s hitrim razvojem tehnike. Ni slučajno, da se to izraža tudi v šolski reformi. V kmetijstvu se to izraža v vprašanju: kako doseči zadostitev našim potrebam z istih obdelovalnih površin. (Nedog Janez, sekretar Glavnega odbora Ljudske tehnike Slovenije Ljudska tehnika ima zelo važno družbeno vlogo v spoznavanju prebivalstva s tehniko. Ni toliko važno to, koliko tehnike imamo, niti to, koliko jo uporabljamo. najvažnejše je to, da njen pomen vsi forumi pravilno razumejo ... Proračunskih virov ni. toda to ne pomeni, da ni nobenih drugih virov za dobavo sredstev, potrebnih razvoju Ljudske tehnike... V vprašanju je povezava z družbenimi in političnimi organizacijami. Kakšna je pomoč mladine? Doseči je treba najožje sodelovanje! (Gričar Jože, sekretar Okrajnega odbora SZDL, Murska Sobota.) Potrebno je iskati tiste skromne oblike, ki so nam trenutno možne. Govorili smo o tehnični vzgoji mladine, o tehnični vzgoji v šolali. Tudi za to bomo morali dobiti fonde. Za delo ljudske tehnike so pomembna namenska sredstva, ki so edini možni vir za jačanje tehnično vzgojnega dela. Teh sredstev se največ zbira v kmetijskih zadrugah, odnosno zadružni zvezi, ki je najbolj zainteresirana za uspešen razmah tehnične vzgoje. (Rogl Franc, predsednik Okrajnega ljudskega odbora Murska Sobota.) Ali je tehnična kultura manjvredna? Mnenja sem, da je ravno tehnična kultura gibalo naroda ... Brez dobro organizirane Ljudske tehnike manjka nekaj v novi družbeni ureditvi — delovanje Liudske tehnike več ni samo zadeva gospodarstva in obrambe, temveč je že družbeno političen problem. (Valenčič Lojze, predsednik Okrajnega odbora Ljudske tehnike Murska Sobota.) Potrebni sta pomoč in sodelovanje Doslej je zagotovljena pomoč Društva tehnikov in inženirjev. Prvi uspehi so zabeleženi že tudi v sodelovanju z Okrajno zadružno zvezo, toda ne še s splošnimi kmetijskimi zadrugami. Z Ljudsko prosveto pa bo šele treba določiti potrebno mero vzajemnega delovanja. Podobno je z Ljudsko mladino in še nekaterimi organizacijami. Tukaj nastopa nevarnost nesporazumov zaradi razumevanja kompetenc. Praksa dosedanjega delovanja dovolj očitno vodi do naravnih zaključkov. V nasprotju z dosedanjo prakso kmetijsko nadaljevalnih šol. kmetijskih tečajev mladih kmetovalcev in podobnih oblik skoraj zgolj teoretičnega delovanja, bo potrebno v bodoče temeljiti na praksi, katero pojasnjuje teorija. Zn to so potrebne manjše površine obdelovalne zemlje, sadovnjakov, vrtov, pa morda tudi skromne fizikalne učilnice ali nekaj podobnega, kar je lahko obenem sedež organizacije Ljudske tehnike. Med vsemi vrstami kmetijsko tehničnega dela pa je menda najvažnejše in najbolj zapostavljeno vrtnarstvo. Med tem ko je v Prekmurju še vedno najti na urah ročnega dela dečke pri šivanju gumbov in podobnem ženskem delu, so v Prlekiji že lani uvedeni predmeti, s katerimi so se učitelji seznanili na enotedenskem tečaju, kjer so obenem spoznali vrednost Ljudske tehnike. Takšen tečaj je potreben tudi za učiteljstvo Prekmurju. Predavanja s področja tehnike pa je mogoče in tudi neizbežno okrepiti s skioptičnimi slikami ali kratkimi filmi, kar bo vrednost in naloga fotoklubov. Predvideno tekmovanje nastajajočega društva kmetijskih strojnikov in traktoristov bo zanimivo (ob- segalo bo oranje in spretnostno vožnjo) čeprav zazveni vse skupaj malo preveč »traktorsko«. To tekmovanje je namreč predhodnik centralne proslave 10. obletnice Ljudske tehnike v Sloveniji, ki bo nekje sredi letošnjega leta. Po vsem tem je važno ugotoviti, da je bil letni zbor Ljudske tehnike v Murski Soboti izrazito moški zbor, kar pojasnjuje dejstvo, da je Ljudska tehnika na tem koncu Slovenije še vedno moška organizacija«. Tudi to je izraz strokovne zaprtosti organizacije. Toda še bolj je zanimivo, da se na zboru ni zastavljalo vprašanje članstva. Ves čas je bilo govora o tem, kako omogočiti aktivnost članstva, kajti samo pomanjkanje vzajemnega delovanja z družbenimi organi- zacijami in še mnogo bolj pomanjkanje materialnih sredstev je pahnilo Ljudsko tehnikov v neaktivnost. Nakazana smer (Osnovno znanje o tehniki ljudstvu!) naj bi bila podkrepljena s tem, da bi o problemih Ljudske tehnike in o širjenju tehnične kulture razpravljal Okrajni odbor SZDL na svojem rednem zasedanju. a svoj širokozasnovani načrt udeležbe Ljudske tehnike v pospeševanju kmetijstva v Pomurju pa namerava Okrajni odbor Ljudske tehnike predložiti v obravnavo OLO. Pri tem pa bo imela Okrajna zadružna zveza znaten delež dolžnosti preko splošnih kmetijskih zadrug, ki ne postajajo samo ekonomsko, temveč tudi kulturno središče vasi. Zbor pa se razen za načelo: dati ljudstvu osnove iz znanja o tehniki ni opredelil za »startno« geslo, s katerim bi omejil cilj letošnjegu delovanja. Pouk v naravi je za šolarje vedno prijeten dogodek (Foto Kološa) GLEDALIŠKE OCENE IN POROČILA Cankarjev „Martin Kačur“ na soboškem odru (Ob uprizoritvi „Martina Kačurja“) Igrati Cankarja je velika odgovovornost pred velikim pisateljem, pred njegovo jezikovno eleganco pred njegovo globoko mislijo in idejo, pred njegovo umetnostjo. Igrati Cankarja pa pomeni tudi hkrati dovršen umetniški užitek za igralce in za občinstvo. Tega dejstva se zavedajo naša profesionalna gledališča in zato pomeni študij in uprizoritev vsakega Cankarjevega dela največji režijski in igralski napor tiste sezone, v kateri ga prikazujejo. Tega dejstva se zavedajo tudi naša številna amaterska društva, zato Cankarja redko srečamo na amaterskih odrih. Zato je bila precej smela in drzna odločitev dramskega vodstva MKUD »Štefan Cvetko« s soboške gimnazije, da uprizori »Martina Kačurja« v dramatizaciji Franja Smerduja. Smela še zlasti zato, ker ima društvo na razpolago predvsem mlade igralce, življenja in odra nevajene začetnike. Smela dalje še zato, ker je režijsko in inscenacijsko (50 slik) zelo zahtevna. Zahtevma tudi zato. ker sama dramatizacija Kačurja ne ustreza preveč zahtevam drame, pisane za gledališče, temveč je to bolj pisanje filmskih slik. kjer ni prave ekspozicije, ne zapleta in razpleta, vrhunca in padca, skratka ni tistih ustaljenih dramskih prvin, ki jih drugače odrske igre imajo. Torej, težav na kupe. Toda te navajati, bi bila pravzaprav naloga režiserja Janeza Plestenjaka (ki je soboško uprizoritev zrežiral) in ne moja, ki naj ocenim samo to. kar vidim. Vendar — mimo njih ni mogoče iti nikomur, ki vsaj nekoliko pozna — gledališče Sobotna uprizoritev? Ne mislim ocenjevati vseh igralcev, tudi ne nameravam poseči v vse detajle, dobre in pomanjkljive. Splošen vtis? Ne zelo dober, ne zelo slab. Pravzaprav takole: mnogo dobrega in precej slabega. Med dobro bi štel predvsem resno prizadevnost vseh. ki so se lotili tega dela. od režiser- ja. igralcev, pa vse do tistih, ki so morali prenašati kulise med posameznimi slikami. Potem igra: Kolarš kot Martin Kačur, ki se je povzpel v zadnjem dejanju (prizor s Ferjanom v čitalnici) in ki je tudi drugod po svojh močeh skušal oži- vetit Kačurja ko ga je napisal Ivan Cankar: Bežana. ki je dobro prikazal klečeplazca in pozneje vzvišenega nadučitelja Ferjana; Cvete Kučanove, ki je pravilno dojela idejo Cankarjeve Tončke in jo tudi tako odigrala: Metke Rousove kot Minke; Žerdina kot tajnika grajžarja (čeprav je bil ponekod pretiran). Pa tudi vsi ostali so tako ali drugače doprinesli svoje v uprizoritvi. Med starejšimi, ki so pomagali. je treba omeniti Štefana Sedonjo. ki je zelo dobro interpretiral župnika v Blatnem dolu (zlasti še prizor v cerkvi) ter solidno igro Franca Zadravca kot zdravnika. Med pomanjkljivosti uprizoritve (ki jih tudi ni bilo malo) je treba šteti predvsem premajhno sproščenost skoraj vseh nastopajočih, zapletanje v tekstu (kar je pri Cankarju huda napaka, saj njegovih besed ni mogoče nadomestiti z improvizacijo), okornost v gibanju na odru, pri nekaterih (Ferjan) elkanje, čeprav jezik na splošno ni bi! slab. in najbrž še kaj. Toda prej sem zapisal, da se v podrobnosti ne bom spuščal. Režiji bi bilo mogoče v marsičem ugovarjati, toda v dobro ji je treba šteti to, da Cankarjeva osnovna ideja ni v uprizoritvi zbledela. V inscenaciji (delo Franca Vrtačnika) je bilo v danih okoliščinah storjeno to. kar se je narediti dalo. Čeprav je gibanje oseb na odru in prenašanje kulis marsikoga motilo, se ta inscenacijsko zahtevna igra skoraj drugače ni dala rešiti. Pri naglem prenašanju je prišlo seveda do pomot, tako da so n. pr.. pozabili odnesti računalo iz prejšnjega prizora v šoli in je to kar ostalo v Sitarjevi krčmi. To je približno vse, kar lahko na tem majhnem prostoru omenim o uprizoritvi Cankarjevega Martina Kačurja«. Naj končam s tem. kar sem povedal uvodoma: uprizoritev ni bila zelo dobra, niti ni bila zelo slaba. Predstava je bila požrtvovalno amatersko delo vseh nastopajočih in temu objektivnemu dejstvu se podreja tudi to poročilo. Franc Šrimpf V M. Soboti -pa tudi v nekaterih drugih krajih Pomurja — se uveljavljajo tudi lutkovna gledališča. Pridni obiskovalci lutkovnih gledališč so predvsem naši pionirji in cicibani, starejši pa se doslej niso ravno najbolj ogreli za lutkovne predstave. Prav na kratko: lutke na odru — vidimo jih na zgornji sliki — ne bi »živele«, če ne bi bilo za odrom teh štirih tovarišic (Foto Kološa) POLEMIKA O KINO SPOREDU Bodimo objektivni . . . V Pomurskem vestniku št. 9 z dne 1. marca 1956 je bil na 3. strani objavljen članek: »Poglobiti se bo treba v notranje Jelo prosvetnih društev«, v katerem dopisnik iz Lendave v predzadnjem odstavku tega članka piše: »Med drugim je Svet imenoval tudi komisijo za pregled filmov (Svet za prosveto pri Obč. ljudskem odboru Lendava, op. pisca), ki bo v bodoče lahko vplivala pri izbiri, ki je bila v zadnjih letih p o m a n k 1 j i v a.« Po razgovoru z upravnikom kina v Lendavi sem zvedel zanimive podatke, ki jih navajam dobronamerno, da bodo tudi Lendavčani spoznali ta problem z druge strani. Kolektiv kina v Lendavi je z zadovoljstvom sprejel vest, da je osnovana komisija pri Svetu za kulturo in prosveto v Lendavi, ki bo imela nalogo, pretresti probleme te kulturne ustanove in ki bo pomagala pri pregledu nabavljenih filmov ter priporočala, ali so primerni za mladino ali ne. To nalogo ima ta komisija v glavnem, kajti na nabavo filmov ne more namreč mnogo vplivati. Toda o tem pozneje. Kolektiv kina se čuti nekoliko prizadetega zaradi očitka, da je bila baje izbira filmov v zadnjih letih pomanjkljiva, tembolj, ker je iz zapisnika te seje razvidno, da o neki pomanjkljivosti res ni bilo govora. Torej je netočno informiranje javnosti o delu nekega kolektiva. Zato sodim, da bo prav, da pogledamo nekaj tabel, ki najbolj prepričljivo govore o prizadevanjih kolektiva kina v Lendavi za boljšimi in novimi filmi. Leto Nabav. Prem. Reprize % mlad. mladini filmi nepr. 1955 156 95 61 39 13 15 1954 101 60 41 40 11 13 1955 104 92 12 11 12 12 Za mladini neprimerne mislimo one filme, ki jih že podjetje za razdeljevali je filmov označi kot mladini neprimerne, in pa kriminalne, kavbojske in pa take kot sta n. pr. bila jugoslovanska filma »Ankini časi« in »Greh« (sicer bi o zadnjih dveh bila mnenja morda deljena). Iz zgoraj navedenih številk je razvidno, da je kino v Lendavi neprestano izboljševal spored s tem, da je nabavljal vedno več premierskih filmov in zmanjševal število repriznih, kar je vsekakor velik uspeh in ki ga je treba posebej podčrtati. Napredek se vidi tudi iz sledeče tabele: Leto Predstava Obiskovalci Povpr. obisk na eno predst. 1953 302 37.476 124 1954 252 35.070 139 1955 251 42.056 167 Gornja tabela jasno govori, kako se je s povečevanjem premierskih filmov dvigal tudi povpreček obiskovalcev na eno predstavo. Menda je obiskovalcem kina v Lendavi znano, s kakšnimi težavami se mora kolektiv boriti pri nabavi filmov. Najprej vpliva pri nabavi filma svobodno določena cena. Tisto podjetje, ki plača večjo najemnino, dobi tudi boljši film. Razumeti moramo, da imajo prioritetno prikazovanje novih filmov naša glavna republiška, potem šele okrajna mesta, za temi pa šele sedeži občin in ostala mesta. Razumljivo je tudi. da podjetje za nabavo filmov gleda v prvi vrsti na svoje komercialne interese in da tudi najprej posodi filme za predvajanje onim kinematografom, ki imajo velike dvorane, za temi šele pridejo ostali na vrsto. Najemnine novih filmov v Ljubljani in Mariboru se gibljejo od 50.000 pa tudi do 600.000 din zu film. med tem ko lahko len- davski kino v najboljšem primeru, če lahko računa na zelo visok obisk gledalcev, plača najemnino do 20.000 dinarjev. Izjema je bil madžarski film »Liliomfi«, za katerega je bila plačana najemnina 47.000 dinarjev, t. j. 40 % od brutto prometa. Toda tudi pri tem Filmu je bilo cca 57.000 din režijskih stroškov, poleg tega pa je bilo treba plačati za popravilo razbitih stolov in vrat (vsled velikega obisku) še 22.000 din, tako da je bilo kljub velikemu obisku 8.000 din izgube. Javnost naj tudi ve, da je bilo treba filme, ki jih kino v Lendavi prikazuje v I. tromesečju, potrebno s pogodbo nabaviti osem mesecev prej in pač drugih ni bilo mogoče nabaviti. Če bi hoteli torej koga kritizirati, bi morali kritizirati podjetje za nabavo filmov, ki take filme kupujejo, ne pa male podeželske kinematografe, ki bi sicer radi predvajali dobre filme, nimajo pa zato finančne osnove. O kritiki uvoznih podjetij za filme smo mnogo brali v naših časopisih. Toda z izjemo slovenskega podjetja »Vesna« v Ljubljani in event. še katerega drugega, v glavnem vsa gledajo le na komercialni uspeh. Vsega pa tudi mi ne vemo, ker večkrat se zgodi, da prodajalec postavi klavzulo, da moraš z dobrim filmom kupiti tudi nekaj slabih. To je druga plat, ki jo je bilo potrebno navesti, če hočemo biti objektivni . . . Ing. Koloman Cigit IZ ČRENSOVEC Pred kratkim je mladina iz Črensovec uprizorila ljudsko igro »Divji lovec«. Večina gledalcev se je s predstave zadovoljna vračala na svoje domove, kar je najlepše priznanje igralcem. Najboljša sta bila Tonček in Rihtar pa tudi ostali so kar dobro igrali. Delo je zrežiral učitelj Branko Mernik. Bežen zapis o dveh uprizoritvah (Križevci: Schiller — Kovarstvo in ljubezen, Veržej: ljudska igra Mlinarjev Janez.) Dramatska skupina IZUD »Tone Magdič« v Križevcih pri Ljutomeru je že nekajkrat dokazala, da je med najboljšimi v Pomurju. Hasan Aginica, posebej pa še sobotna uprizoritev Schillerjeve drame »Kovarstvo in ljubezen« sta pokazali tudi na precejšnjo izbirčnost križevske gledališke publike. Gledališke publike menim zato, ker so pri tako zahtevnih delih že potrebne nekatere lastnosti ustaljenega gledali škega občinstva. In tako občinstvo je v Križevcih, seveda največ po zaslugi dramatske sekcije IZUD, ki z izbranim repertoarjem ve pogoditi tudi želje občinstva. Uprizoritev je bila dobro pripravljena. Izmed igralcev sta bila vsekakor najboljša Blagovičeva in Slavič, vendar so tudi ostali prikazali posamezne osebe dovolj življenjsko. Motil je samo, vsaj v posameznih scenah, premalo uglajen odrski izraz. Scena je bila izdelana s precejšnjo prizadevnostjo in dokaj domiselno. Režiser Jaka Majcen je imel kljub pomoči člana ptujskega gledališča precej dela. Kot delno plačilo za trud je prejel med predstavo lep šopek. Tokrat so se predstavili križevski igralci z izbranimi kostumi, ki so si jih izposodili v Ljubljani. Obisk je bil zadovoljiv kakor v soboto, tako v nedeljo. In še nekaj. Z dramo »Kovarstvo in ljubezen« bodo gostovali križevski igralci tudi v Ljutomeru in Ormožu. * V Veržeju so že prejšnjo nedeljo uprizorili veseloigro Mlinarjev Janez« (igro so ponovili tudi zadnjo nedeljo). Igra sama sicer ni preveč zahtevna, je pa precej težav zaradi velikega števila igralcev (čez 40). V Veržeju so prebredli to težavo tako, da so odigrali nekateri igralci po dve vlogi. Zanimivo je, da uprizarja dramatska sekcija v Veržeju, v primerjavi s križevskimi igralci, večinoma ljudske veseloigre, ki prav tako privabljajo precejšnje število hvaležnih gledalcev. Sicer pa uprizarjajo veržejski igralci veseloigre predvsem zato. ker imajo med igralci nekaj dobrih komikov. jm POMURSKI VESTNIK, 12. aprila 1956 3 Kako krepiti našo obrt, da bo v resnici postala pomembna gospodarska panoga Iz analize Okrajne obrtne zbornice o stanju obrtništva v Pomurju, še posebej s poudarkom na letošnje investicijske potrebe socialističnih obrtnih obratov, povzemamo nekaj misli in ugotovitev. V osnovi velja ugotovitev, da so se v zadnjem času precej okrepile nekatere delavnice socialističnega sektorja obrti. To se odraža predvsem v boljši kakovosti izdelkov, pa tudi v večjem številu zaposlenih kvalificiranih delavcev. V večjih obrtnih podjetjih se je utrdilo tudi samoupravljanje, kar se pozna predvsem v boljši delovni organizaciji. K izboljšanju so pripomogle tudi manjše investicije, ki se bodo tudi letos nanašale predvsem na obnovo in razširitev obratov ter nabavo strojev in orodja. Pregled stanja obrtništva v posameznih občinah pa kaže, da je obrtna dejavnost razvita nekako vzporedno s splošno gospodarsko močjo občine. Tako je n. pr. na območju občin Cankova in Šalovci-Petrovci, kjer ni zastopana industrija, tudi obrt slabo razvita. Ta pojav nikakor ni na mestu, saj so potrebe po obrtnih storitvah z manjšimi razlikami, v vsem okraju skoraj enake. Seveda je v občinah, kjer je socialistični sektor bolj slabo zastopan, nekaj več privatnih obrtnikov, ki se lahko krepijo brez kakršnekoli konkurence; izključno v tej smeri pa ni namen krepitve obrtništva. Vsekakor: za razvoj obrti bo treba bolj skrbeti Da je bilo doslej po nekaterih občinah še vseeno premalo zanimanja za razvoj obrti, kažejo primeri tistih občin, ki nimajo na svojem območju niti najpotrebnejših uslužnostnih obrtnih delavnic (brivec), kaj šele, da bi resneje razpravljali in ukrepali v prid produktivnih obrtnih delavnic, ki izdelujejo predvsem predmete široke potrošnje. Perspektivni investicijski načrt v obrtništvu za letošnje leto predvideva predvsem dvoje: izpopolnitev strojnih naprav pri obstoječih obrtnih delavnicah ter nabavo najpotrebnejšega orodja. Pri tem pa seveda ne gre za opustitev ustanavljanja novih obrtnih delavnic, kar pa je v glavnem prepuščeno občinskim odborom, ki sami najbolj čutijo potrebo in lahko najbolj objektivno presodijo umestnost novih obrtnih obratov. Napotke za ustanavljanje obrtnih delavnic socialističnega sektorja je dala občinskim ljudskim odborom tudi Okrajna obrtna zbornica. Pri ustanavljanju novih obrtnih delavnic je treba gledati predvsem na monopolni položaj privatnih obrtnikov na določenem območju ki brez zadostne konkurence s strani socialističnega sektorja obrti navijajo cene svojim storitvam in to v škodo potrošnika. Tako primanjkujejo v nekaterih krajih pred vsem delavnice kovinsko predelovalnih strok, pečarske, lončarske in elektroinstalaterske delavnice. Prav elektroinstalaterska obrtna dejavnost je pri nas zelo šibka in dogaja se, da so te usluge sorazmerno najdražje. Kakor je blago odvisno predvsem od povpraševanja na trgu, prav tako moramo upoštevati pri ustanavljanju obrtnih delavnic predvsem potrebe prebivalstva po določenih obrtnih izdelkih ali uslugah. Pravilen odnos med privatnim in socialističnim sektorjem obrti bomo dosegli samo s kakovostnimi izdelki in čim manjšimi materialnimi izdatki: slednje se bo seveda odražalo tudi v ceni izdelkov. Samo na tak način bomo odpravili monopolizem nekaterih privatnikov. Nove investicije naj gredo izključno v povečanje proizvodnje Po podatkih, ki jih je zbrala Okrajna obrtna zbornica, bi bile letošnje investicije po posameznih občinah naslednje: Beltinci 7 milijonov 546 tisoč, Cankova 9 milijonov 750 tisoč. Radgona 21 milijonov 970 tisoč, Grad 1 milijon 370 tisoč, Lendava 18 milijonov 450 tisoč, Ljutomer 13 milijonov 785 tisoč. Martjanci 6 milijonov 532 tisoč, Petrovci-Šalovci 2 milijona 764 tisoč in Murska Sobota 26 milijonov 258 tisoč dinarjev. Pri Lendavi in Soboti so vnešena tudi investicijska sredstva za novogradnje in sicer: Lendava za mizarsko delavnico 3 milijone in M. Sobota za mehanično delavnico »Rafimus« 10 milijonov dinarjev. Pripomniti je treba, da so posamezna obrtna podjetja posvetila premalo pozornosti sestavljanju investicijskih predlogov, saj nekatera podjetja kljub temu. da potrebujejo nekatere nove stroje in na- prave. niso zahtevala nobenih sredstev za investicije. Tako je n. pr. v radgonski občini 21 obrtnih delavnic socialističnega sektorja, v cankovski občini pa 16. V številu obrtnih obratov ni velike razlike, tem večja pa je v investicijskih predlogih. Iz tega primera samega seveda še ni mogoče formulirati nekega splošnega pravila, vendar je podobno razmerje tudi med ostalimi gospodarsko šibkejšimi občinami, tako Cankova. Petrovci - Šalovci, Martjanci in Videm, ter gospodarsko močnejšimi občinami kot so M. Sobota. Lendava in Ljutomer. Skupna vrednost strojev obrti socialističnega sektorja znaša 260 milijonov 224 tisoč, vrednost orodja pa 6 milijonov 763 tisoč dinarjev, kar znaša v primerjavi z ocenjeno amortizacijsko osnovo povprečno: za stroje 67,3%, za orodje pa 46,9 % fizične izrabljenosti. Iz navedenega stanja je razumljivo, da je utrditev socialističnega sektorja obrti v veliki meri odvisna od sodobne mehanizacije, kar vpliva istočasno tudi na večjo proizvodnjo. Del investicij v obrti se bo nanašal tudi na uvožene stroje in sicer za obrt predelave kovin za 4 milijone 754 tisoč, za obrt predelave tekstilnega blaga 1 milijon, za mlinarstvo pa 320 tisoč deviznih dinarjev. Posebno pereče vprašanje, ki ga bo treba obravnavati vzporedno z materialno krepitvijo obrtništva, je vprašanje vzgoje strokovnega kadra. V obrti je trenutno zaposlenih 700 vajencev. Če pa hočemo, da bo imela obrt tudi s te plati vse možnosti za obstoj in razvoj, bo potrebno čimprej sprejeti v naša obrtna podjetja še enkrat toliko vajencev. Vzrok temu, da je v obrti tako malo vajencev, je predvsem v tem, da gre mladina rajši kot nekvalificirana delovna sila v industrijske obrate. Tudi tu se bo marsikaj spremenilo. Zanimanje za obrtne poklice bo večje, kakor hitro se bo vsestransko utrdila vsa obrt ter postala odločilna gospodarska panoga občin in okraja. -j Kmetijske zadruge v ljutomerski občini so se okrepile V zadružnih vodstvih pa je odločno premalo žena in mladine Iz analize, ki jo je pripravilo občinsko vodstvo SZDL, je razvidno, da deluje v ljutomerski občini šest kmetijskih zadrug. Upravni odbori so se lani mnogo bolj odločno zavzemali za gospodarsko krepitev svojih zadrug (traktorji, škropilnice, mlatilnice in drugi stroji), saj je bilo nabavljenih več osnovnih sredstev kot vsa prejšnja leta. Lani so zadruge prevzele ves odkup, zato je narasel tudi njihov promet. Tam, kjer uspešno delujejo upravni odbori, so se uveljavili tudi pospeševalni odseki. V vseh zadrugah so imeli upravni odbori 72, nadzorni odbori pa 15 sej, več strokovnih posvetov in predavanj je bilo tudi v okviru pospeševalnih odsekov, predvsem o živinoreji, uporabi umetnih gnojil in drugih kmetijskih zadevali. Najbolj uspešno delujejo zadruge na Murskem polju, med njimi križevska, ki je zabeležila lani pri odkupu kar 50,519.000 din prometa; razume, da bo tudi njen dobiček obilen, tako pa sredstva, ki jih bo lahko uporabila za svojo gospodarsko krepitev. Že lani si je z dobičkom in sredstvi investicijskega posojila omislila traktor, škropilnice, zaprašilce in druge na- prave. Uspešno so poslovale tudi zadruge v Veržeju, Stročji vasi in na Cvenu, kar je prav gotovo zasluga vodstev in samih zadružnikov. V zadružnih vodstvih pa je še vse premalo naprednih žena — lani so imele v njih samo dve zastopnici, kar je daleč premalo, zlasti če upoštevamo njihovo vlogo v kmetijstvu — in kmečke mladine. Pri letošnjih volitvah bo treba na to posebej paziti; ustanoviti in poživiti pa bo potrebno tudi delovanje sekcij žena in sekcij mladih zadružnikov pri kmetijskih zadrugah. Zadruge vodijo večinoma napredni delovni kmetje, vendar ne kaže spregledati, da bi bilo potrebno v posameznih zadrugah več samoiniciative, ki bi njihovemu razvoju samo koristila. Na zadnji seji Občinskega odbora SZDL so zategadelj sklenili, da se bodo dobro pripravili na zadružne občne zbore, na katerih se je treba temeljito pogovoriti o dosedanjih uspehih in tudi o slabostih. Se pred občnimi zbori, ki se bodo pričeli v drugi polovici aprila, pa bodo na sedežih zadrug posvetovanja z najboljšimi zadružniki in predstavniki dosedanjih zadružnih vodstev. M.. M. Prav je, da tudi o dimnikarjih zvemo kaj več Pred kratkim, je bil v M. Soboti sestanek vseh dimnikarjev Pomurja. Govorili so predvsem o malomarnosti glede vzdrževanja dimnih naprav. Tu niso izvzeta niti večja podjetja, predvsem pa malomarni privatniki, ki odklanjajo dimnikarske storitve z izgovorom, da so tako dolžni plačati samo polovično ceno dimnikarskih uslug, kar pa ni res. Če izbruhne ob takih okoliščinah požar, so seveda krivi dimnikarji in gasilci, zato so na tem zborovanju sklenili, da bodo pri odklanjanju dimnikarskih storitev nastopali bolj odločno. V Pomurju je še precej kmečkih hiš, ki imajo lesene dimnike ali pa dimnikov sploh nimajo. Neredko se dogodi, da je ob slabem dimniku naložena vse mogoča lahkovnetljiva šara ali pa slama. Že pri lanskoletnih požarnovarnostnih pregledih so komisi te ugo- tovile nešteto napak. Občinski ljudski odbori so dobili sezname in prijave vseh lastnikov hiš, kjer so dimne naprave pomanjkljivo grajene. Kjub temu pa je bilo doslej zelo malo storjenega za odpravo teh napak. Letos maja bodo ponovni pregledi vseh dimnikov. Občinski ljudski odbori bodo morali določiti za člane komisije take ljudi, ki bodo preglede vestno izvedli, saj so lani pokazali nekateri člani komisij, odborniki občinskih ljudskih odborov, zelo slab odnos do požarnovarnostnih ukrepov. Na sestanku so kritizirali tudi posamezne dimnikarje zaradi nerednega čiščenja dimnikov in nepravilnega odnosa do vajencev. Med drugim so govorili o enotedenskem tečaju, ki ga bo organizirala Okrajna obrtna zbornica od 4. do 9. junija. V. T. Resno opozorilo organizatorjem in izvajalcem sadnega škropljenja! V času poznozimskega in zgodnjespomladanskega škropljenja sadnega drevja se prav vsako leto pri ljudeh, ki škropljenje opravljajo. dogajajo primeri lažjih ali težjih zastrupitev s strupenimi škropivi. In da se prav vsako leto v raznih predelih Slovenije po nekaj takšnih zastrupitev konča s smrtjo, to pač niso več zgolj osamljena naključja ali nepredvidene nesreče. Edini in neposredni vzrok zastrupitev je zanemarjanje varstvenih navodil in mer pri ravnanju s strupenimi škropivi, zlasti z rumesanom. Republiška kmetijska in Republiška sanitarna inšpekcija ponovno opozarjata kmetijske inšpekcije pri CLO. okrajne sanitarne inšpekcije, kmetijske zadruge in kmetovalce, nadzorstvene organe pri škropljenju ter v prvi vrsti vse tiste, ki škropljenje opravljajo — na previdno ravnanje s škropivi ter na strogo izpolnjevanje zaščitnih ukrepov pri škropljenju! Rumesan. kakor tudi vsa ostala kemična sredstva za varstvo rastlin in sadnega drevja so hudi in tudi življenjsko nevarni strupi za ljudi, kakor za domače živali! Zato je treba ravnati z njimi zelo oprezno, pa naj jih uporabljamo za škropljenje ali za prašenje. Osnovno pravilo za vsakega škropilca je, da pride s škropivom čim manj v dotiko! Vedeti moramo, da nastopi nevarnost zastrupljenja čim pride škropivo v dotik s kožo, z ustk z očmi in z dihalnimi organi. Škropivo kmalu prodre skozi obleko, pronica v kožo. se prime nezaščitenih rok in obraza, se z vdihavanjem, s pitjem. jedjo ali s kajenjem prenaša v telo. Zato naj škropilci v vsakem primeru strogo upoštevajo in se ravnajo po naslednjih varnostnih navodilih: ŠkropiJec ne sme med delom ne piti, ne jesti in ne kaditi! Opozoriti je treba ljudi, da naj ne dajejo škropileem med njihovim delom žganja in drugih alkoholnih pijač! Alkohol pospešuje strupeni učinek rumesana! Pred jedjo, pitjem ali kajenjem si mora škropilec umiti roke z vročo vodo in milom ter izplakniti usta — ne pa, kakor se to često dogaja, da z golimi rokami, ki se jih je oprijelo strupeno škropivo, prijemlje in nosi v usta cigarete ali kose hrane ter zraven še pije in tako sam poskrbi, da se mu strup po najbližji poti zanaša v telo! Škropiti je treba vedno tako, da veter ne zanaša škropiva naravnost v obraz! Brezpogojno se moramo izogibati vdihavanja strupene škropilne megle! Ob vsem pa ne smemo pozabiti na prvo in najvažnejše pravilo: zaščitna oprema! Dolžnost vseh kmetijskih zadrug ali gospodarstev, ki škropljenje organizirajo, je. da nujno poskrbe za primerno zaščitno obleko škropilcev! Nabaviti je treba zaščitno obleko oziroma haljo ter kapuco iz plastičnih mas (polivinila), dalje gumaste škornje, gumaste rokavice in obrazne ščitnike! Vsa navedena zaščitna sredstva lahko nabavite po zmerni, povsem dosegljivi ceni preko kmetijskih magazinov pri podjetju »Agrotehnika« v Ljubljani. Seveda je treba škropilce stalno opozarjati, da se zaščitne opreme zares tudi poslužujejo in nadzorovati škropljenje tudi s te plati. Škropilci se morajo med delom redno menjavati, da ne opravlja vedno samo eden nevarnega škropljenja, to se pravi, da ni stalno ena in ista oseba neposredno v dotiku s strupenimi škropivi! V večjih škropilnih akcijah, ki trajajo po več tednov, naj se škropilci menjavajo vsake tri do štiri dni! Vsa podrobna navodila o ravnanju s strupenimi škropivi in o varstvu pred njimi bo vsak organiza- tor oziroma škropilec našel v knjigi ing. Vilka Mastena: »Varstvo rastlin s kemičnimi sredstvi«, ki jo je lani izdala založba »Kmečka knjiga« ter v skrajšanih navodilih o ravnanju z rumesanom, ki jih razpošilja tovarna »Pinus«. Odgovorni ljudje so dolžni z vztrajnim, nazornim prepričevanjem in poukom dopovedovati škropilcem nujnost osebne zaščite pred strupenimi škropivi, saj je to samo v interesu njihovega zdravja in življenja. Pouku naj sledi tudi vestna in natančna kontrola. Le s krepitvijo njihove zdravstvene zavesti bomo dosegli, da se žalostni primeri zastrupljenj in smrti ne bodo več ponavljali! Sadjarstvo v Pomurju (Po referatu Frančeka Stajnka priredil S. K.) V Pomurju imamo dokaj pičle pridelke sadja, kar je očitno zlasti tedaj, če jih primerjamo s pridelki nekaterih naprednih sadjarskih dežel (tudi od 200—300 odst. večji), še bolj pa, če jih primerjamo s pridelki naprednih sadjarjev v našem sadnem okolišu. Na eno rodno drevo smo povprečno pridelali: 1941. leta 35 kg jabolk. 31 kg hrušk in 29 kg sliv, leta 1948: 35 —32 — 29; leta 1950: 24 — 20 — 13; leta 1954: 26 — 20 — 13. V navedenih letih so bile dobre sadne letine. Če bežno analiziramo te številke, ugotovimo: Pridelki na rodno drevo se količinsko niso bistveno spremenili od predvojnega časa do leta 1948., toda v letih 1950 — 1954 so se občutno zmanjšali. To je porazna bilanca kaparja, ki se je razširil z ravnine, kjer je svoje uničevalno početje malone dokončal, v hribovite predele; tod je največ kvarno vplival na kakovost in količino sadnega pridelka, ne pa toliko na število sadnega drevja. Skupni pridelek sadja bi moral biti rezultat računske operacije, ki bi upoštevala število rodnega drevja in povprečen pridelek na eno drevo. Če bi to tudi storili, potem bi zagotovo ugotovili, da imamo pri nas premalo sadnega drevja in prenizko ocenjeni sadni pridelek na eno drevo. To pa je tudi slabost naše statistične službe. Leta 1948. smo v Pomurju odkupili 1150, leta 1950. — 600, leta 1954 — 617 in v rodnem letu 1955 — 122 vagonov jabolk. K temu pa niso prištete količine sadja, ki so bile odpeljane brez nadzorstva fitosanitarne službe, vendar pa niso tolikšne, da bi lahko bistveno vplivale na gornje številke. Sadja pa smo seveda pridelali mnogo več. V letu 1948. smo po približni cenitvi pridelali 1.600, leta 1950. — 1000 in leta 1954. — 1100 vagonov jabolk in hrušk. Poznavalci predvojnih razmer v sadjarstvu bi nam potrdili, da je imela prodaja sadja takrat mnogo bolj pomembno vlogo kot dandanes. To posebno velja za izvoz. Glavni razlog: kapar ni povzročil nazadovanja samo pri nas, marveč tudi v deželah, ki jih upravičeno prištevamo med napredne v pogledu sadjarstva. Ustaviti pa se je potrebno tudi pri razmerju količine prodanega do količine doma predelanega sadja. Ob dobrih letinah prodamo v Pomurju okrog 60. odst. sadja, od tega okrog 20 odst. za predelavo. Pridelamo torej okrog 40 odst. sadja, ki je primerno za potrošnjo v svežem stanju — pa še to ob vsej skromnosti v pogledu kakovosti, ki je sprejemljiva le za mani zahtevne potrošnike svežega sadja v južnih republikah. Če bi namreč pri ocenjevanju kakovosti sadja upoštevali kriterij, ki je v veljavi na evropskem in svetovnem sadnem trgu, bi bil ta odstotek še manjši. Nesmiselno pa je obtoževati samo kaparja, kajti priznati je treba, da so glavni vzroki za to porazno stanje v slabem sortimentu, pomanjkljivi negi sadnega drevja in ne nazadnje tudi v velikih slabostih pri ravnanju s sadjem — začenši pri sadjarju, pri odkupnih podjetjih pa do maloprodajnih trgovin. Naša najvažnejša naloga je, da bomo povečali količino tistega sadja, ki ga bomo lahko brez težav poslali na trg kot kakovostno namizno in potrošno sadje. Pomursko sadjarstvo daje letno okrog 120 milijonov din narodnega dohodka — povprečno brez razlike med dobro in slabo letino. Samo za prodano sadje je naše kmetijstvo dobilo leta 1954, okrog 100 milijonov din. Če upoštevamo tudi slabe letine, potem ugotovimo, da dobimo za sadje vsako leto okrog 60 milijonov din, kar je precejšen znesek, ki pa bi bil lahko še večji, če bi v sadjarstvu uveljavljali vse sodobne pridobitve in metode. Glavni vzroki za slabe donose sadnega drevja so: negnojenje ali pa pomanjkljivo gnojenje; škodljivci sadnega drevja; neredno čiščenje in nega drevja in pomanjkljivi sadni sortiment. Prvo mesto smo namenoma prisodili gnojenju, ker menimo, da je ravno v njem ključ do večje rodnosti drevja. Zaradi opuščanja red- Pri delu (Foto Kološa) POMURSKI VESTNIK. 12. aprila 1956 4 in njegove perspektive nega gnojenja nastaja največja škoda, celo večja od tiste, ki jo povzročajo škodljivci in bolezni. Gnojenje zajema v Pomurju le okrog 5 odst. sadnega drevja. V zadnjem času sicer nekoliko napredujemo — pretežno v socialističnem sektorju, medtem ko je med zasebnimi sadjarji kaj malo posnemalcev, čeprav nam je dobro znano, da se slabo hranjenemu drevju ne razvijajo dobro cvetni brsti, da ostanejo plodovi drobni, da ob hudih zimah drevje mnogo laže podleže poškodbam po mrazu in naposled: dobra prehrana tudi bistveno vpliva na odpornost sadnega drevja proti škodljivcem in boleznim. Letni poganjki morajo ostati v kronah tudi pri starejšem rodnem drevju — celo ob polni rodnosti; dolgi morajo biti vsaj 20 cm. Samo tako bo drevje redno obdržalo rodnost, sadje pa se bo dobro razvijalo in dozorevalo. Za naš sadjarski okoliš je slabo spričevalo tudi to, da računamo v desetih letih na 3 do 5 dobrih sadnih letin. Mar ni to znak, da rodovitnost drevja ni v rokah sadjarjev, da je torej odvisna od naključja? Pravilno bi morali reči: poznamo dobre in zelo dobre letine, kar velja za plantažne in travniške nasade. To pa bomo lahko rekli le tedaj, ko bomo drevju tudi redno gnojili. Z gnojilnimi poskusi se že ukvarjamo. Dokončni rezultati pa bodo znani šele čez nekaj let. Hlevskega gnoja je pri nas vedno premalo; dovolj ali preveč ga ima samo slab kmetovalec, ki ne vidi okrog sebe potreb živih organizmov — rastlin ali drevja — po zadostni prehrani. Sadno drevje je zelo hvaležno za hlevski gnoj. S pametnim gospodarjenjem je moči najti nekaj gnoja tudi za sadno drevje; v mislih imamo predvsem gnojenje s hlevskim gnojeni v večjih presledkih, ki popolnoma zadostuje, če ga dopolnjujemo še z umetnimi gnojili. Gnojnica ima v sebi veliko dušika in je zato primerna za gnojenje starejšemu drevju, ki je zaostalo v rasti. Pri nas še steče mnogo gnojnice v nič, namesto da bi jo uporabili vsaj v sadovnjakih okrog hiš. Tudi umetna gnojila lahko odigrajo pomembno vlogo. Naše sadno drevje trpi predvsem zaradi pomanjkanja hranilnih snovi (dušika, kalija in fosforja). Kljub znatnim olajšavam (regresi) pa si umetna gnojila dosihdob še niso mogla utreti poti v naše sadovnjake. Sedaj so umetna gnojila nekoliko dražja (razmerje: 1 kg sadja — 1 kg umet. gnojila). Pri dobrem sadju pa je to razmerje še bolj ugodno. Zato ne morejo biti dandanes cene resna ovira za množično uporabljanje umetnih gnojil pri sadjarjenju. Zadružni sadjarski odseki bi na tem področju morali odigrati pionirsko vlogo— vsaj tako odločno, kot so jo že pri škropljenju sadnega drevja, da bo gnojenje postalo vsakdanje in samo po sebi umevno opravilo v naših sadovnjakih. Škodljivci in bolezni zelo zmanjšujejo sadni pridelek — količinsko in kakovostno. Starim škodljivcem (cvetožer. zavijač itd), so se pridružili še drugi in celo nevarnejši: ameriški kapar, murvin prelec in rdeči pajek. Kapar je bil v zadnjih desetih letih najbolj nevaren sovražnik jablan, saj nam je uničil okrog 100.000 dreves. K temu pa nismo prišteli še drevja, ki ga je samo delno poškodoval ali pa je zmanjšal njegovo rodovitnost. Zaradi pustošenja kaparja nastajajo vsako leto deset-mili jonske škode. Kako pa naj se kaparju uspešno zoperstavimo? Slabe izkušnje z nekaterimi škropivi so za nami. Rumena škropiva (rumesan in kreosan) so dobro prestala preizkušnjo. Z njimi poškropljeno drevje je mnogo manj okuženo. Kapar pa ima letno tri ali celo več rodov, zato je potrebno škropiti pozimi in poleti. Škropiv za letna škropljenja je mnogo, so pa večinoma strupena za domače živali in čebele, ki nam delajo neprecenljive usluge pri opraševanju cvetov. Spreten sadjar pa bo uporabo strupenih škropiv prilagodil našim razmeram in tako preprečil večjo škodo. Strupena škropiva so namreč najbolj razširjena v naprednih sadjarskih deželah in bodo morala obveljati tudi pri nas, če hočemo sebi dobro. (Nadaljevanje prihodnjič) Tudi čebelarstvo ne sme iti mimo zadrug Na preveč razveseljiva ugotovitev: še vedno okrog 700 čebelarjev neorganiziranih Po uspelih občnih zborih čebelarskih družin v okraju M. Sobota, je bil pred kratkim tudi občni zbor Društva čebelarjev M. Sobota, ki so se ga udeležili delegati-čebelarji iz vseh krajev Pomurja. Ne preveč razveseljivo za naše čebelarje je dejstvo, da je izven čebelarske organizacije še vedno okrog 700 čebelarjev, ki jih bo treba postopoma vključiti v posamezna društva. To je bila ena izmed ugotovitev in končno tudi sklep občnega zbora. Delo čebelarskih društev, ki jih je v okraju 6. je bilo lani dokaj uspešno. V Murski Soboti so organizirali tečaj za čebelarske izvedence. Na tem tečaju so se seznanjali čebelarji z zatiranjem čebeljih kužnih bolezni itd., razen tega pa so priredili še troje predavanj, na katerih so predavali strokovnjaki iz Ljubljane in Zagreba. Izmed problemov našega čebelarstva je gotovo najbolj pereč problem čebelje paše. Na občnih zborih posameznih društev so člani ugotavljali, da je vsako leto po naših poljih manj ajde. Ljudje je seveda ne sejejo, ker ne obrodi. Škode pri tem ne trpijo samo čebelarji, ampak celotno gospodarstvo. Zborovalci so zahtevali, naj kmetovalci in državna posestva zamenjajo semensko ajdo. Semensko ajdo bi bilo treba dobiti z Japonske ali s Kavkaza. Lani so imeli čebelarji precej težav s krmilnim sladkorjem, ki so ga dobili prepozno. Pomanjkanje sladkorja je povzročilo našim čebelarj m precej škode, zato bo treba letos z naročilom sladkorja pohiteti in poskrbeti, da ga bodo dobili vsi člani pravočasno. Čebelarji so sklenili, da ne sme biti kmetijske zadruge, ki med svojimi člani, ali celo v upravnem odboru, ne bi imela čebelarja. Sodelovanje čebelarjev s kmetijskimi zadrugami je nujno in potrebno, predvsem pa še s pospeševalnimi odseki pri kmetijskih zadrugah. Ob koncu občnega zbora so čebelarji sklepali še o nekaterih stvareh, predvsem pa o potrebi čebelarskega pouka v kmetijskih šolah. zaščiti in izboljšanju čebelje paše. izobrazbi čebelarjev in o sajenju medonosnega drevja. Na občnem zboru so izvolili novi 19-članski upravni odbor ter čebelarski odbor pri OZZ. Danes namesto reportaže : Zapiski z neuradnega obiska v podružnici DOZ v Murski Soboti Državni zavarovalni zavod v Murski Soboti ima že dokaj utrjeno zavarovalno službo. Zavarovanci iz vseh krajev Pomurja: od Pinc do Hodoša, Ocinja, Apač in Bučkovec. Kakšno je delo DOZ pri čuvanju ljudske imovine in posameznih zav arovancev, govori na kratko naš sestavek. V pisarno je stopil mož srednjih let: »Moj sin je padel s kolesa in si zlomil roko. Ker je zavarovan proti nezgodam ...« Veliko takih in podobnih prijav se steka v podružnico Državnega zavarovalnega zavoda v Murski Soboti. Nesreča nikdar ne počiva in kdor je zavarovan, tega ne oškoduje. Franc Šroban je v gozdu nalagal plohe na voz. Spodrsljaj in ploh ga je prignečil. Poškodovana desna noga in rebro. Zavarovan je za primer smrti, za primere invalidnosti in za dnevno odškodnino za čas nesposobnosti za delo. Za de- lo nesposoben je bil 39 dni. Za vsak dan je dobil 75 dinarjev zavarovalnine. Vse kaže, da je posledica nesrečnega primera 30 odstotna invalidnost. Ker se je zavaroval proti invalidnosti za vsoto 200 tisoč dinarjev, bo prejel 60 tisoč dinarjev odškodnine, a vplačal je le nekaj stotakov. Sedemletni Miran s Cvena pri Ljutomeru si je zlomil nogo. Posledica — petnajstodstotna invalidnost. Miran je bil zavarovan za primer invalidnosti in za primer nezgode. Zavarovalni zavod mu je izplačal stroške zdravljenja in 18 tisoč dinarjev odškodnine za invalidnost. Štiriletni Fickov Jožek je vtaknil prste v mlatilnico. Zobčniki so mu poškodovali tri prste. Sedemletni Žerdin Jože si je zlomil roko. Učenca osnovne šole Štefana Šerugo je vrgel vihar s kolesa... Tako v Kapci, Veliki Polani, v Večeslavcih in še marsikje. In kdo ve ali se jim ne zgodi jutri še kaj hujšega. Zavarovani so in zavarovalni zavod jim bo povrnil stroške za zdravljenje in dal odškodnino. »Dvakratni zlom roke!« Starši Alojza Straha so prestrašeni onemeli. Lojzek se je igral. S šolskim tovarišem se je poskušal, kdo bo močnejši. Neroden padec in kost je na dveh mestih počila. Starši niso socialno zavarovani. Kdo bo plačal stroške zdravljenja! Franc Huber se je ranil z nabojem. Jože Vitez je padel s kolesa. Poškodba obraza. Majhne nezgode, toda stroški zdravljenja vendar niso neznatni. A od neznatne nezgode ni daleč do invalidnosti! Vsi ti otroci so bili zavarovani v posebnem skupinskem šolskem zavarovanju. Vplačali so zavarovalnemu zavodu 50 ali 100 dinarjev za vse šolsko leto in dobili povračilo stroškov zdravljenja. Jože Vitez čez 4 tisočake. Ostali nekaj več ali manj. »Jože Vitez, « je zagodrnjal uslužbenec DOZ, ko je pregledal prijavo. »Jože Vitez, ta sploh ni zavarovan. Ime je sicer isto, toda ta, ki je zavarovan, hodi v prvi in ne v šesti razred.« Primer zavrnjen. Jože Vitez je bil zavarovan za primer smrti na 20 tisoč dinarjev, za primer invalidnosti na 200 tisoč in na povračilo stroškov zdravljenja do 6 tisoč dinarjev. To so zneski zavarovanja, ki veljajo z enkratnim vplačilom 100 dinarjev, eno leto. Upravitelj šole je sporočil, da je Vitez samo pomotoma vplačal premijo med učenci prvega razreda. Zavod je zavrnil prijavo v drugič. Premija je bila namreč vplačana na dan nesreče in je zavarovanje nastopilo šele ob 24. uri istega dne. Jože torej ob času nesreče ni bil zavarovan. V takem primeru lahko drugače odloča samo direkcija. In upravitelj je pisal direkciji, da je vse res, kar je navedla podružnica v Murski Soboti, toda oboje se je zgodilo le pomotoma, se je opravičeval. Dvojna pomota uprave šole bi skoraj onemogočila izplačilo stroškov zdravljenja v tem primeru. Spor je bil rešen s pristankom direkcije na izjemno izplačilo stroškov zdravljenja Jožeta Viteza. Mnogo manjših nesreč se zgodi vsak dan. Škoda, ki jo utrpijo starši šoloobveznih otrok, znaša v vsakem primeru težke tisočake, v skupnem znesku pa stotisočake v enem samem letu. Letos je podružnica Državnega zavarovalnega zavoda v M. Soboti izplačala že čez 130 tisoč dinarjev skupinskih nezgodnih zavarovanj. Od tega odpade nekaj čez 100 tisoč dinarjev na štiri primere invalidnosti. Primerov nezgod je bilo 44 in vsak od teh ponesrečencev je vplačal za tekoče leto zavarovanja enkratni znesek 50 ali 100 dinarjev. Za ostala nezgodna zavarovanja je bilo izplačanih čez 85 tisoč dinarjev in to šestnajstim zavarovancem. Žal je število zavarovanih zoper nezgode še vedno zelo neznatno proti številu prebivalstva v Pomurju. V šolsko zavarovanje je vključenih 12.319 učencev, kar je nekaj več od polovice vseh šolskih otrok. Prav bi bilo, če bi bili vsi učenci v šolah zavarovani, kajti čez devetdeset odstotkov prijav nezgodnih zavarovanj odpade na otroke in prav gotovo je, da je število nezgod med nezavarovanimi otroki prav tolikšno. Š. Ob SPOMLADANSKI SETVI V POMURJU Pomladni dnevi, ki so letos nekam pozno pregnali zimo, prinašajo kmečkim ljudem obilo dela. Zima je bila dolga, dovolj je bilo počitka. Sonce je posušilo kolnike, iz jarkov je odtekla voda, uležana in spočita zemlja je godna zn setev. Toplo sonce je privabilo stare ljudi iz zatohlih izb: posedajo po podstenjih in izpostavljajo premrle ude blagodejnim sončnim žarkom. Sicer pa so v tem času pomurske vasice skoraj prazne. Vse kar je pri močeh, je od zore do mraka na polju, nekaj pa je tudi takih, ki so se odpravili na sezonsko delo. Kolniki so polni natovorjenih vpreg, ljudje orjejo, čistijo travnike, sejejo. Ponavadi so v tem času ob Muri že posejali oves, letošnje vreme pa jim je prekrižalo račune. Sicer pa: če bo toplo in bo dež redno namakal zemljo, ni bojazni za slabo letino! Oves bo čez dober teden v zemlji, za krompir, koruzo, peso in druge kulture pa je še čas ... SEMENSKEGA KROMPIRJA PRIMANJKUJE Semenskega ovsa je v glavnem dovolj: nekaj so ga kmetje pridelali domu, precej pa so ga za spomladansko setev pripravili Zadružno trgovsko podjetje »Agromerkur«, nekatera kmetijska posestva in kmetijske zadruge. Semenske koruze, prosa in pese je dovolj, toda kako zagotoviti potrebne količine priznanega semenskega krompirja, kar bodo zlasti občutili tisti kmetovalci, katerim je krompir zmrznil v zasipnicah in nezavarovanih kleteh. Ker kmetje v Pomurju zasadijo nad 6.500 hektarjev s krompirjem. je to vsekakor važno vprašanje, kateremu so dolžne kmetijske zadruge in njihovi semenski odbori posvetiti vso pozornost. Zaloge semenskega krompirja, ki ga ima na razpolago »Agromerkur«, ne bodo zadostovale. Pomagati si bo pač treba z domačim semenskim krompirjem, kdor pa tega nima, si ga bo moral izposoditi pri sosedu. Pomurje ni primerno za pridelovanje semenskega krompirja zaradi raznih virusnih bolezni in podnebnih neprilik. Da se ne izrodi, ga je treba vsako peto ali šesto leto izboljšati s semenom iz drugih predelov Slovenije. Spričo obsežnih krompirjevih nasadov bi bilo potrebno ob takih prilikah uvoziti nad 300 vagonov semenskega krompirja, kar pa se praktično ne zgodi. PO NEPOTREBNEM IZGUBLJAMO MILIJONE Če smo že pri semenu, je treba priznati, da so nekatere kmetijske zadruge, zlasti pa kmetijska posestva naredila velik korak naprej. Lani so v Pomurju pridelali in oddali za potrebe semenske službe okrog 30 vagonov belih žit izbranih sort, razen tega so kmetje in posestva gojila na 41 hektarih razna zelenjadna semena; od tega je bilo samo v kmetijski zadrugi Beltinci 49 članov-kmetovalcev, ki so pridelovali zelenjavo. Skupna vrednost prodanega semena presega 62 milijonov din. Že ti prvi primeri dokazujejo, da so posamezni predeli Pomurja pripravni za pridelovanje semenskega žita in zelenjave. Letos so namenili za potrebe semenske službe 117 hektarov za bela žita in manjše parcele za pridelovanje raznih travnih semen. Koruza s katero letno zasejejo čez 7.300 hektarov (na obeh bregovih Mure), zavzema pomembno mesto v plodorcdu pomurskega kmeta. Spričo razmeroma slabih donosov pa od nje nimajo večjih dohodkov. Vzrok je v opešanem semenu. Da je ta trditev točna, so praktično dokazali strokovnjaki Selekcijskega posestva Beltinci, katerim se je posrečilo s križanjem vzgojiti koruzo, ki daje veliko večje pridelke. Končno še o načinu setve, ki ga uveljavljajo nekateri kmetovalci v Pomurju. Čeprav sejalni stroji že desetletja niso nobena novost, se vendarle najde precej kmetovalcev, ki setev rajši opravijo z roko. Statistika dokazuje, da stroji opravijo le nekaj nad 40% setve. Da ima takšna starokopitnost našega kmeta izredno škodljive posledice za gospodarstvo, si lahko vsakdo sam izračuna. V okraju sejejo pšenico na 15.500 hektarih. Pri setvi s strojem porabimo povprečno do 170 kg semena na ha, z ročno setvijo pa okrog 250 kg. To pomeni, da iz leta v leto po nepotrebnem izgubljamo milijone. V skladiščih propadajo UMETNA GNOJILA V prometu z umetnimi gnojili je zadnje čase opažati splošen zastoj. Podjetja in kmetijske zadruge imajo v skladiščih okrog 200 vagonov umetnih gnojil, katerih ni moči spraviti v promet. Kmetje se izgovarjajo na visoke cene. Problem je v tem, da nekatera umetna gnojila propadajo (nitrofoskal), zaradi česar nastaja občutna gospodarska škoda. Najslabše je to, da večina zadrug nima primernih skladišč. Na drugi strani pa zadrugam in podjetjem leži v zalogah kapital, ki jim je nujno potreben za poslovanje. To so vsekakor problemi, ki jih bo treba odstraniti. Kmetje bi si lahko nabavili umetna gnojila s kontrahiranjem kmetijskih pridelkov, pa tudi s krediti, ki bi jih vračali v jeseni, ko bi prodali pridelke. -st- Uspešno delo „Radio kluba“ v Lendavi Letos bo dve leti, odkar je prevzel delo kluba tov. Miki Šabjan, ki sicer ne govori rad o svojem delu, vendar je topot v skopih besedah povedal o delu članov kluba, naslednje: »Naša glavna nalogu je, da rezervni člani JLA obdržijo svojo kondicijo, pripravljajo pa se tudi za radio-operaterski izpit«. Miki sam ga je položil med prvimi. »V novembru minulega leta je bila vključena v delo tudi mladina nižje gimnazije iz tretjega in četrtega razreda. Dvanajst mladincev še danes redno obiskuje tečaj, kjer se seznanjajo z radio-telegrafijo in praktičnim delom. Pred nedavnim je klub dobil primopredajnik, ki bo začel delovati v mesecu maju. Klub ima primerne prostore, bori pa se s finančnimi težavami. Primanjkuje tudi strokovnega kadra, saj vse delo vodi Miki, kar pa le s težavo zmaguje. Take so naše želje in težave Že večkrat je bilo govora o težavah potnikov na avtobusni progi M. Sobota—Grad. Pritožbe potnikov so upravičene, saj ni šala pešačiti iz Bodoncc, kjer se navadno avtobus ustavi zaradi okvare, pa do Kuzme, Matjaševec ali celo do Trdkove. Pogostokrat se zgodi, da potnika odslovijo: »Ne moremo! Imamo še toliko in toliko drugih potnikov — mesečarjev.« To so res neprijetnosti, po- sebno še, če ima človek nujne opravke v M. Soboti, ali pa bi se rad hitro vrnil. Skratka: potniki na gorički avtobusni progi so vedno v dvomu, ali bodo pravočasno dosegli cilj svojega potovanja. Mnenja smo, da bi se podaljšala avtobusna proga od Rogaševec j od Grada do Kuzme. Tako bi bilo ustreženo želji prebivalstva Kuzme, Doliča. Matjaševec, Trdkove, Gor. in Dol. Slaveč ter Motovilcev. Na ta način bi rešili tudi vprašanje prevoza pošte v Kuzmo. To vozijo sedaj peš ali pa z vozom, kar je zelo neugodno. Prebivalci iz vasi ob naši meji upajo, da bodo o tem razmišljali tudi tisti, ki odločajo o prometnih potrebah v posameznih krajih. Gornja Bistrica Igralska družina v Gor. Bistrici je uprizorila igro »Peg, srček moj«. Po izjavah prisotnih je igra uspela. Režija je bila v rokah učiteljice Rozike Trugar. -c KMETOVALCI, S SVOJIMI PRISPEVKI LAHKO MNOGO POMAGATE, DA BO »POMURSKI VESTNIK« VEDNO BOLJ VAŠ LIST Nekaj iz Zenkovec Zenkovčani že težko pričakujejo trenutek, ko bo zasvetila v vasi prva električna žarnica. Vsi so prepričani, da bo ta veseli dan 1. maj. Na enem izmed množičnih sestankov so pred kratkim razpravljali tudi o cestni razsvetljavi, ki si jo želijo vsi napredni vaščani. Nekateri, predvsem pa B. Š. in E. Š. so predlagali, naj bi kmetijska zadruga prodala mlatilnico, od katere nimajo vaščani, po njihovem mnenju, nobene koristi. Ljudje pa so pravilno precenili pomen zadružne mlatilnice, zato so glasovali proti temu predlogu. Mladina v Zenkovcih je uprizorila pred kratkim igro »Mati«. Igro so precej dobro pripravili, obisk je bil zadovoljiv, saj je bil prostor, v katerem so igrali, zaseden do zadnjega kotička. Množične organizacije in nekateri odgovorni ljudje bodo morali skrbeti, da bo zenkovska dvorana čim prej urejena. POMURSKI VESTNIK, 12. aprila 1956 5 Hajdi, kravice na pašo, da boste dale več mleka! (Foto Kološa) SVET ZA DELO PRI ObLO RADGONA: Seznaniti se moramo z delom DELAVSKIH SVETOV IN UPRAVNIH ODBOROV Svet za delo pri ObLO Radgona ima po treh sejah začetne težave za seboj. Zadnja seja, ki je bila pred kratkim, je pokazala, da bo treba preusmeriti delo sveta tudi na gospodarske organizacije. Narediti je treba pregled nad delom delavskih svetov, upravnih odborov in drugih organov upravljanja. Ugotovili so, da se samoupravljanje v nekaterih podjetjih še ni utrdilo. Organi samoupravljanja se ponekod še ne zavedajo svoje vloge v polni meri, sicer se ne bi moglo zgoditi kot n. pr. pri obratu DES v Radgoni, in še v nekaterih drugih gospodarskih organizacijah, da so delavci odklanjali sodelovanje v upravnih odborih. Da bi imel svet za delo vpogled v izvajanje delovno-pravnih predpisov. higiensko tehnično zaščito dela in v upravljanje po delovnih kolektivih, bi bilo potrebno prenesti pristojnost izvajanja zakona o inšpekciji dela na občinski ljudski odbor. V podjetjih radgonske občine je bilo lani proti koncu leta zaposle- nih 1771 delavcev. Od teh je bilo 690 sezonskih, ki so ostali preko zime brez zaposlitve. Za začasno nezaposlene je bilo izdanih decembra, januarja in februarja nad dva milijona dinarjev. Od obstoja nove občine je bilo preko posredovalnice za delo zaposlenih 492 državljanov in to na raznih deloviščih v občini ali izven nje, v mejah naše republike, če bo vreme ugodno, se bo stalež nezaposlenih znižal v najkrajšem času na minimum. Ik. USTANOVNI OBČNI ZBOR PODODBORA DRUŠTVA LRS ZA ZDRUŽENE NARODE V M. SOBOTI V sredo, 18. t. m. bo v mali dvorani hotela »Zvezda« v M. Soboti ob 16. uri ustanovni občni zbor pododbora Društva LRS za Združene narode. Vabimo vse, ki so se prijavili v članstvo tega društva, pa tudi one, ki se zanimajo za delo organizacije Združenih narodov, da se tega ustanovnega občnega zbora udeleže. Ob tej priložnosti bo predaval prof. Stane Krašovec, naš nekdanji zastopnik v OZN, o VLOGI OZN PRI UTRJEVANJU MIRU V SVETU, Vabi Iniciativni odbor Hajdmo za maj v planinski raj Prvomajski prazniki, ko slavijo delovni ljudje širom po naši domovini, ko se spet nekako prebujajo in si nabirajo novih moči za zopetne delovne podvige kot narava, ki se tokrat odene v pražnje oblačilo, so naravnost idealni za izlet na deželo, v naš lep planinski svet. Spomnimo se samo naših delavcev pred zadnjo vojno. Kam so šli v prvomajskih dneh — največkrat v naravo. da so lahko tam v objemu prebujajočih se življenjskih sil kovali načrte za boj proti takratnim kapitalistom in protiljudskim režimom. In tudi dandanes se delovni ljudje radi za prvomajske dni zbirajo izven svojih mest in središč, kajti tam, kjer drevje bujno zeleni in rožce cveto, tam je najlepše, tam so neusahljivi viri nevidnih moči, ki človeka plemenitijo in ga delajo močnejšega za premagovali je vsakodnevnih težav na delovnem mestu. Planinsko društvo v M. Soboti bo za letošnji prvi maj priredilo izlete na Pohorje in v Logarsko dolino. Udeleženci izleta na Pohorje bodo potovali z vlakom v Maribor, od tam pa bodo krenili na Ribniško kočo, si ogledali prizorišče legendarnih bojev Pohorskega bataljona in druge zanimivosti v tem prelepem zelenem svetu. Tudi izletniki za Logarsko dolino se bodo poslužili vlaka čez Celje in vse do Šmartnega ob Paki, od tam pa bodo nadaljevali pot z avtobusom V Logarski dolini si bodo lahko ogledali najznačilnejše bisere slovenskega nacionalnega parka. Obe planinski »turi« bosta zelo lahki in povsem dostopni tudi za tiste, ki še nikdar niso bili v hribih, kajti društvo si prizadeva, da bi omogočilo užitek v naravi kar največjemu številu svojih članov in drugih delovnih ljudi. Tudi potovalni stroški ne bodo trd oreh, saj bodo znašali skupaj s stroški za prenočišče za Logarsko dolino okrog 1000 dinarjev, za Pohorje pa okrog 600 din. Iz M. Sobote bodo izletniki odpotovali v ponedeljek, 31. aprila popoldne ali pa v torek, 1. maja zgodaj zjutraj, vrnili pa se bodo iz obeh smeri v sredo 2. maja zvečer. Natančnejše informacije glede prvomajskih izletov lahko dobite pri tov. Kokolju (Narodna banka M. Sobota). Pri njem se lahko tudi prijavite. Vsak petek v tednu od 16. do 18. ure pa člani Uprav, odbora Planinskega društva uradujejo v mali dvorani Doma »Partizan«, kamor se lahko člani in drugi prebivalci obračajo zaradi potrebnih informacij in organizacijskih zadev. Kako to mislite, tovariš Mauko, gasilski poveljnik od Vidma ob Ščavnici? Tako kot povsod, se zgodi tudi pri nas, da kdaj zaide v »Pomurski vestnik kaka vest. morda malce neobjektivno pisana in v naglici tudi s strani uredništva nepreverjena, ki potem povzroči hudo kri pri prizadetem. V uredništvu se sicer skušamo temu izogniti, toda pripeti se le kdaj pa kdaj. Če tako krivico ugotovimo, smo jo vedno pripravljeni popraviti. Popravek sicer ni prijetna stvar urednikom, toda resnici na ljubo smo ga še vsakikrat objavili, kadar je pomenil korak več k spoznanju resnice. Tako bi storili tudi napram tovarišu Mauku, občinskemu gasilskemu poveljniku od Vidma ob Ščavnici, če bi nas opozoril, da smo kdaj kaj neresničnega zapisali o njem, ali morda o videmskih gasilcih ali čem podobnem, kar bi zadelo tudi njega. Smo uredniki socialističnega lista, kjer velja načelo: pohvaliti socialistična prizadevanja in grajati vse kar je napak, pa naj bo veliko ali majhno. Če kogarkoli grajamo v takem smislu, potem opravljamo samo svojo dolžnost. Toda ne eno ne drugo ne daje nikomur moralne pravice za javno blatenje našega lista, tako kot je to storil občinski gasilski poveljnik od Vidma pri Ščavnici na nedavnem občnem zboru Okrajne gasilske zveze v Murski Soboti. Kako je bilo s to stvarjo, tovariš Mauko? K besedi o »Pomurskem vestniku« — mimogrede naj omenim le to, da je naš list med slovenskimi pokrajinskimi tedniki tisti, ki največ piše o delu gasilskih organizacij — ste Vi dodali svoje mnenje, da je vse to nesmisel, kaj bi le gasilci s takim »cigajnerblatom«! Tovariš poveljnik, nekaj Vam moramo najprej povedati ob tem, nekaj, česar sami najbrž ne veste! Ni za nas žaljiv Vaš izraz zaradi Ciganov; tudi ti so namreč enakopravni državljani naše skupnosti, med njimi je tudi precej dobrih članov SZDL — ne, nikakor zaradi vzdevka! Žaljiv je za nas ta izraz zaradi tega, ker smo prepričani, da Vi pojmujete v njem ose, kar je skrajno malomarno, nezdravo, lažnivo, obrekovalno, skratka slabo. Če smo morebiti kdaj res pokazali na Vas s prstom javne kritike, potem zdaj verjamemo, da je to bilo za Vas res slabo. In verjemite, še bomo pokazali če bo treba, ne samo na vas, na vsakogar. Da se bomo razumeli, tovariš Mauko! Ne zaradi vzdevka — zaradi Vašega pojmovanja je to za nas žaljivka. obrekovanje, blatenje ugleda. Tega poslednjega posebej, ne branimo samo zaradi treh ali štirih ljudi v uredništvu, marveč zaradi 8000 naročnikov, zbranih ob tem listu, zaradi 8000 delovnih ljudi in še najmanj trikrat tolikšnega števila bralcev, katerim glasilo Socialistične zveze ni in nikoli ne bo po Vaše pojmovan »cigajnerblat«. Ne vemo sicer, na kak odmev je naletelo Vaše pojmovanje pri Okrajni gasilski zvezi, sodimo le, da brez odmeva ni ostalo. Zanima nas pa v resnici le eno: kako lahko vnaša socialistično zavest, kako vzgaja v socialističnem duhu podrejene gasilce poveljnik s takim pojmovanjem? In še nekaj, tovariš Mauko! Ali ste že pomislili na to, da tak dogodek že sam zase zahteva javno opravičilo? Če še niste, pa razmislite o tem! Uredništvo Pomurskega vestnika Pionirji v Lendavi se že pripravljajo na rojstni dan maršala Tita Štab pionirskega odreda na osnovni šoli v Lendavi je pred kratkim razpravljal, kako bi letos proslavili obletnico rojstva svojega učitelja in voditelja maršala Tita. Sklenili so. da bodo sodelovali pri tekmovanju, ki ga je razpisalo uredništvo Pionirskega lista. Pionirji lendavske osnovne šole pa napovedujejo razen tega tudi tekmovanje vsem pionirskim odredom Pomurja. Program tekmovanja zajema sledeče točke: V odredu bo 25. maja svečan sprejem novih članov, na predvečer bo pionirski odred nastopil s kulturnim programom. Pionirji bodo 26. maja izvedli patruljni tek od Lendave do Petišovec. Tu se bodo srečali s pionirji republike Hrvatske, s katerimi se bodo pomerili v različnih športnih disciplinah. Lendavski pionirski odred bo priredil tudi izlet v Gaberje, kjer se bodo pomerili lendavski pionirji z domačini. Tekmovale bodo sledeče sekcije: kulturno-prosvetna, pevska, šahovska, odbojkarska, taborniška, kolesarska, člani TD Partizan, razen tega bodo sodelovali tudi lahkoatletiki in mladi harmonikarji. Pri vsem tekmovanju pa bo prvo: učenje, disciplina in šolski obisk. Pred dvobojem s pionirji iz Murskega Središča in Gaberja bodo tekmovanja po posameznih četah. Tekmovanje bo vodil pionirski štab, k sodelovanju pa so povabili tudi Društvo prijateljev mladine. Da bi bilo tekmovanje nepristransko ocenjeno, bo prevzela kontrolo nad tekmovanjem Okrajna zveza prijateljev mladine, ki bo ob zaključku objavila tudi rezultate posameznih tekmovanj. -jo KRIŽEM KRAŽEM PO POMURJU BISTRICA Kdor je prisostvoval dramski predstavi dne 24. marca v dvorani Gornje Bistrice in bil priča hrušču in trušču, da, celo pretepu, ki je nastal med predstavo in trajal skoraj ves čas igranja, bo pritrdil mojim besedam, da takšno početje nikakor ni častno in da je vsega obsojanja vredno. Res sem moral občudovati igralce. ki so mogli igrati v nemogočem hrupu, ki je vladal v dvorani. Skoraj besede ni bilo mogoče slišati ali razumeti. Gledal sem igro, pa še danes ne vem, kaj so igrali, in tega najbrž tudi ne vedo oni resni gledalci, ki so prišli na predstavo, da bi kaj pridobili. Potrebno bi bilo. da organizacije, pa tudi sama dramska sekcija, nekaj store, da se to v bodoče ne bo več pripetilo. To ne dela nikakršne časti vasi in ne njenim vaščanom. Anton Bezek Op. uredništvu: Sodimo, da je gornji članek zelo na mestu in ga zato objavljamo. Znano nam je. da je takih primerov na naši vasi še več in jih je potrebno grajati. V bodoče bomo tudi objavili imena takih pretepačev in kršiteljev reda in miru v naših prosvetnih dvoranah. Črensovsko društvo »Partizan« je nedavno tekmovalo v namiznem tenisu. Dijak Milan Jamar je postal prvak društva. -c ROGAŠEVCI IZUD Rogaševci se je prejšnjo nedeljo predstavil občinstvu z igro »Protekcija«. Obisk je dokazal, da je bila igra pod vodstvom tov. Kodriča zelo dobro pripravljena. Letošnji kuharski tečaj v Rogaševcih je bil zaključen z lepo pripravljeno kuharsko razstavo, ki si jo je ogledalo okrog 500 ljudi. Rogaševska mladina je pred kratkim ustanovila teniško sekcijo. Kupili so vse potrebne rekvizite in vsak dan se zbira ob žogici precej mladih prijateljev tenisa. Iz kronike tržne inšpekcije Tržna inšpekcija je pred kratkim pregledala poslovanje nekaterih zasebnih mlinarjev. I. F. Petanjci, I. B. Melinci, J. F. Kot. F. L. Dokležovje, J. P. Ivanjci, K. S. Terbegovci, M. T. Očeslavci, G. B. Biserjane in J. Ž. Trnje so imeli vpisanih v poslovnih knjigah 32.126 kg žitaric, pri tem pa so utajili 5.212 kg žitaric kot mlinarsko merico. Nekateri so utajene žitarice prodali strankam znatno dražje. Istotako so pobrali od kmetov 45 tisoč dinarjev takse za meIjavo žita. Tega denarja niso vpisovali v poslovne knjige; porabili so ga za sebe. ne da bi ga odvedli v NB. S tem so oškodovali kmetovalce in skupnost. I. H. iz Trnja izdeluje jedilno olje. Tudi ta ni vodil poslovnih knjig, ki bi bile overovljene. Skupno je prejel v izdelavo 819 kg semena. Tako je poskušal utajiti 39.512 dinarjev prometnega davka. Prav tako so ugotovili pri M. F. v Lipovcih, da ni vpisoval v poslovno knjigo vsega predelanega semena. Proslava desetletnice obstoja Združenja slepih Okrajni odbor ZSJ M. Sobota bo proslavil desetletnico obstoja združenja 16. aprila t. l. Ob 8. uri bo v hotelu »Zvezda« ustanovni občni zbor, ki se ga bodo udeležili člani ZSJ bivšega okraja M. Sobota, delegati iz bivšega OLO Ljutomer, vsi referenti za socialno skrbstvo pri občinskih ljudskih odborih ter zastopniki Glavnega odbora ZSJ. Po občnem zboru bo proslava v počastitev desete obletnice ustanovitve ZSJ. Na proslavi bo sodelovala tudi umetniška skupina slepih iz Doma v Stari Fari pri Kranju. Istega dne ob 20. uri bo v Kinu Park akademija, kjer bo sodelovala že prej omenjena 13 članska umetniška skupina slepih. BAKOVCI V nedeljo so uprizorili učenci kmetijsko gospodarske šole v Bakovcih veseloigro »Nezakonsko dete«. V nedeljo sta bili dve predstavi. Obisk je bil dober. Nikdar več po tej poti v tujino • • • Pesem o zlatih gradovih v tujini je že tako obrabljena in podkrepljena z grenkimi izkušnjami, da ji večina naših ljudi ne naseda več. Pač! Še se dogajajo primeri, sicer redki, da posameznika zamami tujina. Neke noči se odpravi po skrivnih poteh čez mejo, upajoč, da ga nekje na tujem čaka sreča. Potem se zgodi to, kar se je že zgodilo mnogim, ki so ubrali to pot. Razočaranje, trdo delo, moledovanje za skorjo kruha in navsezadnje povratek v domovino. In ta domovina, katero so tako sramotno izdali, jih sprejme kot dobra mati z željo, da začno življenje iznova in postanejo koristni člani družbe. »Nikdar več po tej poti v tujino!« izjavljajo. Te izjave, ki jih dajejo ti zapeljanci ob povratku v domovino, naj bodo v opozorilo vsem tistim, ki še vedno nasedajo lažnivi propagandi, kako se da brez dela lagodno živeti v tujini. Prisluhnimo, kuj pripoveduje S. I., kovaški pomočnik iz vasi R. na Goričkem: »Najprej po prehodu čez mejo so me strpali v zbirno taborišče, kjer sem preživel več tednov. Nato sem se zaposlil v neki gostilni kot težak s 300 šilingi mesečno. Doma sem zaslužil mesečno 14.000 dinarjev, tu pa sem imel komaj za hrano, kaj šele za obleko in drugo. Tudi zdravniške pomoči ni bilo. Uvidel sem, da je tujina mačeha, zato sem se vrnil v domovino.« Podobno zgodbo bi nam lahko zaupala tudi družina L. iz vasi F. na Goričkem. Čeprav jim ni bilo nič hudega, so se odpravili čez mejo v dobri veri, da bodo tam bolje živeli. Tem večje je bilo njihovo razočaranje, ko so se morali v zbirnem taborišču podvreči zasliševanju, uživati slabo hrano ter čakati na milost, da se zaposlijo. »Z ženo sva garala kot hlapec in dekla,« pripoveduje L., »za 600 šilingov na mesec, kar nama je bilo premalo, da bi dostojno preživela otroke.« Vrnila sta se v domovino. P. I. iz vasi L. blizu Murske Sobote je mali kmet s 3 hektarji zemlje. Še danes ne ve, kaj ga je napotilo, da je zapustil družino, dom in skromno, vendar brezskrbno življenje, ter se podal v tujino. No, ta ga je kmalu razočarala. Garal je pri raznih kmetih, povsod pa ga je spremljalo nezaupanje, trdo delo in očitki: kaj silite k nam, saj imamo sami dovolj ljudi. Povrhu pa je od žene dobival pisma, naj se vrne. Kljub sramoti, ki ga je pekla, ker je izdal domovino, se je vrnil domov. B. E. iz vasi V. je bil zaposlen v Kočevski Reki kot tesar z mesečnimi prejemki od 16 do 20.000 dinarjev. Marca, leta 1954, je prišel domov na dopust z namenom, da se poroči. Ker pa je bilo dekle revno, so njegovi starši odločno nasprotovali poroki. Dekleta ni hotel pustiti, zato sta se odločila za prehod čez mejo. Nepremišljeni korak sta imela dovolj časa obžalovati ob pičli prehrani, trdem delu in slabem zaslužku. Sledila je vrnitev v domovino. Starši so končno uvideli, da bogastvo tudi ni vse, zato so pristali na poroko. R. F. je v Železarni na Jesenicah dobro zaslužil. Kljub temu je nasedel varljivemu pripovedovanju nekega K. J., ki mu je orisal življenje v tujini v zlatih gradovih. Ker se mu prvi poizkus pobega ni posrečil, je pobegnil drugič. Nekaj časa je prestradal v zbirnem taborišču, potem pa se je zaposlil pri nekem kmetu v Feldbachu kot hlapec. Šele tu je spoznal, da ga je K. J. grobo prevaral. Pustil je delo ter se vrnil v domovino. F. M. je hotel priti v Ameriko, za kar ga je navdušil neki R. Pobegnil je v Avstrijo ter se zaposlil pri nekem kmetu kot hlapec s 400 šilingi na mesec. Kmalu je spoznal, da ga je R. nalagal in to tembolj, ker so mu tujci očitali, češ, kaj hodite k nam. ko pa je nas dovolj. Najbolj pa je razočarala tujina K. F., mlinarja in posestnika iz vasi G., okraj Trbovlje. K. F. se je že od leta 1945 načrtno pripravljal za pobeg preko meje. V ta namen je vse svoje prihranke zamenjaval za dolarje, s katerimi si je mislil v tujini postaviti lasten dom. Kakor hitro pa je prekoračil mejo, ga je sreča pustila na cedilu. Obmejni organi so mu po predpisih od 1772 dolarjev, ki jih je imel pri sebi, odvzeli polovico, ostalo pa je moral prepustiti našim organom, ko se je prostovoljno vrnil nazaj. Kljub temu, da je K. F. ob dolarje, ga je njegovo lahkomiselno dejanje temeljito izučilo, da ni vredno iskati sreče v tujini, če se ti domu ponuja. Sicer pa tudi tisti, katerim se je posrečilo na ta ali oni način priti čez »lužo«, niso našli obljubljenega izobilja. Garajo, premišljujejo o domovini, zraven pa pišejo tožeča pisma svojcem v domovino. Preberimo, kaj piše emigrant »Tiger«, ki že več let živi v Avstraliji. »Marsikdo si v domovini zamišlja, da je Avstralija obljubljena dežela, kjer se cedita med in mleko. Resnica je povsem drugačna. Bogati se kopljejo v izobilju, delavec pa mora krvavo garati za kruh.« Kako je našim ljudem, ki so prišli v »obljubljeno deželo«, nova domovina pri srcu, spoznamo iz vrstic, ki nam jih je poslal omenjeni z željo, da jih objavimo: DOMOVINI! Pridi k meni, domovina bela, v moj tuji dom nocoj in na lica moja vela mir razgrni svoj! V črni plašč odet te čakam zapuščen, izdan, dneve vse solze pretakam, duh je moj bolan! Pridi k meni, dobra domovina, vzemi me s seboj, v srce mi nalij zdravila, saj sem verni sin le Tvoj! »Tiger« SOBOŠKA KRONIKA Poroke, rojstva in smrti od 31. marca do 7. aprila 1956. Poročili so se: Miran Šneler, mehanik in Katica Krstič, uslužbenka, oba iz Murske Sobote; Franc Vučak iz Kroga in Ivana Skrbiš iz Makol; Ivan Rehak, miličnik iz Gornje Radgone in Julka Smodiš, šivilja iz Kroga. Rodile so: Ibolka Gal iz Sobote, dečka, Marija Vučina iz Bakovec, deklico; Valerija Radišič iz Bakovec, dečka; Magda Horvat iz Žitkovec, dečka; Marija Režonja iz Tišine, deklico; Magda Benkovič iz Sobote, deklico; Ana Pozvek iz Dolnjih Slaveč, dečka; Marija Horvat iz Lendavskih goric, deklico; Sonja Žganjar iz Doline, dečka; Gizcla Ficko iz Prosečke vasi, dečka; Marija Kavaš iz Sodišinec, deklico; Terezija Horvat iz Bakovec, deklico in Marija Rezar iz Lukačevec, dečka. Vse imenovane so rodile v soboški porodnišnici. Umrli so: Karolina Titan, stara 59 let, gospodinja iz Črnelavec; Terezija Ivanič, stara 92 let, iz Črnelavec; Karel Bočkorec, star 56 let, delavec iz Ženavelj; Alojz Prelec, star 56 let, kmet iz Murskih Črnec; Emilija Gjergjek, stara 44 let, iz Poznanovec. Nesreče in nezgode: Štefan Špilak, 75 let star, grobar iz Ivanec, je februarja v hudem mrazu kopal nov grob na pokopališču. Mraz je bil tako strupen, da so mu zmrznili konci prstov na obeh rokah in so mu jih morali v minulem tednu v bolnišnici odrezati. Mira Eržen, 2 leti stara, iz Moščanec, se je polila z vrelo kavo in dobila močne opekline po obeh nogah. Helena Feher, 1 leto stara, iz Centibe, se je z vrelo vodo hudo poparila. Alojz Gomboc, 28-letni mizarski pomočnik iz Vučje Gomile, je skočil s stopnic, s katerih se je dvignila deska ter udarila Gomboca tako nesrečno, da mu je zlomila levo nogo v gležnju. Jože Grmič, 13-letni dijak iz Sobote, je padel na cementnih tleh in si levo koleno hudo poškodoval. Alojz Korpič, 58 let star kmet iz Križevec pri Ljutomeru, je podiral drevje. Padajoče drevo ga je udarilo s tako silo, da mu je zlomilo obe nogi nad kolenom. Anton Škafar, 56-letni kmet iz Kuršinec, je padel na cesti in si zlomil levo nogo v gležnju. Vsi se zdravijo v soboški bolnišnici. POMURSKI VESTNIK, 12. aprila 1956 6 Pomlad je tudi tu, med objekti Nafte v Lendavi. Beli rudarji so je gotovo veseli (Foto Kološa) TELOVADBA ŠPORT ŠAH V nogometnem klubu »Sobota« se lahko upravičeno ponašajo s tem. da so ob pravem času spoznali vrednost vzgoje mladega naraščaja, saj so že pred dvema letoma odprli šolo za male nogometaše — pionirje. Nedeljski zaključni izpiti so to ne samo potrdili, marveč so tudi po svoje dokazali, da je to prva tovrstna šola v Sloveniji, v kateri je bila vzgoja mladega naraščaja ves čas smotrno organizirana, kar je tudi jamstvo, da bomo že v bližnji bodočnosti srečavali na zelenem polju vedno več izvežbanih in rutiniranih nogometašev, ki bodo častno zastopali barve Pomurja in njene metropole — toda samo tedaj, če se vzgoja mladih nogometašev ne bo zaključila s to šolo. V nedeljo je bilo živahno v telovadnici soboške osnovne šole. Mladi nogometaši so pred ocenjevalno komisijo smelo odgovarjali na vprašanja in tudi praktično pokazali veščine, do katerih so se dokopali v svoji šoli pod vodstvom trenerja tov. Slavka Svatine. Na demonstracijski deski, na kateri je bilo narisano igrišče z vsemi potrebnimi črtami in krogi, so morali rešiti marsikatero nogometno uganko, potem so odgovarjali na vprašanja o liku našega športnika, o dajanju prve pomoči na igrišču, o tovariških odnosih med športniki . . . Skratka: nič koliko vprašanj, lažjih in zapletenih, a takih, na katere bi moral znati odgovoriti vsak športnik. ki mu je pri srcu ugled lastnega kraja in socialistične domovine. Odgovori večine so bili jedrnati in odrezani, vredni bodočih polnokrvnih športnikov; tu in tam se je komu malce zataknilo, pa jo je naglo pogruntal in zadovoljil zbrane poslušalce. Zaključna spričevala je dobilo 25 pionirjev prvega in 15 udeležencev drugega letnika. Skromni svečanosti ob razglasitvi učnih rezultatov je poleg funkcionarjev kluba in drugih gostov prisostvoval tudi zastop. Nogometne zveze Slov. tov. Podpečan iz Maribora, ki je v svojem nagovoru izrekel vse priznanje klubu in trenerju, pri tem pa poudaril. da so podobno organizirane šole bistveni pogoj za napredek slovenskega nogometa, ki je po osvoboditvi v občutni stagnaciji, zato naj bo soboško prizadevanje za vzgojo nogometnega naraščaja koristna pobuda za vse slovenske klube. ko NOGOMET MLAČNA IGRA SLABA BERA ZAGORAC : SOBOTA 2:1 (1:1) Žreb je bil naklonjen Soboti, ki je v prvem polčasu igrala z vetrom, vendar le prednosti ni izkoristila. Kajti to. da so samo enkrat spravili žogo v nasprotnikovo mrežo — strelec je bil Zelko — je vsekakor zelo malo. Medtem so gostje 9 minut pred odmorom, čeprav so' sicer bolj redko prihajali pred domača vrata, celo izenačili. V drugem delu pa so imeli gostje dobrega zaveznika v močnem vetru in so pričeli pogosteje prihajati v kazenski prostor domačih. V 66. minuti so streljali svoj tretji in zadnji kot — Sobota jih je medtem že šest — in iz gneče, ki je nastala pred domačimi vrati, dosegli drugi gol. S tem pa so se tudi zadovoljili in se potegnili v obrambo. Tako se tudi sedaj domačim napadalcem ni posrečilo zabiti niti enega gola in to vzlic temu. da so bila vsa dogajanja na igrišču na polovici gostov. Glavno zaslugo ima pri tem vsekukor prav dobra obramba gostov, ki je razbila vse akcije domačih napadalcev. Pri domačem moštvu je bilo sicer opaziti, da se borijo požrtvovalno, vendar pa so napadalni igralci vse preveč zadržavali žogo in tudi slabo podajali. Tako se jim vzlic premoči na igrišču ni posrečilo zmagati, kajti pri nogometu veljajo samo goli in tako sta tokrat obe točki »splavali« v Krapino, katere igralci so tudi pokazali koristnejšo igro. Š. KATASTROFA V LENDAVI NAFTA - SLOBODA (Varaždin) 0:3 (0:2) Žreb ni bil naklonjen domačim, zato so morali prvi polčas igrati proti vetru. Prednost so gostje dobro izkoristili. Že v prvih petih minutah je ožja obramba morala dvakrat posredovati, da je ostalo domače svetišče nedotaknjeno. Tri minute pozneje so gostje po Hajdlnu dosegli prvi gol. Nafta se je v glavnem samo branila. V 13. minuti je Rauš dosegel drugi gol za Slobodo. Kljub boljši igri gostov so imeli domačini dve priložnosti za gol, ki pa ju niso izkoristili. V drugem polčasu so gledalci pričakovali. da bodo igralci Nafte izkoristili prednost igre z vetrom. Res: tokrat so boljše zaigrali, toda njihova igra je bila nepovezana in nekoristna. Napadalci so popolnoma odpovedali, tako da so se gostje lahko uspešno upirali. Po nenadnem napadu so gostje po krivdi domače obrambe dosegli v E j, kako lepo bo zdaj. ko je pomlad odprla vrata športnih igrišč! (Foto Kološa) Šport v kratkem V prijateljski nogometni tekmi je reprezentanca soboške Gimnazije premagala v nedeljo mladinsko moštvo »Sobote« 4:1. V telovadnici soboške gimnazije je bil v nedeljo opoldne dvoboj odbojkarjev zavoda in Ljutomera. Zmagali so gimnazijci 2:1. Tudi v M. Soboti se pripravljajo na srednješolsko mladinsko prvenstvo Slovenije v nogometu. Pretekli teden so se pomerili Gimnazija — Trg. vajeniška šola 6:1 in Gimnazija — Sred. ekonomska šola 2:1. Pred dnevi je bilo končano na soboški gimnaziji mladinsko prvenstvo košarkarjev. Zmagal je 8. razred z 10. točkami. MLADO IN STARO OKROG ŠAHOVNIC KONČANO JE POLFINALNO MOŠTVENO ŠAHOVSKO TEKMOVANJE (Šahovsko društvo M. Sobota zmagovalec, finalist.) V soboto in nedeljo je bilo v M. Soboti odigrano v prostorih Doma JLA II., III., IV. in V. kolo polfinalnega moštvenega prvenstva za mariborsko šahovsko okrožje. Zbralo se je 48 šahistov, ki so odigrali v dveh dneh 240 partij. Ob koncu tekmovanja je bil rezultat po doseženih točkah naslednji: 1. Šahovsko društvo M. Sobota, 28 ½ točke; 2. Ljutomer, 21 ½ točke; 3. Lendava. 21 ½ točke; 4. Grad. 19 točk; 5. Petrovci, 18 točk; 6. Puconci, 11 ½ točke. — Prekinjena partija Ščuk : Ivanič je bila ocenjena v Mariboru kot remi. Ljutomerski šahisti bodo morali igrati 22. t. m. še s šahisti v Studencih pri Mariboru. Zmagovalec tega dvoboja postane finalist. Žensko šahovsko prvenstvo mariborskega okrožja bo 23. aprila v Mariboru. Pismene prijave je treba poslati najkasneje do 15. t. m. ... V MARTJANCIH Pionirji in pionirke martjanske občine so priredili pred kratkim šahovsko tekmovanje v počastitev rojstnega dneva maršala Tita. Tekmovanje je bilo prirejeno v Martjancih. Nastopilo je 10 ekip s sedemdesetimi tekmovalci. V prvi skupini do 11. leta so zmagali pionirji iz Bogojine, prav tako so zmagali bogojinski pionirji v skupini od 11. do 15. leta. Tako so postali pionirji iz Bogojine občinski prvaki in bodo 26. aprila tekmovali v M, Soboti za naslov okrajnega prvaka. . . . V M. SOBOTI V počastitev rojstnega dneva maršalu Tita so sc pomerili pionirji soboške občine in v dveh skupinah dosegli naslednji rezultat: I. skupina: 1. Krog, 14 točk; 2. Gimnazija M, Sobota. 13. točk; 3. Bakovci, 4 ½ točke; 4. Tišina, 4 ½ točke. — II.. skupina: 1. Bodonci, 7 točk: 2. Moščanci, 6 točk; 3. Puconci, 5 točk. Danes igrata v M. Soboti prvi moštvi iz obeh skupin. ... V LJUTOMERU Društvo prijateljev mladine v Ljutomeru je priredilo pred kratkim šahovski moštveni turnir za prvenstvo ljutomerske občine. Nastopilo je devet moštev. Prvo mesto pri mlajših pionirjih je pripadlo Veržeju s 16 in pol točkami, pred Logarovci (10 in pol točke), Ljutomerom (8) in Ljutomerom II (1). Veržejske mlajše pionirke so premagale vrstnice iz Ljutomera s 4:0. Pri starejših pionirjih je moštvo I. ljutomerske gimnazije premagalo ljutomersko gimnazijsko moštvo II. s 5:1. Starejše pionirke tega zavoda niso imele s kom igrati za prvenstvo, pač pa so odigrale prijateljsko tekmo z mlajšimi pionirkami iz Veržeja in jih premagale 3½ : ½. Na tekmovanju za šahovsko prvenstvo Pomurja bodo nastopili mlajši pionirji in pionirke iz Veržeja, starejši pionirji in pionirke ljutomerske gimnazije. Po turnirju je A. Čisar odigral simultanko proti 20 pionirjem in jih premagal 20:0. DPM je nastopajoče lepo pogostilo. C. ... V PETROVCIH Na podobnem tekmovanju za prvenstvo petrovsko-šalovske občine je nastopilo šest moštev, kar je lep napredek v primerjavi z lanskim letom, ko so nastopila samo tri moštva. Tekmovanja so se udeležili pionirji iz šestih šol. Mnogi so imeli do Petrovec precej dolgo pot, vendar to ni motilo mladih in navdušenih šahistov. Borba za prvo mesto je bila dokaj ostra. Posebno na prvih deskah so bile odigrane kakovostne igre. Največ točk si je priborilo križevsko moštvo, nadaljnji vrstni red pa izgleda takole: Martinje, Domanjševci, Ženavlje, Dolenci in Petrovci. Tekmovanje je organiziral Občinski starešinski svet, ki je tudi že sklenil, da bo maja priredil tekmovunje pionirskih odredov v vseh možnih športnih panogah. -ez PIONIRJI GRAŠKE OBČINE PRI ŠAHOVNICAH Na moštvenem šahovskem tekmovanju pri Gradu so nastopili mali tekmovalci od Grada, iz Kuzme, Kruplivnika, Gor. Slaveč, Dol. Slaveč, Vadarec in Vidonec, Igrali so v treh skupinah po starostni dobi. Med pionirji do 11. leta so zmagali tekmovalci Gor. Slaveč (K. Škodnik, R. Slamar, L. Škodnik, H. Šadl, E. Bertalanič in Š. Rac) z 28 in pol točke pred graškimi pionirji (24 ½ točke) itd. Med pionirji do 15. leta so postali zmagovalci pionirji Grada (V. Kerec, A. Ferko, J. Fartek, A. Krpič, E. Ferko in Š. Benko) pred pionirji Kuzme. Med pionirkami so zmagale tekmovalke Grada (M. Lutar, M. Rogan, M. Rogač in E. Zekš) s 16 točkami pred Kuzmo (11½) itd Zmagovalci se bodo udeležili okrajnega tekmovanja v M. Soboti in upajo, da se jim bo tudi tam posrečilo nabrati precej točk. M. H. Tudi prijatelje šaha v Pomurju bodo gotovo zanimala letošnja srečanja Slovenskih šahistov Aprila: Trije republiški po...nalni turnirji. Na vsakem turnirju bo sodelovalo 14 šahistov. Pravico neposredne udeležbe imajo vsi mojstrski kandidati (20). V prvi polovici maja: Povratni dvoboj članske in mladinske reprezentance z ustreznima reprezentancama Vojvodine v Novem Sadu — na 10 deskah. Maja: Zaključno tekmovanje moštev DPD »Svoboda« — II. prvenstvo LRS. Od 20. do 24. maja: Prvi mednarodni moštveni turnir na Bledu — razpisan in uresničen bo v stilu portoroškega. Od 25. do 27. maja: Meddržavni šahovski dvoboj Nemčija — Jugoslavija, dvokrožno na 10 deskah. Turnir bo v Sloveniji, kraj še ni določen. Od 25. do 27. maja: Na Bledu I. evropsko moštveno prvenstvo metalurgov. Povabljenih je okrog 25 štiri-članskih moštev iz Jugoslavije in tujine. 27. maja: Tradicionalni dvoboj Slovenija Hrvatska v počastitev roj. dneva maršala Tita. 13. maja: V Ljubljani zaključno tekmovanje V. moštvenega prvenstva pionirjev. Od 26. maja do 9. junija: Na Jezerskem propagandni turnir mojstrov in mojstrskih kandidatov s 14 udeleženci. Za Slovenijo je predvidenih 6 mest. V drugi polovici junija: VI. šampionat LRS — v Mariboru ali v Rogaški Slatni, kraj še ni točno določen. Od 12. do 17. junija: V Piranu ali v Portorožu finalno tekmovanje za prvenstvo sindikalnih moštev LRS. V juniju: Zaključno tekmovanje moštev in posameznikov za II, prvenstvo vajeniško-industrijske mladine LRS. Kraj še ni določen. Maj — junij: Zaključno tekmovanje I. moštvenega prvenstva srednješolcev LRS. Kraj še ni določen. Julija: Zaključni turnir mladinskega prvenstva LRS za posameznike. Kraj še ni določen. Junija: Žensko prvenstvo LRS. Najbrž v zdravilišču Dobrna. Avgusta: V Šmarjeških Toplicah propagandni turnir mojstrov, mojstrskih kandidatov in prvo-kategornikov in turnir drugokategornikov Dolenjske. Organizator turnirja je letos GOSO s pomočjo SK Kranj. Septembra: I. državno prvenstvo moštev sindikalnih podružnic. Druga polovica septembra: III. mednarodni moštveni šahovski turnir v Portorožu (od 18. do 23. septembra). Prav bi bilo . . . ... če bi v Turnišču po desetih letih odstranili številne napise: N. N. trgovina z mešanim blagom, trgovina šivalnih strojev, vegyeskereskedese itd. Zgradbe z napisi stojijo ob glavni ulici in kvarijo zunanji videz prijaznemu naselju na Dolinskem. ... če bi v Gančanih končno po dveh letih uresničili sklep vaškega odbora SZDL. glede plačila opeke od Zadružnega doma in lesne konstrukcije, kar so oboje pred leti posamezniki brez plačila uporabili za svoje zasebne potrebe. ... če bi v Gaberju začeli misliti tudi na postavitev mrtvašnice, ki so jo pred letom podrli, inventar pa pospravili v klet bivše občine. ... če bi Lendava s severne in južne strani glavne ceste, ki vodi v mesto, dobila nove cestne table, kajti dobro leto bo že od tega. ko se mesto več ne imenuje »Dolnja Lendava«, temveč »Lendava«. ... če bi šoferju rešilne postaje, ki stanuje v predelu Lendava—Nafta, napeljali telefon. Komentar k temu gotovo ni potreben! ...če bi v Lendavi pri razdelitvi stanovanj začeli misliti tudi na tiste družine, ki že več let stanujejo v eni sami sobi. Tedenski koledar Okrajna gasilska zveza Murska Sobota obvešča: TROMESEČNA POROČILA: Rok za dostavo tromesečnih poročil Občinskih gas. zvez je določen za 5. v mesecu po preteku tromesečja. Kljub stalnim opozorilom nam do danes še niso poslale poročil Občinske gas. zveze Videm, Lendava, Martjanci in Cankova. OGZ je zato primorana, da upošteva stanje zadnjega tromesečja. PORAVNAVA OBVEZNOSTI: Pozivamo Občinske gas. zveze in PGD, da v tem mesecu poravnajo vse svoje obveznosti pri OGZ, sicer bomo primorani strožje ukrepati. PROŠNJE ZA DENARNE PODPORE: Vabimo PGD, da po Občinskih gas. zvezah vložijo prošnje za denarne podpore in sicer za opremo in orodje, za gradnjo vodnjakov in vodnih rezervoarjev in za dograditev gas. domov. Društvo, hi ne bo vložilo prošnje, ne bo moglo biti upoštevano pri delitvi podpor. IZ PISARNE OGZ RAZPIS Na podlagi I. člena zakona o oddajanju gradbenih del (Ur. list LRS št. 17/55) ter 3. člena pravilnika o postopku prijavnih pismenih licitacij za oddajo gradbenih del (Ur. list LRS št. 17/55) razpisuje Stanovanjska skupnost pri ObLO M. Sobota. Ivanocijeva ul. 1 PRVO PISMENO LICITACIJO ZA ODDAJO GRADBENIH IN OBRTNIŠKIH DEL za dvonadstropno, šeststanovanjsko poslopje v M. Soboti. Rok za zgraditev je 31. X. 1956. Javna licitacija bo 26. IV. 1956 ob 10. uri v prostorih Stanovanjske uprave v M. Soboti, Ivanocijeva ulica 1. Rok za oddajo ponudbe je 26. IV. 1956 do osme ure v vložišču Stanovanjske uprave ali neposredno pred licitacijo, licitaciiski komisiji. Ponudbe morajo biti opremljene v skladu s predpisi pravilnika o postopku prijavnih pismenih licitacij za oddajo gradbenih del (Ur. list LRS št. 17/55). Kavcijo 50.000 dinarjev je treba priložiti k ponudbi. Projektni elaborat in splošni pogoji so interesentom na razpolago na Stanovanjski upravi v M. Soboti. Ponudniki morajo v ponudbi ali najpozneje ob pričetku licitacije izkazati, da imajo pravico izvajati razpisano gradbeno delo. Predsednik sveta: Terezija Šiftar l. r. MALI OGLASI Cena malih oglasov: vsaka beseda stane 10.— din (najmanjši skupni znesek 100.— din). Za oglase, ki so pod šifro, oziroma za oglase, katerih naslov je v oglasnem oddelku, se doplača 50.— din. Ženitveni oglasi in preklici so po 30.— din beseda. Opozorilo! Stranke, ki zahtevajo pismene naslove oglasov ali kakršnokoli informacijo, naj priložijo za odgovor znamko za 15.— din. V nasprotnem primeru ne bomo odgovarjali. Naslovov oglasov, ki so pod šifro, ne izdajamo. Za poslani denar v navadnih pismih ne odgovarjamo. GOZD 4 ha v Selu prodam. — Informacije: Vladimir Verteš, Hodoš. INVENTAR za trgovino s pulti prodam. — Karel Maršek, Cikečka vas 41. MOTOR znamke BMVV 750 cm s prikolico prodam. — M. Fartelj, Ivanocijeva 73. ODKUPUJEMO večje količine rezanega in okroglega BUKOVEGA, OREHOVEGA, JESENOVEGA in HRUŠKOVEGA LESA. Ponudbe z navedbo dimenzij in količine pošiljite na naslov: Tovarna športnega orodja »ELAN«, Begunje na Gorenjskem. CEMENT prodam. Ivan Horvat, Melinci 73. TRSNE SADIKE: Laški rizling, Sauvignon, Poščip, Bouvierjeva ranina in Traminec, cepljene na podlago Kober 5 BB, prodamo. Cena franko drevesnica, 30 din za komad. — Drevesnica Vukanovec pri Štrigovi. OBVEŠČAMO vse cenjene odjemalce, da od 20. II. 1956 ni več v delovnem razmerju tov. Janko Slavič, tesarski delovodja, zaradi tega ne priznavamo več noben.j, od njega izstavljenih računov, glasečih se na naše podjetje. Prav tako nismo odgovorni za nobeno delo, ki ga bo navedeni prevzel, kakor tudi ne za material, ki ga bo nakupil pri zasebnikih brez našega pooblastila. »Remont« Križevci pri Ljutomeru. MOTORNO KOLO znamke Puch 200 cm prodam. — Aleksander Kerčmar, G. Petrovci št. 40. KRAVO, brejo, vajeno vprege, prodam. — Rakičan 59. OSTREŠJE (rušt) 21 X 9 m, v zelo dobrem stanju ugodno prodam. Frančiška Kolmanič, Bučečovci št. 34, p. Križevci pri Ljutomeru. PRODAM HIŠO z gospodarskim poslopjem in okrog 3 ha zemlje, njiva, travnik in gozd. Bivša gostilna, pošta, v centru, najbolj prometna točka, primerno za vsako obrt, v Benediktu. Vprašati Pavlič, Benedikt v Slov. goricah. VINOGRADNIŠKO POSESTVO, hiša z gospodarskim poslopjem in 74 arov zemlje. Vinograd žlahtna trta, njiva in sadonosnik, v Zg. Ščavnici, blizu centra, primerno posebno za upokojence. Vprašati Pavlič, Benedikt v Slov. goricah. POSESTVO hišo. gospodarsko poslopje, 1,50 ha obdelovalne zemlje v Janhovi pri Apačah prodam — Informacije na Krajevnem uradu Apače. V službo sprejmemo POSLOVODJO za poslovalnico v Gerlincih Pogoji: najmanj dveletna praksa in neoporečna preteklost, jamstvo v neomejeni višini. Plača po kolektivni pogodbi. Nastop službe s 1. V. 1956. Pismene prošnje je treba dostaviti Upravnemu odboru Kmetijske zadruge Cankova do 20. aprila 1956. IZJAVA — Podpisana Emilija Vogrinčič, Vadarci št. 35 izjavljam, da nisem plačnik nobenih dolgov svojega moža Karla Vogrinčiča. — Emilija Vogrinčič. RAZPIS Upravni odbor Časopisno-založniškega podjetja »Pomurski tisk M. Sobota razpisuje na podlagi pravil podjetja SLUŽBENO MESTO POSLOVODJE KNJIGOVEZNICE LJUTOMER Pogoji: kvalificiran knjigovez — Nastop službe s 1. V. 1956. Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Prošnje z navedbo dosedanjega službovanja in s kratkim življenjepisom je poslati na naslov: Časopisno založniško podjetje »Pomurski tisk« Murska Sobota POMURSKI VESTNIK, 12. aprila 1956 7 Soboškemu nogometu se obetajo boljši časi Pionirska šola že daje soliden naraščaj 80. minuti še tretji gol in končni rezultat, čeprav je že kazalo, da bo ostalo pri dveh golih. Gostje so kot celota zaigrali borbeno. Pri domačih sta zadovoljila samo srednji krilec Vidak I. in vratar Budja; rešila sta domače moštvo še večjega poraza. Pri Nafti spet škriplje. Drugi predstavnik Pomurja v varaždinsko-mariborski ligi je tudi letos ubral rakovo pot. Pred 200 gledalci je dobro sodil Jančič iz Maribora. -jo Nedelja. 15. aprila — Helena Ponedeljek. 16. aprila — Boža Torek, 17. aprila — Rudi Sreda, 18. aprila — Mirt Četrtek. 19. aprila — Ema Petek, 20. aprila — Božidar Sobota, 21. aprila — Drago Gibanje sonca: 16. aprila vzide sonce ob 05.14 uri, zaide ob 18, 51 uri. Dolžina dneva: 13 ur 37 minut. Lunine mene: 18. aprila ob 00,28 minut prvi krajec. KINO BELTINCI — 14. in 15. aprila argentinski film »Onečaščena«. LENDAVA — 13. in 15. aprila angleški film »V senci mržnje«, 17. in 18. aprila angleški film »Očka vrni se«. MURSKA SOBOTA — 15. in 15. aprila ameriški barvni film »Cimeronska roža«, 17. in 18. aprila ameriški film »V dolini bobrov« — Pol orala zemlje«. GRAD — 15. aprila italijanski film »Jutri bo prepozno«. ČEPINCI — 15. aprila ameriški film »Kobilice« . RADGONA — 14. in 15. aprila ameriški barvni film »Praznik v Rimu«. 18. in 19. aprila finski film »Bela košuta«. RADENCI — 14. in 15. aprila angleški barvni film »Melba «, 19. aprila angleški film »Trentov poslednji slučaj«. VELIKA POLANA — 15. aprila ameriški film »Zmaga ali smrt«. KRIŽEVI PRI LJUTOMERU 14. in 15. aprila ameriški film »Sled v luki«, 18. aprila italijanski film »Milijonski Napolj«. „ VREME PA TAKO, da že dolgo ne pomnimo podobnega ...“ KRATEK ZAPIS O VREMENU V NAŠIH IN DAVNIH DNEVIH Gotovo ste, dragi bralci uganili, da so bila ugibanja o vremenu v letošnjem letu — objavljena v predzadnji številki našega časopisa — zgolj prvoaprilska šala; oprostite, tokrat pa gre čisto za res in sicer ne bomo ugibali o vremenu v prihodnosti, ker se to lahko ponesreči celo strokovnajakom, rajši bežen pregled v preteklost, ki daje še bolj zanimivo sliko kot dvomljiva prerokovanja. Navadno pravimo: »Vreme pa tako, da že dolgo ne pomnimo podobnega«. To govorimo navadno spomladi, ko že težko čakamo na lepe sončne dneve. V resnici pa pravzaprav pozabljamo, da je bila tudi lani zima kaj pozna, prav tako n. pr. leta 1942, ko je skopnel zadnji sneg šele proti sredini aprila. K vsem tem muhavostim je mogoče slišati, da so te vremenske »muhe« odvisne od atomskih eksplozij. O tem si še niso popolnoma na jasnem niti znanstveniki, ki se ukvarjajo s proučevanjem vpliva atomskih eksplozij na vremenske prilike, niti vremenoslovci. Če pobrskamo malo po letopisih, lahko takoj ugotovimo, da letošnja zima. pa tudi lansko precej hladno poletje, nista noben edinstven pojav. Poglejmo za stoletja nazaj Začnimo kar z letom 1254. Tega leta je bilo proti koncu aprila izredno mrzlo. V vinogradih in na polju je bilo precej škode. Naslednje leto pa je bila izredna suša. Leta 1435 so bile maja še vse vode zamrznjene in šele julija je postalo topleje. Leta 1473 je bila izredna suša. Zmanjkalo je vode in tisti, ki so je imeli v studencih še kaj, so jo drago prodajali. Leta 1601 je zapadel sneg zelo zgodaj, saj je v naših krajih popolnoma uničil posevke prosa in ajde. Huda zima je bila leta 1608/9 prav posebej pa še leta 1634. Po podatkih starih zapisov sta bili obe navedeni zimi tako mrzli, da je divjad prezimovala na skednjih. Mrzlo poletje je bilo leta 1685. Hudi vetrovi so podirali kozolce, lomili drevje, odnašali hišam strehe; junija so zamrznile reke. Razumljivo je, da sta takim vremenskim neprilikam sledili lakota in draginja. Leta 1709 je bila tako ostra zima, da je živina v hlevih zmrzovala; prav tako ni prizanesla divjadi. Tudi v preteklem stoletju je bilo nekaj izrednih vremenskih neprilik. Zime brez snega so bile v letih 1817, 1821 in leta 1845. Kaj čudna zima je bila leta 1834. Do februarja ni bilo čisto nič snega. Ljudje so pasli živino do februarja; prav tako so lahko spali pri odprtih oknih. Januarja je bilo tako toplo, da so ljudje hodili bosi. V nekaterih krajih je v zimskih mesecih cvetelo drevje. Po tej nenavadni zimi je nastopila izredna suša. Izdatnega dežja ni bilo eno leto in 4 mesece. Travniki so bili vse leto popolnoma goli in drevje se je sušilo. Kakor leta 1834 tako so tudi v vseh ostalih sušnih letih pridelali izredno dobro vino, dočim je bil pridelek poljskih dobrin izredno pičel. Leta 1840 in 1850 sta bili spet izredno hudi zimi. Leta 1908 ni bilo maja, junija in julija nič dežja; šele 7. in 8. avgusta je izdatneje deževalo. Tudi leta 1917 je bila izredna suša, deževalo ni od aprila do septembra. 13. septembra je bilo nekaj dežja, nato pa je nastopila spet suša do 10. novembra. Močan mraz je bil junija leta 1918, leta 1921 pa od junija do oktobra spet nič dežja. Kako ostra zima je bila leta 1929, pomnijo naši starejši bralci, zima leta 1942 pa je v spominu tudi mlajšim. Poglejmo še kako je bilo z letošnjo zimo. Decembra in januarja je bilo še sorazmerno toplo. Živo srebro na toplomeru je kazalo najhujši mraz do — 10 stopinj C. Že takoj prve dni v februarju je postalo bolj mrzlo; živo srebro je kazalo od —14 do — 20 stopinj C, 11. februarja celo — 23° C. Še bolj mrzlo je bilo 16. februarja — mraz — 29° C, naslednjega dne pa je bilo v nekaterih krajih celo — 30° C. Po 20. februarju je zima nekoliko popustila, saj je kazal toplomer 27. fe- bruarja samo od —5 do —10° C. Najbolj mrzel dan v marcu je bil 12. marec in sicer z mrazom 10° C. Če tako bežno primerjamo letošnjo zimo z nekaterimi zimami v preteklih stoletjih, vidimo, da zima, ki se je — vsaj upamo — že poslovila od nas, ni nič nenaravnega pa čeprav nekateri trdijo, da na vreme vplivajo atomske eksplozije. -jm Vemo, da se, dragi bralci, večkrat čudite, ko ugotovite, da je naša vremenska napoved »zadela«. pravo vreme. No — da pojasnimo to zadevo: V M. Soboti ob Šercerjevi ulici imamo vremensko postajo (na sliki: strokovnjak pri eni izmed njenih naprav), ki redno opazuje, zasleduje in beleži vse možne vplive na vremenske razmere in pošilja potrebne podatke Hidrometeorološki službi Slovenije v Ljubljani. Na osnovi zbranih poročil in vremenskih prognoz sosednjih dežel potem sestavi vremensko napoved za naš Ust znani meteorološki strokovnjak dr.Vital Manohin iz Ljubljane. Sami ste se že lahko prepričali, da prav pogostokrat ugane pravo vreme! (Foto Kološa) TO KAR JE ZNANO, pa vedno POZABLJAMO . . . ... da ima leto 365 dni, 5 ur, 48 minut in 45,97 sekund. ... da je koledar, ki ga imamo danes, sestavil 46. leta pred našim štetjem rimski vojskovodja Julij Cezar; po njem se imenuje julijanski koledar. ... da imajo Muslimani in Židje svoje štetje. Muslimani imajo sedaj leto 1375, Židje pa štejejo leta od »ustanovitve« sveta in imajo sedaj leto 5716. ...da izdelajo največ motorjev na svetu v Italiji, kjer 115 tvrdk proizvaja in daje na trg 515 svojih modelov. ... da so med kupci motornih koles postali v zadnjem času najbolj priljubljeni 175 ccm (kubični) motorji. ...da je največja evropska tovarna avtomobilov italijanska tovarna FIAT. ... da je Evropa razdeljena na 32 držav in državic. ... da se za Belgijo, Nizozemsko in Luxenburg uporablja skupno ime Beneluks. Te države so med seboj povezane v carinski uniji. ... da je bil največji slovensko-hrvaški kmečki upor v letih 1572-73, katerega vodja je bil »kmečki kralj« Matija Gubec. CQ CQ CQ de YU3DBC - ali: KLIČE RADIO KLUB M. SOBOTA! Dvoje velikih oken na dvorišču nekdanje osnovne šole je osvetljenih. Polnočjo. V molk prodirajo ostri zvoki radiotelegrafskih znakov. Potem en sam oster žvižg. Nad visokim ogrodjem radijskega predajnika je sklonjena glava operaterja Ludvika. Prsti njegovih rok vztrajno prebirajo preklopnike in gumbe na prednji plošči. Izurjen radiotelegrafist sedi ob prejemniku. Ob njem je taster. Pričel je tipkati: CQ CQ CQ de YU3DBC . . . Ludvik je še enkrat preizkusil izboj v anteni. Štiridesetvatna žarnica je zgorela ob vsakem znaku morzejeve abecede. Ta radijski predajnik je njegovo delo. Uglašen je na 3500 Kc ali 75 m valovne dolžine ali 140 valovnih številk . . . CQ CQ CQ de YU3DBC ... na amaterski valovni dolžini. Nihče se ne odzove. Nekoliko vstran se oglašajo tihi, komaj slišni klici: CQ CQ CQ de OK2KB3 de OK2KB3 . . . Vsem, vsem, vsem (ki me slišite) od Češkega (OK) operaterja 2KB3 . . . Polnoč je mimo. Dva soboška radioamaterja sta se živahno spogledala. Ali bi ga poklicala? Klub v Murski Soboti nima še nobene vpostavljene zveze ne s tujimi, ne z domačimi amaterji. Predajnik je odprt. V ceveh modrikasto in rdeče svetlika. Tuljave, žice elektronke, uporniki. Kaj vse je v tem povezano v zamršeno vez. O vsem tem je bilo že spregovorjenih nekaj besed, toda še mnogo bo treba vedeti . . . CQ CQ CQ de YU3DBC . . tipka operater. 99 . . . 99 . . . 99 . . . nestrpno odgovarja iz prejemnika . . . Zgini brez sledu z vala Zgini, ne moti . . . »To velja nam« se je nasmehnil operater. »Nekdo se mu je že odzval pred nami.« Prejemnik je pridušeno brnel. Operater jo potrpežljivo počakal in že prve znake, sigurno beležil: OK2KB3 de HA6KNX PSE ARK . . . Trenutek premora. Drug že znan zvok povzema: HA6KNX de OK2KB1 GE DR OM MNI TNX FER CALL . . . Madžar je poklicni Čeha in ta se mu je zelo vljudno odzval: »Dober večer dragi prijatelj . . .« kajti radioamaterji vsega sveta, ki se iščejo in seznanjajo najčešče na valovni dolžini 3500 Kc in se pogovarjajo v svojem jeziku kratic, so zelo dobri pri- jatelji, čeprav se navadno nikdar v življenju ne srečajo, kajti samo slišijo se. »Najlepša hvala za poziv . . .« Hvala je toliko prisrčnejša, kolikor je večja daljava med amaterjema. Da, največja in najprisrčnejša želja amaterjev je medsebojna želja po DX (velikem dometu) BEST DX CHERIO 73 . . . Pozdravljam vas in vam želim velik domet, dragi prijatelj . . . Biti DX — ovec je drznost, kot biti v letalstvu akrobat. DX — ovci so med radioamaterji renomirani zelo izurjeni operaterji, ki imajo do 100 in več radio zvez z skoraj vsemi kontinenti sveto. A pri nas v Murski Soboti spremljamo delo neznanih amaterjev, vroče si želimo boljšega prejemnika in zanesljivejšega predajnika in nemočno ugibamo o denarju, o tej večni sili, hladni sili, ki se ne da omehčati z najbolj gorečimi željami in se ne da nadomestiti z najtrdnejšo voljo. Luč v radioklubu Murska Sobota gori ob poldrugi uri ponoči . . . Tudi v Lendavi, tudi v Ljutomeru, tudi v Križevcih se pojavljajo radio amaterji, toda ti še nimajo niti svojega imena, kajti radioamaterji (tudi soboški) so še mladi po stažu. Niti dobro leto niso stari, toda nepoboljšljivi optimisti so . . . Zakaj naj ne bi zvedeli daleč v svetu tudi za Mursko Soboto, za naše Pomurje, čeprav samo z imenom YU3DBC! Veliki in mali načrti Olepševalnega društva v Lendavi Pred dnevi so se v Lendavi sestali na občnemu zboru tudi člani Olepševalnega društva. V dveh letih, odkar obstoja, se je društvo precej okrepilo, saj šteje danes čez 230 članov. Dokaj dobro je tudi sodelovanje društva z raznimi ustanovami, kar je pripomoglo k vrsti uspehov. Med najpomembnejše sodi gotovo ureditev parka in otroškega igrišča, pa tudi mesto samo je v teh dveh letih precej spremenilo svoj zunanji videz, kar smemo precej pripisati delu društva. Posebno je društvo skrbelo za zboljšanje storitev v gostinstvu. Tudi tu je napredek viden. Na območju občine je uvedena turistična taksa, pomagali pa so tudi domačim taborni kom, ko so jim posodili šotore za taborjenje. Vse podpore pa je vredno tudi prizadevanje društva, da bi v lendavskih goricah čimprej uredili turistično postojanko. Ureditev lendavskega gradu bo kmalu pri koncu, na zboru pa so predlagali tudi ustrezno ureditev najbližje okolice gradu. Letos bodo organizirali Turistični teden in pomagali ustanoviti olepševalna društva v Turnišču in Dobrovniku. Kaže, da bo letos tudi Lendava dobila sodobno urejeno tržnico, na zboru pa so govorili tudi o kanalizaciji, ureditvi ulic v spodnjem delu mesta ter o potrebi kopališča in javnega stranišča. Predvidevajo tudi, da bi v okolici Lendave zasadili topole. Skratka: velikih in malih načrtov za delo v prihodnosti je dovolj. Novi upravni odbor, ki ga že tretjič vodi tovariš Dušan Petrovič, bo imel dela na izbiro. B. F. LJUDSKO REVIJO PREŠERNOVE DRUŽBE OBZORNIK DOBITE V VSEH KNJIGARNAH, KIOSKIH IN TRAFIKAH Lendava: Hotel »Triglav«, ki s svojo zunanjostjo lepo dopolnjuje podobo središča tega obmejnega mesteca. (Foto Kološa) Pomurski vestnik — Izdaja Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti — Direktor in odgovorni urednik Jože Vild — Uredništvo: M. Sobota, Trubarjev drevored 3/II. — Telefon 1-38 Uprava in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ulica 7 — Tel. 53 — Naročnina: četrtletna 190, polletna 200, celoletna 400 dinarjev — Tekoči račun pri Narodni banki 441-T-608 v M. Soboti — Tisk Pomorske tiskarne v Murski Soboti Iztok Avsec: MESTNE RAZGLEDNICE IZ ITALIJE (Vtisi s potovanja) VIDEM — SRCE BENEČIJE Če bi potegnili na zemljevidu »italijanskega škornja« črto in sicer severozapadno od Benetk do avstrijske meje in primerjali ta del italijanskega ozemlja s Slovenijo, bi bil lahko Trst, Ljubljana, Videm pa bi si lahko nekako zamislili, tako po medsebojni razdalji, velikosti in številu prebivalstva, kot Maribor. Videm (Udine) je industrijsko in trgovsko ter politično in kulturno središče Benečije. Čeprav precej manjši od Trsta, je Videm mnogo živahnejši. V vsakem oziru, ne le v prometnem. Tokrat sem bil prvič v Vidmu. Več o njem nisem vedel kot da je središče Benečije, da so tam »Furlani« doma ter da imajo grad, v katerem je lep muzej. Tudi ti skopi podatki so zadostovali. »Mi lahko poveste, prosim, kje je najbližja pot do gradu?«, sem vprašal v »čisti« italijanščini prvega mimoidočega, kar je zadostovalo, da je ugotovil, da sem tujec in me je zato premeril od nog do glave. »Da, rade volje vam to povem. Pojdite tu in tu, prečkajte to cesto in nato pojdite nekoliko navkreber pa boste prišli prav do gradu. — Pravzaprav bolje da ne greste po tej poti. Sedaj je tam grozen direndaj. Bolje je, da odidete po drugi.« Nato mi je pojasnil, kod naj grem, hkrati pa temperamentno krilil z rokami po zraku. Kimal sem mu v odgovor, čeprav pravzaprav kljub vsej razlagi nisem vedel, kod naj grem. Sprevod skozi zgodovino November je vse prej kot prikladen »turistični« mesec. To grenko ugotovitev sem občutil tudi sam. Ko sem namreč pri- šel do muzeja in kupil listek (stal je 50 lir — zgolj »muzejska kultura« je v Italiji poceni), sem ugotovil, da sem pravzaprav edini obiskovalec te kulturne ustanove. »Še bolje«, bi rekel marsikdo, »si boš vsaj v miru vse ogledal!« Tako sem mislil tudi jaz in kar prijetno mi je bilo. Znašel pa sem se dejansko v pasti. Skoraj naskočila sta me dva paznika in se ponudila za vodiča (verjetno sta si obetala dober zaslužek). Eden je hodil vštric z menoj ali pred mano ter prižigal luči, drugi pa za menoj in jih ugašal. Sicer pa je bila tišina . . . Tista zamolkla tišina prostranih dvoran . .. Mahoma sem se počutil močno osamljenega ... Hodil sem iz oddelka v oddelek: razstava orožja, razstava denarja, pregled sakralnega slikarstva, slikarskih šol Donatella, toskanske slikarske šole in še številnih drugih; dvorana parlamenta, kjer je zasedala leta 1517 takratna začasna benečanska vlada. Med vojno so jo Nemci uporabljali za hlev (podobne spomine imamo tudi pri nas) in jo deloma uničili, vendar je njena lepota, čeravno obnovljena, kljub vsemu zelo učinkovita ... Slede Rembrandtove kopije iz 17. stoletja, stara stenska ura iz 15. stoletja, portret Kleopatre, slikarja Alessandra Varotarija (1580-1650), freske, mnoge izkopanine, okraski, kipci .. Stari Videm je bil obdan tudi z zidovjem. Kako je izgledal takrat, ponazarja slika iz leta 1740. Še danes so na teh krajih v mestu njegovi ostanki: porta (vrata) Manin, Aquilea in San Lazaro ... To so umetniške in zgodovinske zanimivosti. Zanimiva pa je bila, vsaj zame, zlasti ta podrobnost: za kakršnokoli pojasnilo sem vprašal moja sopotnika — vodiča, sta mi v odgovor skomignila z rameni. Skratka, nista mi vedela ničesar povedati in pojasniti, tako da sem bil prepuščen samemu sebi in svoji italijanščini. — Nemalo sem se temu čudil! Ko sem pozneje o tem razmišljal, sem si razlagal ta njun postopek s tem, da sem jima pač dal samo po 50 lir napitnine. Odšel sem in živim menda v njunem spominu kot »sitna riba«. »Zastonj« in poceni zabava Z gradu sem šele ugotovil, zakaj me je tisti mimoidoči napotil po drugi cesti na grad in ne po prvotni. Zagledal sem namreč pod seboj na celotnem trgu Sv. Katarine, ki ni majhen, svojevrstno zabavišče. In ne bi prav storil, če ne bi stopil tudi tja doli ... »Polet na luno«, tobogani, vrtiljaki s sedeži v obliki letečih krožnikov (tehnika je prodrla tudi sem), »Vožnja v smrt« itd. lam je slišati glas hripavega agitatorja za ogled slavne orientalke »Tamare, ki je strupene kače«, drugje vabi na ogled levov tigrov in panterjev, tam na levo zopet kriči nekdo in vabi ljudi na ogled »žene — ribe«, skratka vse polno fenomenalnih dogodkov in senzacij. »Vse to za m a l o denarja, samo Ljudska naivnost pa je velika. In ta polni žepe raznim šarlatanom. Še mnogo drugih zanimivosti je v Vidmu! V tem benečanskem mestu se precej gradi. Stanovanja pa recimo stanejo v novih hišah, oziroma stanovanjskih blokih, od 35.000 lir pa tudi več(povprečna plača delavca pa je 35 do 40.000 lir na mesec). — Malenkost! Take cene so, pravijo, zaradi amerikanskih vojakov, ki so prišli tja iz Trsta in oni, trdijo Videmcani, ne gledajo pod palec, kadar gre za denar... V Vidmu boste zelo redko slišali govoriti čisto italijanščino. Najpogkosteje se tamkajšnji ljudje pogovarjajo v furlanskem dialektu oziroma »jeziku«. Furlani so ponosni na svoj »jezik«, lingvisti pa temu oporekajo. Kako se razvija ta borba mnenj prav res ne vem. Vem le to, da se boš Furlanu močno zameril, če mu porečeš, da je furlanščina »le« dialekt... V Vidmu žive tudi naši beneški Slovenci. Prav sedaj so ustanovili tudi svoje kulturno društvo. In slednjič imajo tudi svoj časopis: »Matajur«. Precej lepih zanimivosti je v Vidmu in odšel bi iz tega prijaznega mesteca prav s prijetnimi vtisi in doživetji, toda ... Spomnil sem se mimogrede tudi Videmskega procesa proti benecanskim partizanom. (Se nadaljuje) POMURSKI VESTNIK, 12. aprila 1956 8