Conto corrente con la posta. __________
' 4
1:1 A
GOSPODARSKI VESTNIK
GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE V TRSTU =
Št. 4.
1/ Gorici, dne 1. aprila 1926. - Gorizia, 1 aprile 1926.
Leto IV.
Izhaja mesečna. » Naročnina 10 ij lir letno. - Posamezna številka po 1 liro. - Esce ogni mese.
^ mu I iiru. “ C5«.c uyiii nic^c. ________________________________________________—---------------s----------— 0
Uredništvo in uprava se naha- ^ jata v Gorici, via S. Giovanni 6./I. na dvorišču. =
Vsebina 4
Hrovatin Ksist: Računajmo! .	.	•	•
ŽIVINOREJA:
* Cepljenje proti rdečici prašičev ^r. G. J.: Prva pomoč v hlevu (dalje) .	.
'ivinozdravnik Gerbic Josip:	O konjski
L koliki................., •
"g. Podgornik Anton: Bergamoska ovca .
• A.: Pivovarniške ječmenove tropine .
MLEKARSTVO:
''g- Podgornik Anton: Upoštevaj snago pri tnolzenju! .	.	.	•	•	•	’
ČEBELARSTVO:
Robič Leopold: Izpraševanje čebelarske . vesti spomladi (konce)	•
* * Vesti ,..•••
VINOGRADNIŠTVO: l°minko Viljem: Vinogradniki pozor! .
'Sekelj Josip: Trtna rja .	•	■
~~r n.: O strupeni rosi in škropljenju .
66
66
67
68
Številke 1926-
)5	POLJEDELSTVO:
Ing Čok Andrej: O umetnih gnojilih (dalje) Ušaj Just: O umetnih travnikih .
* * * Uporaba senenega drobirja GOZDARSTVO:
Šuligoj Slavko: Kam naj sadimo posamezne vrste igličastega drevja? .... VRTNARSTVO:
—r—n.: Kumare.........................
GOSPODARSKI KOLEDAR:
April	............................
VPRAŠANJA IN ODGOVORI:
21.	Vrednost pivovarniških ječmenovih tropm
22.	Ali vplivajo tropine kvarno na mleko.
23! Sredstva proti konjski koliki .	.
24.	Ali vplivajo tropine na pitje vode pn
živini?	•	'
25.	Kedaj naj trosimo čilski soliter mlade*
mu drevju?	•	•	•	• . •
26.	Kdo bi mi preiskal zemljo z ozirom na
njene sestavine?...................
27.	O trtnih podlagah .	•	•	•	•
28.	Kako si zajamčim dobroto modire galice.
29.	Izvozna carina na živino iz Jugoslavije
v Italijo..................’	’
TRŽNE CENE:	.	■
GOSPODARSKI DROBIŽ:	.	•	•	•
Listnica uredništva in uprave:	■
76
76
78
73
75
80
82
8^
82
82
82
82
83
83
83
83
83
84
SADJARSTVO:
’ Precepljanje sadnega drevja (s š riIni slikami) ,.•••’
'/ n.; Smolika pri breskvah nekelj josip: Vzgoja drevesne krone .
Zavarovalnici „LE NORD" in „ ROV AL EXCHANGE“
sla najgotovejši zavarovalnici proti požaru, streh,
________ in vsem drugim nezgodam.
Zastopstvo	OOBISKO	*Ri^N,SKO ,m“
HROVATIN KSIST v gorici violo xxiv Masni« *•- 11 - Pr*J “j;Trch kra,jev'
' zavorovanle pro«.	delavcev n« delu........
Knjicjarna-popirnlca
|. Stolca - Trst
Via Milano 37 - zraven kavarne „Roma°y
ima v zalogi vse novejše slovenske knjige. Velika izbira vsakovrstnega papirja, šolskih in pisarniških potrebščin
IVa drobno !
Na debelo !
Semena vrtna, travniška in cvetlična ter druge kmetijske potrebščine za vinogradništvo, sadjarstvo, mlekarstvo, živinorejo, kletarstvo in čebelarstvo dobite najboljše kakovosti
pri tvrdki
„VIrioacjrari«5i"
v Gorici, Piazza Vittoria (Travnik) št. 4.
ZAHTEVAJTE SEMENSKI CENIK
Stalni in -večji odjemalci semen dobijo knjižico o vrtnarstvu, ki jo Je izdala tvrdka, zastonj.
Z eri nar o & Oentilli - Trst
Najvežje zaioge v Julijski krajini: Steklene, porcelanaste in lončene posode, šip, zrcal, vsakovrstnega kristalnega stekla v vseh merah;
Zaloge in uradi: Via P. L. Palestrina št. 3 in 7 (bivša Via delle Acque) telefon (št. 22 f>.
Nadrobna trgovina: Piazza Imbriani (bivša Piazza S Giovanni) tel. št. 26-29. Prehodne zaloge: v prosti luki št. 4.
ROJAN . To Vetrni a zrcal (lastno poslopje) - TRST
KMEČKA BANKA
replslrovana zadruga z omejeno zavezo
V GORICI, PIAZZA »E AMICIS (prej Koren) Štev. 12.
sprejema hranilne vloge ter jih obrestuje po 5°/0, večje in na daljšo odpoved vezane vloge, po dogovoru. Dovoljuje posojila na vknjižbo in poroštvo pod ugodnimi pogoji,
Imam na prodaj 200 popolnoma izdelanih mladih satnikov za R.
Z. panj ter 40
----------------
popolnih R. Z.
panjev s čebelami z mladimi maticami in vse orodje
NOVAK. JOSIP, čebelar
KAZLJE 51 p Sežana (Sesana)
GOSPODARSKI VESTNIK
>ooooooooooooooooooooooooooooooooooo©oooooooooooooooooqooooooooooooocxx)oooocx5cx3oo oooooooc oooooooc oooooooooooooooc oooooooooooopooo
Št. 4,	V Gorici, cine 1. aprile* 1Q2G.	Leto IV. §
•ooooooooooo 000000003000 0cxx5oooooooooooocxxxxxxx3oooooooo 00000000 oooooooooooooooc oooooooooooooooc ooooooooooooooooocxxx3ooodooooooo
Izhaja enkrat na mesec. Stane letno
IO lir. — Posamezna številka 1 liro.
Uredništvo In uprava v Gorici, Via S. g Glovanni štev. G., I. nadstr.
Ponatis je dovoljen s popolno navedbo vira.

0°00000co00000000000000000000000OOOOOOOC OOOOOOOOOOOOOQOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO 300000000000oooc oooooooc ooooooocoooooooooooooooooooo
^ Hrovatin Ksisf:
RAČUNAJMO!
)C o
i 'Živimo v kritični povojni dobi. Mar-e sikdo toži in joče po preteklih, blago--a stanja in napredka polnih časih, ko je e tako rekoč kar rastlo iz tal bujno, plo-v' donosno življenje. Danes pa slišimo le - brezupne glasove, ki nas navdajo s strahom za obstoj bodočega našega gospo-* darstva.
, Kmetovalci, obrtniki, trgovci in dru-, 9i stanovi: kvišku glave! posvetite svoie j tftoči umnemu gospodarstvu, ki vas vodi sicer polagoma, a zato toliko bolj goto-Vo v boljše čase.
Gospodarske razmere naših stanov ! 'n osobito našega kmetovalca, so se po slabšale vsled dolgotrajne, uničujoče vojue, katere grozote in njih posledice občuti danes naše gospodarstvo, ki si skoro ne more opomoči.
Kaj nam je storiti, da si kolikor mo~ 9oče opomoremo? Odgovor je jedno-staven: računajmo!
Koliko nepotrebnih stroškov, poti, Žalosti, pomanjkanja in tudit propasti bi si Mnogokrat prihranili, ako bi pravočasno KiZumno in dosledno računali. Ali ne či tarno dan za dnevom o proračunih vseh držav, o ravnovesju, o primanjkljaju ozi-roma prebitku. In ti, dragi kmetovalec, 9li si že kedaj napravil kak proračun za 9ospodarstvo svoje? Gotovo si ga, a jiajbrže se nisi zavedal, da ga delaš in tlldi nisi pazil na ravnovesje v njem. Drsava, kakor gospodarska jednota, ki ni-Jha v redu svojega proračuna nazaduje. 'Uvno tako in še huje je z vsakim drugim 9ospodarstvom, tudi tvojim.
Ce primanjkuje državni upravi, si priskrbi novih dohodkov ali pa črta pri ^datkih. tako delaj tudi ti, dragi kmetovalec, v svojem delokrogu. Ugotovi prvič
stanje svojega gospodarstva, po katerem vravnaš delovanje v tekočem letu Vsak kmetovalec bodi objednem tudi trgovec, reči hočemo, poslužuje naj se peresa, črnila in knjige, ter naj računa, kajti samo v glavi sestavljeni računi varajo, ako jih ne vknjižimo.
Kako pa naj računa naš priprosfi kmetovalec, ki si domišljuje, da je ka) takega preučeno delo, kateremu ni kos. Odgovor je kratek: vsak po svoje. Računovodstvo je različno, lahko je jedno-ali večstavno. Radi tega poslužuj se ga vsak, kakor zmoreš.
Računovodstvo našega kmeta zahteva le najpotrebnejše vpise v knjigo, da doseže in izkaže napredek v gospodarstvu. Omejuje se v glavnem na denarni promet. Z računanjem pričnemo lahko o poljubnem času, vendar moramo zaključiti z istim o poteku leta, da uve rimo gospodarsko stanje v primeri s stanjem prejšnega leta. Iz različnih razlogov pa priporočamo, da se prične oziroma zaključi računovodstvo s koledarskim letom, ali pa z drugim polletom, to je s 1. julijem v letu, kar je še bolje. !
Iz sklepa letnega računa razvidi gospodar, kateri obrat (pridelek) se je obnesel in nasprotno, kateri se mu ni obnesel. Številke ne lažejo. Zatorej ravnaj, umni kmetovalec, svoje poslovanje po preudarnosti in opiraj se na številke; posluj le v tem, kar ti nese in opusti vse ono, kar' ti škoduje. Drži se pravila, da se dobro lahko zboljša, a odstrani naj sc. vse, kar je slabega. Današnje razmere zahtevajo mnogih žrtev, mnogih špre':-memb in spretnosti v poslovanju našega kmetovalcu. Gorje mu, kdor ne krene
pravočasno na pota umnega gospodarstva.
Preudarimo in preračunajmo vse, predno se česa lotimo; izberimo le to, o čemur smo naprej prepričani, da nam ne vrne samo izdanih stroškov v gotovini ter našega truda, ampak nam donese tu di nekaj prebitka v spodbujo in bodrilo za našo mujo.
Trtoreja, ki je bila v naših Brdih doslej glavni vir gospodarstva, se danes kuja in to ne vsled tega, da bi trta danes ne rodila ali pa da bi toča pobila. Ne to ni vzrok kujanju, vzrok istemu so le šte-
P
P
ii
te
vitke, ki nam dokazujejo, da vzgoja negovanje trte, grozdja in naposled vina stanejo sorazmerno z izkupilom za pro; dano vino toliko, da se ne splača ve' gojiti novih nasadov, temveč da je trebf presedlati na kaj plodonosnejega.
Žalostna izkustva povojnih let nart dokazujejo, da je naše gospodarstvo hu-do prizadeto. Dolžnost naša je, da pro' j1 učimo vzroke tega zla ter da krenem'1" na prava pota. Umen gospodar bod "
pravičen s svojim gospodarstvom, pre
.
računaj svoj obrat in ne zametuj denarja da doživiš srečnejše in lepše čase.
Živinoreja.
CEPLJENJE PROTI RDEČICI PRAŠIČEV.
Bližajo se toplejši meseci, ko prične ta bolezen redčili našo prasičjerejo. Poročajo nam, da se ta bolezen ponekod že pojavlja. Po lanskem silnem razširjenju te naezljive bolezni, se je bati letos naravnost katastrofe za našo prasičjerejo. Živinorejci! Javite število svojih prašičev pristojnim županstvom v svrho cepljenja proti rdečici. Okrožni živino-zdravniki Vam bodo potem prašiče zaščitno cepili. Javite tudi takoj vsak slučaj obolelosti na tej bolezni pristojnemu županstvu, ker izda prefektura živi-nozdravniškim konzorcijem dovoljenje za cepljenje šele — po javljenju prvih slučajev te hude prašičje nadloge! Po toči zvoniti — je prepozno. Lanskoletne izkušnje naj Vas izmodrijo.
Dr. G. L;
PRVA POMOČ V HLEVU.
(Dalje.)
Neprebavnost.
Večkrat se kar naenkrat pojavi pri živini neprebavnost. Živinorejec pravi da ima žival pokvarjen želodec. Na mestu bo, da tudi o tem spregoVrim par besed.
Trdo, lesnato, slabo ohranjeno seno, ki je po vrhu še napolnjeno s- ple-snobo in prahom; prenagel prehod od
zelene na suho krmo ali pa obratno neredno krmljenje, prenaporno delo al pa tudi preobila krma, evo: to so naj' i navadnejši vzroki in krivci, da ima goveja živina pokvarjen želodec, ki ji neredno prebavlja.
Pri prežvekovalcih je vedno želo- 1 dec tisti organ, ki se rad pokvarja. Kakor hitro žival ne more več prežvekovati, neha tudi žreti. Trebuh se ji prične napenjati. Taki živali poberimo takoj \t jasli vso krmo, položimo ji 20 cjo 30 gramov navadne kuhinjske soli, obesimo |i nagobčnik (košič), peljimo jo iz hleva no svež zrak, kjer naj se najmanj pol ure prosto giba, potem pa, to je glavno, ne dajmo ji cel dan nič v jasli. Če bi pa vse to nič ne pomagalo, potem pametnerm' živinorejcu nfe preostane drugega, kakor da pokliče živinozdravnika na pomoč.
Kolika.
Nadaljna bolezen, ki ni redek gos! pri živini, je kolika, grizenje ali klanje Za koliko označamo vsako bolečino v trebuhu, ki nastopa hipoma in s hude silo. Vzrok kolike je lahko neprebavno?! ali pa stiskanje, dušenje ali zapiranje črevesa. Ako je napad kolike prav hm! in ni mogoče odpraviti onega, kar ic bolezen zakrivilo, navadno žival v kratkem času v hudih bolečinah pogine.
Navadno koliko, ki ni prav huda' ozdravimo lahko na priprost način s
ii| Postom ali pa s tem, da damo živali Použiii kakšno tešilo. Praktično, ceno oj in vsakomur pristopno tešilo je kamili-“ijčen čaj. Deni tri ali štiri pesti kamilice v pet litrov zavrete vode in pusti, da se Pari v njej dobro uro. Potem precedi teni kočino in daj jo morno dvakrat v presledkih po pol ure bolni živali piti. Če to ne pomaga, hiti po živinozdravmka, inker je mogoče, da je kolika hujše vrste, ji kakor si sprva mislil.
:-j Ko kolika popusti, držimo žival pr -jj vih 24 ur v strogi dijeti, to je, dajajmo ii prav malo žreti. Potem pa ji pokladaj-nio mehke trave, najboljšega sena in mornih, pa tečnih napojev. Pomni pa dobro: dokler ima žival hude bolečine, ne dajaj ji čistil.*)	(Dalje.)
Živinozdravnik Gerbic Josip:
O KONJSKI KOLIKI.
»Konja je težko zdraviti«, to pravilo je veljalo od pamtiveka pa do novejših časov, dokler ni znanstveno živino-zdravništvo poseglo vmes. Najbolj so se konjerejci bali in se še boje takozvane konjske kolike, katera v pičlem dnevu spravi iskrega konja v črno grudo — črvom v gostijo.
Konja ščiplje in kolje po trebuhu, to je konjska kolika. Vidi se konju, da Dri tem silno trpi, leže in zopet vstane, koplje z nogo, ogleduje se proti trebuhu, Da se zopet zvrne na tla, brca z vsemi Štirimi, ter se vali po staji. Hud je pogled na takole trpinčeno žival in spravi ko-njerejca v nemal strah.
Vzroki, da pride do konjskega ščipanja, so različni: preobila piča, pokvarjena krma, mokra slama, prehitro menjanje različne krme, težko prebavljiva krma, plesnjiva piča, novo seno, mlada ogreta detelja, strupene rastline in še drugo. Tudi soparno vreme včasih vpliva in zelo pogostokrat je pretrdo delo Vzrok konjskemu ščipanju.
*) Opozarjamo na članek živinozdravnika Grbeca na tej strani današnje številke, ki govori 0 koliki pri konjih. Opomba uredništva.
Strokovnjak razlikuje več vrst te konjske kolike. Zamore biti vzrok tej koliki preobila krma, katera je zaostala v želodcu in črevesju, torej navadna zapeka, kot pri vsaki drugi živali. Včasih zadostuje že porcija grenke soli in kakšno bolečine zmanjšajoče sredstvo (tropinovec), da se konj spet umiri po eni uri ali pa še več časa. Največkrat pa je treba nujne pomoči, in krepko učinkujočih čistil, katerih pa ne hrani domača lekarna, nego zamore spraviti v telo le strokovnjak potom injekcij. V par urah gre po tem načinu zdravljenja od konja blato in konj ozdravi, ako se ni pri metanju ob tla živali zmedlo črevesje. Zgodi se tudi, da konju vsled zapeke poči želodec, ali pa kako debelo črevo. Proti takim zapletljajem pri konjski koliki nimamo leka in je žival zapisana smrti.
Največkrat se konjskemu ščipanju vzrok kataralni krči v črevesju. Dosedaj sem opazoval še največ takšnih kolik, katerim so bili vzrok prehlad, plesnjiva piča ali pa pretrdo delo, kar je povzročilo ščipanje po trebuhu. Zelo dobro sredstvo proti tem kataralnim krčem je topel kamilični čaj z dobro porcijo žganja. Ako bi bilo to sredstvo prešibko, ne odlašaj mnogo, nego išči živinozdrav-niške pomoči, katera obstoja ponajveč-krat iz injekcije nekaj desetin gramov morfija, kar ima naravnost presenetljiv uspeh. Tudi druga vspavalna sredstva zamore rabiti živinozdravnik.
Vedno, ko sem preiskoval na koliki bolnega konja, me je posestnik opozarjal, da se je konju zaprla voda in vsled tega ščipanje. Se tudi zgodi, da se konju zapre voda, ali to je v razmerju z drugimi količnimi napadi silno redka stvar. Najbolje domače sredstvo proti zaprtju vode bi bilo: seči v zadnico, ter z roko masirati mehur.
Silno nevarna vrsta kolike je, ako konja napne sapa. Je to veliko bolj nevarna bolezen nego pri govedu, ker konj težko prenese vbod v vamp, kar je pri govedu vedno rešilno. Prva pomoč bi bila v krepkem drgnenju po križu, mrzli klistirji v zadnico in tekanje v trabu.
Še ena vrsla kolike je, io je takrat, ko so v/rok konjskemu ščipanju gliste v črevesju. Da preprečiš to bolezen, poišči si že poprej pomoči, predno konja napade ščipanje, hitro ko opaziš da gredo od konja gliste.
Ker je za nestrokovnjaka skoro nemogoče razločevanje teh vrst konjskega ščipanja, je najbolje klicati strokovnjaško pomoč, predno bi bilo prepozno, da bi se bolezni koliki ne pritaknili še drugi zapletljaji, kot so vnetja črevesja in vnetje trebušne mrene, ker navadno zamori žival.
Ing. Podgornik Anton:
BERGAMOŠKA OVCA.
Ta ovčja pasma je doma v gornji Italiji in ima svoje ime po mestu Bergamo. Ker je bergamoška ovca važna tudi za naše kraje in se bo v bodoče gotovo uporabljala tudi za izboljšanje naše domače ovčjereje, naj sledi tukaj kratek opis njenih lastnosti i. d.
Bergamoška ovca je velika. Med evropskimi ovcami je največja. Imenujejo jo vsled tega tudi orjaško ovco. Povprečno je 80 do 90 cm visoka, lahko doseže pa tudi visokost enega metra. Sorazmerna z visokostjo je tudi živa teža, ki znaša 70 do 80 kg, rezani ovni dosežejo lahko tudi 100 kg žive teže ali več
Glava bergamoške ovce je precej vchka. Obličje in ušesa pokriva kratka in gosta volna. Čelo, posebno pa nos je izbočen. Ušesa visijo navzdol. Ž.ivah obojega spola so brezroge. Vrat je dolg in tanek in je pritisnjen proti komu. 1 rup je dolg. Prša so dobro razvita, prsni koš je prostoren. Križ je kratek. Medenica je široka, kolki so krepki in razviti. Noge so dolge, sklepi močni. Rep je dolg in z volno poraščen. Kakor obličje in ušesa so tudi noge še preko kolen in skočnih členov poraščene le s kratko in gosto volno. Vse ostalo pokriva bela, dolga in srednje fina volna. Daši je volna le drugovrstna, vendar je nc smerno podcenjevati. 7. dvakratnim striženjem v letu se nastriže 2.5 do 4 kg, torej povprečno 3.2 kg volne. Iz volne
tu
tič
se izdeluje sukno za vojaško obleko konjske odeje (koci), sukno po anglešJ kem načinu itd. Ovca skoti pogostom^' po dvoje jagnjet (dvojčke) in daja na^ leto do 180 1 mleka.	§|,
Bergamoška ovca je skromna, ?:eloje mišičasta, zdrava in utrjena žival. V to joSr usposobi način njene vzreje in njenego življenja. Saj se pase takorekoč ceU’!|r
leto. Del spomladi, celo poletje in del jeseni preživi na planinskih pašnikih ali planinah. Pri iskanju paše je zelo vstraj-na. Ne utrudi je dolga, strma in slaba pot, ne oplaši je nobena strmina in skalovje. Ko ni več paše v planinah, se po da na zimo v nižino, kjer si išče pašo ^ ob strani cest in po slabih pašnikih.
Za izboljšanje domače ovčjereje bi kazalo vsaj ponekod si nabaviti pred vsem dobre bergamoške ovne. S lemi bi plemenih domače ovce z borno volno, ^ kakoršnih je še veliko pri nas. Z dosled no križatvijo z bergamoškimi ovni in vstrajnim odbiranjem, bi kmalu prišli do bolj velikih ovc in obenem tudi do ovc z boljšo volno. Tudi za kraje, kjer je že udomačena bergamoški ovci sorodna!, in po vsem podobna jezerska ovca, bi bilo zelo potrebno in koristno, ako bi si posestniki ovc nabavili v svrho osveže-nja krvi bergamoške ovne.
č
5
A. P.:
PIVOVARNIŠKE JEČMENOVE TROPINE.
Pri varenju piva iz ječmenovega slada dobivamo ječmenove tropine. Razlikujemo pa sveže in suhe ječmenove tropine. V 100 kg svežih ječmenovih tropin je prebavljivih hranilnih snovi: 3.7 kg sirove beljakovine, 1.5 kg sirove tolšče, 6.6 kg škroba in 2 kg sirovega lesnega vlakna. V 100 kg suhih ječmenovih Iropin pa je prebavljivih hranilmh snovi: 15.1 kg sirovih beljakovin, 6.6 kg sirove tolšče, 25.5 kg škroba in 7.7 kg sirovega lesnega vlakna. V svežih ječmenovih tropinah je 76.5% vode in 1.2'T rudninskih snovi. V suhih pa 9% vode :n 4.6% rudninskih snovi. Po svoji sestavi so ječmenove tropine precej tečne in
^tudi lahko prebavne. V primerjavo bodi ” navedeno, da je v 100 kg lečmena prebavljivih hranilnih snovi: 6.6 kg sirovih dbeliakovin, j 9 sjrove tolšče, 62.4 kg škroba, 1.3 kg sirovega lesnega vlakna °ter 14.3 kg vode in 2.5 kg rudninskih bnovi.
Ako presojamo sveže ječmenove ‘l tropine po njih zunanjosti, potem ceni-' trio bolj one, ki so'svetle barve in v katerih je manj mekin. V suhih ječmenovih ’ tropinah ne smejo biti oglem delci. Bit: _ Morajo takšnega okusa, kakoršnega ima 'sveži kruh. Če primešamo suhim ječmenovim tropinam mlačno vodo, ne smeio dišati ne po plesnobi in ne po kislem.
Sveže ječmenove tropine imajo to j slabo lastnost, da se hitro skisajo ali I ^ačnejo kaj rade plesniti že po kratkem času. Skisane ali plesnive tropine pa | Škodujejo živini, ako jih ji pokladamo. Živali dobijo v takem slučaju drisko. Pri mlečnih kravah povzročijo pokvarjene ječmenove tropine, da se mlečnost zniža, trpi pa tudi kakovost mleka in iz takšnega mleka izdelano maslo. Da se Sveže ječmenove tropine ne pokvarijo, ie najbolje, da jih krmimo živini popol-
noma sveže in še nekoliko tople. Torej se dajo izkoriščati sveže ječmenove tropine najuspešneje v krajih, ki so v neposredni bližini pivovarne. Nepokvarjene vplivajo ugodno na mlečnost. Mlečnim kravam jih lahko pokladamo dnevno 10 do 20 kg na glavo. Tudi za krmljenje pitalne živine so sveže ječmenove tropine zelo prikladne. Prašič, ki tehta 50 kg, jih lahko dobi do 5 kg na ,dan. Pitalni goveji živini lahko pokrrm-mo na vsakih 100 kg žive teže do 2.50 kg svežih ječmenovih tropin na dan.
Suhe ječmenove tropine so izvrstna krma posebno za mlečno živino. Pa tudi ostalim domačim živalim jih smemo po-kladati. Le za prašiče ne pridejo suhe ječmenove tropine v poštev, ker jih sla -bo prebavljajo. Istotako niso primem'-za mlado živino, ker je v njih malo rudninskih snovi. Konju lahko pokladamo ! do 2 kg suhih ječmenovih tropin, kravam in pitalni goveji živini do 3 kg na dan in glavo. Pokladamo jih same zase in suhe ali pa jih nekoliko pomočimo ?. vodo tik pred krmljenjem. Priporočljivo ie, jih mešati in krmiti tudi med rezanico, krmsko peso, repo itd.
Mlekarstvo.
Ing. Podgornik Anton:
UPOŠTEVA) SNAGO PRI MOLZENJU!
Ako mleko nima svojega prijetnega Uuha in dobrega okusa, ako ni trpežne , ne dobimo iz mleka dobrega in okus-^ega masla in sira, je temu največkrat ^'iva — nesnažnost. Nikjer pa ni takšne Prilike, da se mleko onesnaži, kaknr hrav pri molzenju. Z nesnago pa prideio v mleko razni škodljivi bakteriji, kvasi, dlesen itd. Ti škodljivci mleka pa so tako Majhni, da jih ni mogoče videti in opazovati njih razvoja v mleku s prostim °eesom. Vse njih početje in delovanie 0DQzinio že prepozng, navadno šele po-Orn, ko se nam mleko skisa ali drugače skyari, ko dobimo maslo slabega ali neprijetnega okusa, ko se sir napihuje ali ^aže druge napake pri svojem zorenju v kleti.
Treba je, da preprečimo kolikor mogoče vsako onesnaženje mleka med molzenjem. Zato pa moramo pred vsem skrbeti za svetle, zračne in snažne hleve, v katerih ima mlečna živina suho in čedno ležišče ali stajo. Snežimo mlečno živino redno vsak dan. Ne puščajmo pod njo gnoja in naslikajmo ji dobro. Pred vsakim molzenjem osnažimo vime. Molzimo vedno s čednimi rokami v snažno mlečno posodo.
Najbolje je, da molzemo pred krmljenjem. Med ali kmalu po krmljenju je v hlevskem zraku vse polno prahu, ki bi lahko prišel v mleko, ako bi tedaj molzli. Pred molzenjem prezračimo vsaki-krat dobro hlev. Tako odide iz hleva zrak, v katerem je polno plinov (amoniaka itd.), ki so škodljivi za živino in mleko. Da se zrak v hlevu preveč ne skvari, bi danes ne smeli manjkati v nobenem
hlevu odvodniki slabega zraka in do-vodniki dobrega in čistega, zraka. Če je vime zamazano, obrišimo ga dobro najprej s čisto slamo, na to ga zmije-mo z mlačno vodo in dobro posušimo s čisto slamo ali brisačo. Nezamazano ali na zunaj čedno vime ni ravno treba zmivati z mlačno vodo, pač pa ga je dobro obrisati pred molzenjem s čislo slamo ali brisačo. Snažno vime ie prvi pogoj za dosego zdravega in dobrega mleka.
Kdor molze, naj strogo pazi, da je sam povsem snažen. Pred začetkom molžnje naj si umije roke v čisti mlačni vodi in naj jih na to posuši in obriše s čedno brisačo. Pri večjem številu krav pa naj si molzec (molzilja) umije roke po končanem molzenju vsake krave. Za vsako umivanje rok in za vsako morebitno umivanje vimena je vedno menjati in rabiti popolnoma čisto vodo. Ne pa, da zmivamo vsem kravam vimena z eno in isto vodo, kakor je pri nas skora; splošno v navadi. S takim ravnanjem naravnost delujemo na to, da preide še več nesnage v mleko. Ni pozabiti tudi na dobro snaženje stola, na katerega se navadno seda med molzenjem. Molzimo v čist molžnjak, katerega uporabljajmo samo za molzenje in prav nič drugega. Molze naj se točno ob določeni uri, na lahko hitro in zdržema, ter popolnoma Čisto. V vimenu ne sme ostati niti kapljica mleka. Ako zastaja vsled slabega molzenja še mleko v vimenu, trpi vsled
tega mlečnost, lahko nastanejo tudi mlečne napake in se pojavijo bolezni v vimenu. Vsled nepopolnega ali slabega izmolzenja dobimo tudi manj gosto mle ko, ker je znano, da je zadnje pomolže mleko najbolj gosto ali tolsto. Po
ka
ne
Pc
že
Pe-
no
molženo mleko je treba takoj po molze-; nju nesti ven iz hleva in ga je precediti skozi cedilo iz molžnjaka v čedno posodo ali mlečne vrče. Le v sirarne je treba odpraviti mleko neprecejeno. Ko odvzamemo za domače gospodinjstvo potrebno mleko, odpravimo vse ostalo v mlekarno. Ako pa moramo morda počakati z odpravo mleka v bolj oddaljeno mlekarno, moramo mleko dobro shladiti in na to hraniti do oddaje v hladnem prostoru.
Z vsestranskim upoštevanjem snage in pravilnim ravnanjem mleka pri in oo molzenju dosežemo, da postane mleko bolj trajno ali trpežno. Ne bo se tako lahko skisalo med potjo v oddaljeno mlekarno. Če pa ne pazimo na snago, ko molzemo, in ne shladimo dobro mleka takoj po molžriji, se le prerado zgodi, da se mleko skisa posebno v toplem poletnem času že črez nekaj ur. Pred tako škodo mora obvarovati kmeta - mleko -dajalca le največja snažnost in skrbnost pri dobivanju mleka.
Rabite OREHOVE TROPINE najcenejše močno krmilo!
Čebelarstvo.
Dr. Bobič Leopold:
IZPRAŠEVANJE ČEBELARSKE VESTI SPOMLADI.
(Konec.)
Pri pomladanskem pregledovanju nanjev, ki naj se izvrši v toplih dneh, ko kaže toplomer 10 stopinj Celzija, je potrebno s strguljco dno panja očistiti zdroba in mrtvic. Pri tem opravilu je ireba postopati oprezno in rahlo brez vsakega razburjanja čebel. Panj je tre-
ba odpreti previdno in brez ropota in sunkov; če so se čebele pri odpretju razburile, je treba počakati, da se pomirijo. Če le moreš, ne rabi dima ali rabi ga jako malo! Na to preglej oprezno, če imajo čebele zalego. Če najdeš lepo strnjeno zalego, je znamenje, da je matica dobra in ni ti treba stikati po matici, da jo moraš prav najti in videti. To je začetniška otročja slabost ! Razven pažnje na zalego moraš ugotoviti, ali imajo čebele zadostno zalogo medu;
£.E Eh- £-w g
kujti ko se začne razvijati zalega, zač-J nejo čebele pridno prazniti zaloge, ker 1 potrebujejo obilno medu za pitanje 3 Žerk in za proizvajanja večje gorkote v ' Panju. Meseca marca in aprila porabijo ' močni panji 2 do 3 kg medu! Če ne bi ' imele čebele dovoljne zaloge medu, moraš skrbeti, da jih zadostno založiš. 1 To storiš z nalivanjem nekoliko toplega ' medu v pitalnike ali pa v satnike, ki jih 1 domakneš ob čebelno gnezdo, nikdar Pa ne v sredino gnezda! Če imaš v za-’ logi medene sate od lanskega leta, jih z vilicami odpri in jih položi ob čebelno gnezdo.
Če najdeš v panjih že dobro razvito Zalego, a v enem ali drugem je še ni, sumi, da je panj izgubil matico in imej Panj v posebni razvidnosti. Če po ponovnem pregledu ne najdeš matice in Zapaziš, da so čebele nemirne in dajaio od sebe bučno šumenje, ki se noče pomiriti, je znamenje, da je panj brezma-tičen in treba je da mu dodaš rezervno matico ali pa da panj združiš, ker drugače si čebele vzgojijo trotovnjačo, ki leže v čebelne celice trotovsko zalego, ki je grbasta.
Če najdeš na dnu panja bela sladkorna zrnca ali če dobiš taka zrnca v celicah, je to znamenje, da čebele potrebujejo vode; daj jim je, oslajene z medom s pitalnikom. Ker potrebujejo čebele spomladi mnogo vode, je prav, da postaviš v bližini čebelnjaka umetno napajališče. Najboljše je, če ni naivnega toka, da postaviš na solnčen kraj sodek vode, iz katerega naj kaplja Ha poležno desko. Vsak dan dolivaj sveže vode v sodek. Da privabiš čebele, namaži desko prve dni z medom. Raznovrstna koritca, napolnjena s slamo in mahom, so prave mlakuže s smrdljivo m gnilo vodo, ki utegne čebelnemu Zdravju škoditi. Velja naj pravilo: Tudi Čebelam svežega zraka in sveže vode!
Za ojačanje čebelnih družin v pomladi se poslužujejo nekateri čebelarji spekulativnega pitanja: to je (približno 6 do 7 tednov predno začne glavna pasa daš vsakemu panju vsak večer dve do tri žlice samo malce razredčenega
mlačnega medu. To se mora redno vršiti skozi dobo dveh ali treh tednov. Paziti pa moraš, da imajo čebele drugače dovoljno zalogo medu in da jim dodaš manjkajoče količine, posebno v deževnih dneh, ko ne morejo zunaj nabirati. Pravijo, da je tako pitanje dvorezen nož in da ga je Ireba previdno uporabljati.
Prelaganje čebel iz kranjičev v umetne panje se izvrši v nekoliko topli sobi in ne zunaj na prostem ali v čebelnjaku, ker drugače nastane prav gotovo ropanje. Če nisi delal še takega opravila, poprosi čebelarja, ki je že uspešno prelagal čebele, da te pouči. Bilo bi preobširno, da bi tukaj podali izčrpen pouk.
Združevanje šibkih družin se vrši tako, da se brezmatična družina dene v medišče in da se ločilna deska odstrani. Glavno in nujno potrebno je pa, da na- -pojiš brematične čebele z medom, ker drugače nastane klanje! Z medom preskrbljene čebele so povsod dobrodošle!
Naj omenim še nekaj o legi čebelnjaka! Ni vsaka lega dobra. Čebelnjak ne sme biti izpostavljen močnim tokom vetra in ni prav, da je izletišče na osojnem kraju. Čebele so »solnčne hčerke«, zato je prav, da so čebelnjaki obrnjeni proti solncu. Svetuje se pa, da naj se postavljajo panji tako, da je izletišče obrnjeno proti jugovzhodu. —
• VESTI.
Satnice. — Zadruga je pričela z izdelovanjem satnic. Oni, ki so že poslali vosek v predelavo, bodo prvi postreženi. Čas pa je še vedno, da pns nesete, čebelarji, vosek, ako si hočete zagotoviti satnice. Zadruga ima sicer nekaj stotov voska na razpolago, a ne toliko, d|a bi mogla ustreči vsem zahtevam. To naj si ohranijo vsi v spominu. Pri oddajanju satnic bo veljalo načelo: Kdor prej pri* de, prej dobi.
Orodja ima zadruga tudi nekaj na razpolago.
Kozarci so še vedno v zalogi.
Čebelarji! Ali ste poravnali naročnino za Gospodarski vestnik?
Vinogradništvo.
Dominko Viljem:
VINOGRADNIKI POZOR!
Vsakemu izmed vas je več ali mani znano, da so prihajale pri zatiranju glivičnih bolezni, kakor trtne peronospore in peronospore na krompirju itd., v prvi vrsti v poštev sredstva, vsebujoča bakrov okis v čim možno veliki meri, bodisi ona v obliki prahu, kakor tudi ona v obliki raztopine, to pa zato, ker se je dognalo po mnogoletnih preskusih, da je bakrov okis hud strup zoper raznovrstne glivice. Takšno sredstvo, vsebujoče skoraj izključno sam bakrov okis. je višnjevkasta sol, zvana: modra galica ali bakrov vitrijol. Izmed vseh drugih soli se uporablja ta v ogromnih količinah leto za letom, osobito pa za škropljenje trt, vsled česar je ta sol najdražja.
Ker mora pa vsakdo, kdor blago kupuje, vedeti, v čem obstoja vrednost blaga, osobito pa še modre galice, zato hočem pojasniti, iz česa je ta sol sestavljena odnosno od česa zavisi njena dobrota in cena.
Cista modra galioa je kemična spojina žveplene kisline z bakrovim okisom. Razen tega vsebuje tudi nekai odstotkov kristalne vode, t. j. takšne vode, ki veže kristale med seboj in kakršna se nahaja sploh v večji ali manjši meri v vsaki kristalizovani soli.
Vsaka modra galica pa ni čista, marveč vsebuje marsikdaj manjše ali celo večje množine žveplenokislego o~ kisa, ki prihaja v kupčijo pod imenom »železna galica ali zeleni vitrijol«. Ta primes pa pri zatiranju peronospore prav nič ne koristi, marveč še celo občutno škoduje trtam, ako se nahaja v modri galici v preveliki meri.
Kakor sem že zgoraj omenil, je modra galica najdražja izmed soli, ki se u-porabljajo v kmetijstvu, zato pa jo včasih brezvestni tvorničarji in prekupci potvarjajo s primešavanjem cenejše zelene galice, pa tudi navadne sode. Če kupiš takšno potvorjeno modro galico
tudi za par lir ceneje, nisi samo na škodi radi tega, da si njene cene sestavine drago plačal, pač pa boš imel z njeno uporabo lahko ogromno škodo. Ako
)e bila primešana soda, li ta sol ne bo pri zatiranju peronospore prav nič kori stila, sicer pa tudi ne škodovala. Kakor
hitro pa je potvorjena modra galica zeleno galico, potem nosiš v vinograd točo na hrbtu v škropilnici, kajti ta raztopina trte opali ali osmodi. S tvojim neumestnim štedenjem, si torej pomagaš sam na beraško palico.
Ce se hočeš torej obvarovati te vrste slane odnosno toče v vinogradu, naj te nizka cena galice nikar ne mami, bodisi, da ti prodajalec tudi svečano zagotavlja, da je modra galica češka, nemška, posebno pa prava angleška itd. in kot takšna morda celo bolj izdatna od naše Marengo, Ollemont, Rifredi itd., pač pa zahtevaj od prodajalca, da ti izda pismen račun ali fakturo in napiše: »1 kg solfato di rame, 98-99% di solfato ramico idrato«.
To zahteva kr. odlok - zakon z dne 15. oktobra 1925 pod št. 2058, priobčen v Gazzetta Ufficiale dne 5. decembra 1925. Ta zakon je stopil v veljavo z dnem 1. januarja 1926. Le na ta način se obva ruješ vsestranske škode.
Če si bil kljub vsi previdnosti opeharjen in to lahko dokažeš, potem vedi, da zadene prodajalca občulna kazen. Člen 5. naredbe-zakona se glasi dosledno takole: »Kdor prodaja, ponuja na prodaj, prinaša na trg ali dobavlja svojim odjemalcem na podlagi posebne pogodbe, izdelke, ki imajo služiti kot sredstva zoper bolezni na rastlinah in pri domačih živalih, mora pri izdajanju računa navesti vse zgorajnavedeno in ni dovoli, da navede samo ime sredstva«.
Sedaj torej veš, da te zakon ščiti, zato pa, poslužuj se ga.
Da
do
la
sk
ar
la
k
PORAVNA) NAROČNINO ZA »GOSPODARSKI VESTNIK«!
^trekelj Josip:
TRTNA RJA.
Koder je Ionsko ali prejšnja leta napadala trie rja, vsled česar se je listje Ovijalo in sušilo ter se je tudi pridelek po dobroti in množini zmanjšal, naj se ob Jačetku poganjanja novih mladik poškropijo trte z 2% bakreno-galično-Ppneno raztopino. To se ponovi, ko se Zarod prikaže in je v razvoju prvi list.
Najbolj so tej bolezni podvržene re~ fošk, klarenca in moškat, pa tudi druge kine vrste napada v nekaterih legah.
-- r — n:
0 STRUPENI ROSI IN ŠKROPLJENJU.
Danes ni vinogradnika, ki bi ne poznal strupene rose (peronospora viti-Cola). Vendar je med njimi veliko takih, ki zamenjajo strupeno roso za trtno pršico (phvtoptus vilis) ali pa za trtno plesen (oidium Tuokeri). Ravno lansko leto se mi je dogodil tak slučaj, da mi je pokazal star vinogradnik trtno pršico, misleč, da je strupena rosa.
Kako škodljiva je trtam strupena rosa, ve dobro vinogradnik, ker napada Važne trtne dele: liste, mladice, cvetje in iagode. Dovolj je, če uniči strupena rosa holovico listov in že se opazi na donosu 9rozdja. Kajti listi so rastlini želodec in hljuča, ki dihajo in pripravljajo hrano drugim delom - organom.
Strupena rosa se najraje pojavlja v
mokrotnih letih, zavetnih, nizkih in vlažnih legah, a izvzete niso tudi druge lege. Tudi Irte so nekatere bol) občutljive na-pram strupeni rosi, druge so pa manj. Pri obnavljanju in zasajanju novih vinogradov je treba na vse to paziti.
Trosi strupene rose prezimijo na odpadlem listju. Ob prvi priliki se zanesejo zimski trosi na najbljižnje liste, kjer, vzkale ob dovoljni vlagi in toploti ter poženejo micelj skozi listne reže v med-stanične prostore, bolezen se pojavi vedno na spodnji strani lista, kar je uva-ževati pri škropljenju. Tam začnejo jemati iz stanic s sesalnimi organi potrebno hrano. Koj po okuženju se pa ne spozna bolezen, marveč jo je opaziti še-le tedaj, ko je za preprečitev strupene rose navadno že prepozno. Zato je jako važno zgodnje škropljenje, da se bolezen že v kali zatre.
S škropljenjem začnemo, ko so poganjki kako ped dolgi z 1%, kakih 14 dni pozneje, oziroma koj po cvetju z IV2 — 2%. Tretjič 14 dni za tem z \y^% in če je potreba tudi četrtič 14 dni 3 tedne pozneje po tretjem tudi z IV2 % apneno-ba-kreno zmesjo.
bolezen se spozna, še preden se pojavijo belkasto bliščeče lise na spodnji strani, po oljnato-bledorumenh lisah, ki se pokažejo na zgornji strani lista. Ako napade strupena rosa jagode, dobijo te modro-rujavkasto barvo, ki pozneje zvenejo in se zgrbančijo ter postanejo usnjate.
Sadjarstvo.
G f7
PRECEPLJANJE SADNEGA DREVJA.
Pre.c,eplja se običajno starejše sad-ho drevje, ki je postalo nerodovitno, ki slubo rodi ali ki je slabe zvrsti, ki ie Podvrženo boleznim. Takšno drevje ie brav mnogokrat ono, ki prihaja k nam iz tujih drevesnic. Radi tega je. precepljanje ne le koristno opravilo, temveč naivnost tudi dolžnost umnega sadje-ijca.
Za precepljen je pripravimo drev./, da mu najprej izžagamo pregoste in postranske veje. Na to prikrajšamo po de-
belosti na primerno daljino vse glavne veje, ki jih mislimo precepiti. Veje moramo čšmbolj skrajšati, ker na dolgih vejah precepljeno drevo ne dobi lepe oblike, se, preveč razširi in zavzame preveč prostora.
• Glede na število vej, ki jih nameravamo precepiti, odločujeta v prvi vrsti starost in velikost drevesa. Čim večje in starejše ie dre •*, tem več mu lahko precepimo. Spodnje veje pustimo vedno daljše kakor zgornje. Tako določimo že v naprej novemu vrhu pravilno pirami-
GOSPODARSKI VESTNIK.

Kako se pripravljajo cepiči.
dalno obliko. Za precepljanje so najpn-pravnejše veje, debele 3 do 5 cm, a tudi one od 5 do 8 cm se dajo lepo cepiti. Delo pričnimo vedno v vrhu drevesa in od ondod pomikajmo se proti spodaj ležečim vejam.
Kako se cepljenje izvrši.
Precepljanje se lahko vrši v sklad .in razkol, ali pa tudi za kožo ah pod lub, kakor pri nas pravijo. Slike, ki jih pn-občamo se nanašajo na ta poslednji način precepljanja, ki se more uporabljati le takrat, ko je drevo muževno, to je v polnem soku.
Pripravljanje vej, ki so določene za cepljenje.
Cepiči, ki jih moramo imeti že narezane, se pripravljajo, kakor kaže prva slika. Narežemo cepič s cepilnim nožem najprej naravnost do srede njegove debelosti, potem pa dvignimo s poševnim zarezom, eden ali dva centimetra pod
Prcvezanje cepljenega mesta.
prvim košček lesa, da si tako pripravimo prostor za nož, ki naj končno da cepiču pravilno obliko. Prvo zarezo moramo napraviti nasproti prvemu popku na cepiču, a nekoliko pod njim.
Pripravljanje drevesa za cepljenje je lažje, ker je polno soka. Ako je dre-
vo mlado, se lub lahko odlušči, če je drevo starejše, pa si moramo po potrebi Pomagati z malo zagozdo. Pod lub zataknemo potem cepič tako, da se tesno spoji s površino cepljene veje. Ta opravka nam nazorno kažela druga in hetja slika.
Ko je cepič zataknjen, prevežemo cepljeno mesto — najbolje z rafijo na način, ki bo vsakemu sadjarju znan, in ta nam ga kaže četrta slika. ’
Seveda s cepljenjem ni še vse opravljeno. Treba je, da tako drevo tud, Primerno gnojimo in okopljemo.
Najboljši čas za precepljanje je ra-Pa pomlad — čimprej, tem bolje.
— r — n:
SMOLIKA PRI BRESKVAH.
Smolika (gummosis) se več ali manj Pojavi na vsaki breskvi. Posebno pa se Pojavi na onih, ki rastejo na neugodnih, deh, to je na težki, mrzli, vlažni in mno-9o dušika vsebujoči zemlji. Pojavi pa sc tadi na lahki zemji, kjer primanjkuje posebno apna, in je manj kalija in fosforja.
2e iz tega razvidi čitatelj, da ne smemo breskve saditi na neugodna tla, Preden nismo odstranili škodljivih vpli-vov za breskev. Povsem umljivo je tudi, da ne sadimo breskev v dobro zemljo, a ? neugodnim podnebjem. Zato naj se vsakdo prepriča preden jih sadi, ali sta žemlja in podnebje ugodni Za breskev tai ne! Poudarjati pa je treba tudi, da Zahteva breskev skrbno negovanje, če Počemo dobiti od nje čim večji pridelek
Smolika se tudi pojavi po nepravii-nem obrezovanju in če breskev obrežejo ob nepravem času, ali če jo poškodujemo pri kopanju, oziroma jo poškoduje toča ali kaka druga nima.
Da se smolika odpravi, je treba po-'skati vzrok v zemlji. Na vsak način je jeba vodo odpeljati, kjer zastaja, tež-zemljo zboljšati; manj gnojiti z dušič-tadimi gnojili in več gnojiti z apnom, ka-'lem in fosforjem in še-le nato zdraviti Prio samo. Premnogokrat nam smolika drevo popolnoma uniči, posebno pr; P^tadih breskvah se to kaj rado zgodi.
Smolika ni nič drugega kot hranilni sok drevesa, spremenjen, po neki glivi-e.i, v gumo. Na ta način nam drevo slabi in posamezni deli drevesa se sušijo. Guma tudi zapre cevne poveske, da ne mo re hrana pravilno krožiti ter na koži zapre luknjice, da ne more koža pravilno delovati. Ako ne odstranimo vzrokov v zemlji, oziroma ne zdravimo rane same, nam se posamezne veje, ali tudi cela breskev nekako vname in posuši.
Zdravljenje smolike je kaj enostavno. Najprvo je treba rano izčistiti z mokro krtačo. Vodi je pridjati mazovega mila ali močnega kisa. Okrog večjih ran je dobro če puščamo, o čemur smo pisali v prejšnji številki Gospodarskega vestnika. Rano samo namažemo, po očiščenju gume, s smolo ali katramom. Veliko lažje je pa bolezen preprečiti, kot pa zdraviti.
Štrekelj Josip:
VZGOJA DREVESNE KRONE.
Ko doraste drevo do željene višine, mu začnemo vzgajati krono. Najlepša, najnaravnejša, pa tudi najrodovitnejša je krona na piramido. Izmed naših sadnih dreves je edina črešnja, ki brez človeške pomoči zraste v piramidalno krono, vsem drugim pa treba pomagati.
V naših krajih vzgajamo najrajši vi~ sokodebelnata drevesa, z od 170 do 200 cm visokim deblom, da se pod njimi lahko kretamo in obdelujemo zemljo. Na tej višini prikrajšamo vodilni poganjek spomladi ter drevo požene 4 do 5 poganjkov. Te prikrajšamo v naslednji pomladi na okoli 30, vrhnjega pa na 50 cm. Ako stoje ti poganjki preveč navpično, ali preveč vodoravno jih s pomočjo palčic postavimo v lego 45". V 3. letu spomladi prikrajšamo novoizrastle poganjke na primerno dolžino, daljše več, krajše manj. Ha zadobi krona lepo piramidalno o-kroglo obliko. V 4. letu spomladi odrežemo gladko pregoste, nepotrebne poganjke, in pazimo, da ostanejo kot bodoče veje ob vodilnem vrhu v nadstropjih rastoče, na vse strani enakomerno.
Krona je s tem dovršena in v poznejših letih nam ostane pri njej le še delo zračenja, ki obstoja v tem, da odžagamo
tiste veje, ki v škodo lepših slone na drugih ter v odstranjevanju vodenih pogani-kov, ako rasto, kjer jih ni treba.
Poljedelstvo.
Ing. Čok Andrej:
O UMETNIH GNOJILIH.
(Dalje.)
Kalcijev cijanamid ali apneni dušik je tretja izmed važnih vrst dušikastih u-metnih gnojil. Izdelujejo ga v tovarnah s pomočjo električnih peči iz apna, zraku in oglja. Vsebuje navadno okrog 13% dušika, sorodnega rastlinskemu dušiku. Je to umetno gnojilo novejšega časa, ki se vedno bolj uveljavlja posebno na kislih zemljah, ker vsebuje poleg označene množine dušika tudi 55 do 60% apna.
Dušik iz tega gnojila sprejemajo rastline lahko šele po daljšem ,času, ko je napravil že svojo potrebno spremembo. Iz oblike .c.ijanamidove preide najprej v obliko amonijaka, in amonijak preide v nitrat, kakor pri žveplenokislem amoniaku. Iz navedenega sledi, da deluje apneni dušik še počasneje nego žveple-nokisli amonjak in vsled tega ni priporočljivo in celo škodljivo trositi ga na zeleno. Škodljiv je apneni dušik posebno než~-nim rastlinam radi tega, ker )e cijanamid hud strup. Ta strup uniči tudi kaljivost semena in vsled tega ne smemo trositi tega gnojila ob setvi, ampak vsaj 15 dni in še več poprej, da se cijanamidov dušik spremeni v amonijakalno obliko, katera ni škodljiva kaljivosti semen v množini, ki jo navadno trosimo.
Na 1 ha površine trosimo navadno 250 do 300 kg apnenega dušika. Pri trošenju moramo paziti, da ne pride to gnojilo v dotiko s kakšno rano, ker si človek ali žival s tem lahko zastrupi kri.
Glede dušikastih gnojil živalskega izvora je pripomniti, da se dobivajo le težko na trgih, ker je njih proizvajanje zelo omejeno. Še največkrat pride na trg izsušena kri odnosno odpadki iz večjih klavnic. Gnano — ostanki ptičjih izločkov — je bil svoje čase tudi bolj v
prometu. Tudi oljnate tropine so zelo rabili kot gnojilo, ali to še tedaj, ko niso poznali njihovih vrednot kot krmo domače živine. Danes prodajajo kot gnojilo le še pokvarjene oljnate tropine in ogorčičnate tropine, ki živini navadno škodujejo.
Vsa ta živalska umetna gnojila cenimo po njih vsebini na rastlinskih hranilnih snoveh, ker vsebujejo poleg dušika, večkrat tudi male množine ostalih hranilnih snovi. Dušik v teh gnojilih je v organski obliki in vsled tega ima vrednost dušika domačega gnoja odnosno še nekoliko manjšo. Pri nabavi teh gnojil pa zahtevajmo vedno natančnejšo analizo.
Vsa živalska gnojila prednjačijo na težkih zemljah rudninskim gnojilom, ker dodajo zemlji hranilnih snovi in jo istočasno tudi zrahljajo.	(Dalje.)
Ušaj Jusi:
O UMETNIH TRAVNIKIH.
Dandanes je nesporno živinoreja najvažnejša panoga kmetijstva. Ker pa brez krme ni mogoče rediti živine, |e postalo travništvo najvažnejša panoga poljedeljstva. Zato moramo v bodoče travništvu posvetiti več pažnje, kot smo j to dozdaj storili. V prvi vrsti se moramo seznaniti z osnovnimi pojmi o travništvu: znati moramo razločevati razne vrste travnikov.
Travnike ločimo najpoprej v naravne in umetne travnike. K naravnim travnikom prištevamo vse travnike in pašnike, ki so se osejali in zagrivili sami. Takih travnikov je pri nas največ. Umetne travnike pa zaseje človeška roka /. izbranim semenom raznih detelj in trav.
O naravnih travnikih hočem na tem mestu le najpotrebnejše omeniti. Glavno napaka našega kmeta je, da jih prav nič,
ali silno pomanjklivo, gnoje. Druga na-Paka je pa, da se pri nas seno večinoma Pfekasno kosi. Vsled lega mnogo Irpi kakovost krme, ker travne bilke oleseni-10 in postanejo težko prebavljive in ker •Pnogo redilnih snovi potuje iz njih v 'Javno seme, ki se pozgubi. Nekateri ho-fejo s kasno košnjo tudi doseči, da bi se 'rave osejale. Navadno se pa s košnjo 'ako dolgo ne počaka, da bi travno se-Pje popolnoma dozorelo; pač pa dozo-r'io gotova razna plevelna semena. Poledica kasne košnje je torej slaba krma 'P zapleveljenje Iravnikov.
K umetnim travnikom prištevamo: Cista deteljišča, travna deteljišča, ornice ln umetno zasajane stalne travnike in Pašnike.
Čista deteljišča zasejemo z raznimi Peteljicami, ne da bi jim primešali kake lave. V to svrho pridejo sledeče dete-jle v poštev: inkarnatka, domača ali črna ^vinjska) detelja (trafojka), lucerna, es-Parz.eta in nokota. Inkarnatka traja eno 'eto, domača 2 do 3, lucerna in espar-''■Ga 4 do 7 let in nokota je pa trajna de-{Plja. Z ozirom na vrsto zasejane dete-PP so deleljišča eno- ali več letna. Čista jjPteljišča se sejejo le redkokdaj, ker krPia, pridelana na čistih deteljiščih je nekoliko manj vredna in tudi zdravju ži-
škodljiva, ker povzročuje blejanje *elodca.
Travna deteljišča so travniki zase-lQni z deteljo, kateri je bilo primešano Pp^oliko travnega semena. Pri napravi Ppvnih deteljišč se navadno odmeri to-'p<i množina deteljmega semena, da bo-Pp detelje zavzemale V.-, in trave pa Površine, ki jo nameravamo zasejati. 'Požino potrebnega semena si izraču-nPPio tako-le:
, Vzemimo, da nameravamo zasejat: t)(!o m' s frnvno (jeteljino in sicer z lucer-° >n pasjo travo. V tem slučaju moramo ?-®|i semena od lucerne za 800 nr in ;)j>sie trave pa za 200 nr. Torej lucerne j’ 40 dkg in pasje trave pa 2X46 dkg, ,Pr znaša 3 kg in 20 dkg lucerne ter 92 ^9 casje trave.
, Drugi primer: Zasejati hočemo 1000 7 domačo deteljo in laško ljuljko. V
tem slučaju moramo vzeti 8X27 dkg domače detelje in 2X60 dkg laške ljuljke, kar znaša 2 kg in 16 dkg domače detelje in 1 kg in 20 dkg laške ljuljke.
Tretji primer:	Zasejati hočemo
1000 nr z esparzeto in francosko pahov-ko (roženico). V tem slučaju moramo vzeti 8X2V2 dkg esparzete in 2X83 dkg franc, pahovke, kar znaša 20 kg esparzete in 1 kg in 70 dkg francoske pahovke.
Pri izberi trave, ki jo želimo primešati detelji, moramo paziti, da izberemo vedno tako travo, ki ima enako trpež-nost, kakor detelje. Tako je za pomeša-nje med domačo deteljo najboljša laška ljuljka, francoska pahovka in mačji rep, za lucerno pasja trava in za esparzeto francoska pahovka. Zelo pogrešno je mešati med lucerno laško ljuljko, ki traje samo 1 do 2 leti in tudi angleška ljuljka ni zadosti trajna.
Ornice so travniki, ki trajajo 4 do / let. Pri teh travnikih, ki jih po preteku omenjene dobe preorjemo, zavzemajo detelje 1h, trave pa '7., celokupnega prostora. Za ornice se uporabijo navadno mešanice 2 do 3 vrst detelj in več vrst trav.
Na pr.: Zasejati hočemo ornico od 3000 nr’ z domačo deteljo, švedsko deteljo, mačjim repom, angleško ljuljko, laško ljuljko, francosko pahovko, travniško bilnico in pasjo travo. Tedaj vzamemo 1 kg in 80 dkg domače detelje, 70 dkg švedske detelje, 1J4 kg mačjega repa, 2* š kg angleške ljuljke, 1 kg laške ljuljke, 414 kg francoske pahovke, 2Vi> travniške bilnice in 1J4 kg pasje trave.
O umetnih stalnih travnikih in pašnikih omenjam le to, da ne smejo zavzemati v njih detelje več kakor eelokun-ne površine. Vsa ostala površina se zaseje s travami raznih vrst, nizkimi in visokimi, ter prikladnimi kakovosti zemljišča. Za sestavo pravilne mešanice se je obrniti do strokovnjaka in za nabavo potrebnega semena pa na kako solidno trgovino s semeni. Napravljenih mešanic, ki se mnogokrat zelo po. ceni prodajajo, ne svetujem kupovati, ker so navadno sestavljene iz manjvrednih trav in pleve-
la. Nekateri ne kupujejo semena, pač pa sejejo mesto kupljenega semena, seneni drob ali sempir. Tako ravnanje je napačno, ker seneni drob vsebuje prav malo travnega semena, ampak večinoma le seme raznih plevelov, navadno največ od trpotca. Splošno moramo biti tudi pri nakupu semena zelo previdni, zlasti pri detelji, bodisi domači ali lucerni, moramo paziti, da bo seme mlado in zajamčeno prosto predemce in plevela.
Glede na pripravo zemljišča za travnike je pomniti, da moramo zemljo dobro preorati in pred setvijo pobranati. Setev je izvršiti od konca marca do začetka maja. Sejati je zelo previdno in povsod enako gosto. Najbolje je, drobna in debelejša semena posebej sejati. Priporočljivo je setev nekoliko potisniti z valjanjem. Nekateri sejejo kot zaščitno setev oves in ječmen, vendar to ni neob-hodno potrebno. Če se pa seje, se mora oves ali ječmen še pred dozoritvijo pokosili. To se navadno pri nas ne stori in zato je bolje opustiti zaščitno setev.
UPORABA SENENEGA DROBIRJA.
Sedaj je čas, ko se praznijo seniki;. Po podu ali po tleh ostane slednjič več ali manj smeti, ki sestoji jo največ izj plevelnega semena in v manjši meri tudi iz travnega semena, dalje iz listja in zdrobljenih travnih bilk. Ta seneni drobir ali drobili (sempir, senene mrve) se včasih ponekod tudi redno uporablja z.a posetev novih travnikov. S tako poset-vijo pa se zanese na travnike le malo dobrih krmskih rastlin in večinoma le plevel, kar so dokazala tozadevne preskušnje in preiskovanja. Zato m prav nič priporočljivo uporabljati seneni drobir za posetev travnikov.
Bolje je, da uporabimo tudi seneni drobir za krmljenje živini. V ta namen skuhajmo seneni drobir, primešajmo mu i nekoliko otrobi ali orehovih tropin in malenkost soli. Ko se tako pripravljeni j seneni čaj shladi, ga lahko pokladamo j živini, tudi teletom. Živali ga rade použi-jejo. Pri neješčih živalih pospešuje in vzbuja tek.
Gozdarstvo.
Šuligoj Slavko:
KAM NA) SADIMO POSAMEZNE
VRSTE 1GL1ČASTEGA DREVJA?
Pravi sadjar že po zimi dobro preudari, kakšne vrste cepičev bo narezal, da mu bo cepljeno drevje pozneje rodilo dober sad. On dobro pretuhta, katera sadna vrsta bo bolje uspevala na zemlji, kjer bo rastla in kljubovala podnebnim razmeram. Marsikateri sadjar bi imel rajši na vrtu žlahtno vviliamovko kot tepko; pa kaj mu pomaga, če ji dostikrat ne ugaja niti zemlja, niti podnebje. Bolje je gotovo, da mu ostane tepka, katera res ni tako žlahlna kot vviliamovka, vendar pa mu daje gotove dohodke.
Takim preudarkom mora slediti tudi vsak posestnik, kateri hoče uspešno pogozditi svoje za gozd odmenjene parcele. Ob naročitvi sadik pri gozdnih drevesnicah mora dobro premisliti, kalera vrsta bi na za gozd določenem mestu
bolje uspevala in mu dajala večkrat skromnih toda stalnih dohodkov, poled tega polagoma preobrazila kamenita tla v črno prst ali pa ohranila moč in rodovitnost zemlje.
Ni vse drevje za gozdno gospodar-1 stvo po svojstvih in zahtevi enako. Ne-J katero je košato in napravlja tuimoz.no | zemljo, drugo je redkovejnato, ki zemljo ‘ izsušuje; to zahteva za ušpesnp rast globoko zemljo, drugo se pa zadovolji s plitvo plašijo. So drevesa, ki jim ugajajo! solnčne lege, ostalim osojne.
Da bo ustreženo mnogim, ki prav v tem oziru grešijo in radi tega dostikrat brezuspešno pogozdujejo goljave in ■ gozdne pleše, naj sledi kratek opis po- ; samezne vrste igličastega drevja z ozi-rom na njih svojstva in zahteve.
Smreka se zadovolji s plitvo, neko- [ liko rahlo in vlažno zemljo. Ko se raz- ; raste, obsenčuje zemljo s svojimi koša-' timi vejami, kar zelo ugodno vpliva na;

9ozdna tla. V suhih legah raste v prvih 'etih zelo počasi. V mladosti ne trpi ve-frov; zato je najuspešnejše, ako jo sadi-tno v zavetje med drugo manj vredno drevje, katero polagoma razredčimo, ko smreka dorasle in sama varuje s svojimi vejami - vlažnost zemlje. Močvirnati in Megleni kraji niso za njo, ker je v takiti mgah podvržena gnilobi.
Jelka zahteva globoko, močno in do~ volj rahlo ter vlažno zemljo. Na peščeno ijovnatem svetu uspeva najbolje. Ustreže tudi razpokan skalnati svet, ako ima v sebi dovolj prsti. Za izboljšanje gozdne-9a sveta je vsled svojih gostih vej izmed l9ličastega drevja najboljša in radi tega Priporočljiva za kraški svet in hribovje, lelka ljubi osojne lege. Posebno v mladosti ne trpi preveč solnca.
Beli borovec je pri izberi zemlje zelo skromen. Uspeva tudi na suhih, peščenih tmh. Ker dela globoke korenine in z njimi 'šče hrano in vlago v notranjosti zemlje.
lahko prenese najhujše suše. Najbolj mu ugaja solnčna lega; posebno v prvih letih ne trpi obsenčevanja. Za izboljšanje gozdnega sveta ni cenjen. Zato naj se gozdovi belega borovca pozneje podsa-dijo z drugo vrsto igličastega drevja, ki boljše preobazuje kameniti svet.
Črni bor je glede zahtev še skromnejši od belega borovca. Raste tudi na skalnatem svetu in kljubuje vsakim vremenskim pojavom. Izboren je za pogozdovanje pustih, golih gričev, ker hitro napravlja s svojimi gostimi vejami in dolgimi iglicami rodovitno, humozno zemljo, na katero se lahko uspešno posadi smreka ali jelka.
Mecesen ni z ozirom na zemljo posebno izbirčen. Razvija se najbolje na solnčnih legah, kjer daje tudi zelo trpežen les. V nižavah zaostaja. Izmed igličastega drevja vpliva najslabše na rodovitnost zemlje; vsled tega naj se vedno sadi skupaj z drugim gozdnim drevjem.
Vrtnarstvo.
r — n:
KUMARE.
Kumara kot južna rastlina, je zelo občutljiva napram mrazu. Zato sadimo kumare, ko se ni bati več pozne slane, ke oni, ki ima tople grede, oziroma rastlinjake, sadi kumare prej ali jih celo 9°ji pozimi. A tudi oni, ki nima teh na-hray vzgoji lahko kumare nekaj časa Prej. Jpko pripravno je sajenje v lončke l?: kravjeka in zemlje (glej članek »Zgodbe kumare« v 2. štev. »Gosp. vestnika«), lončke nasipamo dobrega mešanca -komposta - in posadimo vanj 2—3 sezonska zrna. Nato jih denemo v toplo s°bo in jim po potrebi zemljo ovlažimo, ^o so semena vzklila, jih moramo posta-,V|u na svetel prostor. Nad dobro razvi-lrt' četrtim listom prikrajšamo rastlinam °Qanjke, da razvijejo stranske rodovit-Hejše.
Kumare sadimo na solnčno, globoko . rokopano (do 40 cm) in dobro zagno-en° gredo. KumSre so, kakor vse buč-
nice, jako požrešne za gnoj. Zato je prav priporočljivo napraviti jarek po sredi grede in ga natrpati z mastnim gnojem, ki ga nato dobro potlačimo in pokrijemo z zemljo. Po sredi kupa je napraviti globokejšo zlebičasto udrtino ter vanj posaditi rastline, oziroma seme. Sproti kakor kumare rastejo, jih speljemo po gredi.
Ker kumare ne rastejo tako hitro, je dobro, da posadimo vmesni sadež, da ni ta čas greda prazna. Kot vmesni sadež porabimo salato in nadzemno kolerabo. 20 cm od kumar posadimo v vrstah solato in 40 .cjn od njih pa nadzemno kolerabo. Tako pridejo po sredi grede kumare, v prvi dve vrsti solata in skoro ob robu grede pa nadzemna koleraba. Ko sta ta dva sadeža dozorela, ju odstranimo in naredimo prostor kumaram. Tako izkoristimo prostor, ne da bi trpel kaj glavni pridelek.
Kumaram moramo veliko prilivati s postano vodo, ker jim prija vlaga v zemlji in zraku. Ako kumare trpijo suše, je
sad grenak ali celo neužiten. V deževnem vremenu je dobro, da jim damo gnojnice. Samoobsebi pa je umljivo, da moramo zemljo kumaram večkrat pre-rahljati in jih očistiti plevela. Rastlinam moramo tudi osuti; da nam pri zalivanju voda ne odteka in ne odnaša zemlje od korenin, je pustiti vedno nekoliko jarka.
Kakor vse rasiline, tako imajo tudi kumare svoje sovražnike, ki iili mnogokrat popolnoma uničijo. Za zatiranje škodljivcev pri kumarah je na mestu spet zmes modre galice in apna. Prvikrat škropimo z \ pozneje z \y2 do 2% zmesjo. Škropiti je tudi spodnjo plat lista. Dvakratno do trikratno škropljenje zadostuje. Tudi parkratno žveplanje s finim žveplom je koristno, m to tedaj, ko je lepo vreme. Mnogo bolezni se prepreči tudi s kolobarjenjem tako, da pride rastlina še-le čez 3 do 4 leta zopet na isto gredo.
Dobre vrste kumar so:	pariški
grozd, njih sad je kratek in debel, izvrsten je za kis; erfurtski in japonske plezajoče kumare.
Mnogokrat nam gre seme in tudi rastline kumar pod zlo. Zato je dobro, da imamo nekaj rastlinic pričuvanih v loncih ali v zabojih, da jih potem posadimo na pravo mesto. Pomagamo pa si lahko tudi, da odščipnjene vršiče vko-rcničimo v topli gredi ah zaboju. Dno zaboja preluknjamo. Luknje pokrijemo Z črepinjami, da zemlja ne izpada. Nato denemo v zaboj kakih 20 cm mešanca in na vrh mešanca 3 — 4 cm finega peska-Vanj potaknemo vršičke, ki smo jih prej pod listom odrezali in jim spodnje liste odstranili. Zaboj denemo zatem na kak preksolnčen prostor ter ga pokrijemo s steklom, ki smo je prej poškropili z apnenim mlekom. Potaknjence 2 do 4 krat na dan poškropimo. Približno v 12 dneh so potaknjenci ukoreničeni, nato jih začnemo utrjevati. Po nekaj dneh jih s kepo zemlje presadimo, kjer manjkajo kumare. Po sajenju jim moramo dobro zalili. Ko so razvile četrti list, jim vršičke prikrajšamo. Poznejša oskrba je ista, kot je zgoraj opisana.
Gospodarski koledar.
APRIL.
Poljedelstvo: Vsled neugodnega in razmeroma premrzlega vremena meseca marca je zaostalo poljsko obdelovanje. V tem mesec,u so glavna opravila na polju: sajenje krompirja, setev krmske pese, turšice, fižola, boba, buč, de tetje itd. Vse sej lepo v vrste. Sajenje in setev navedenih semen vsako zase v vrste, ima to veliko prednost, da nam jih ni treba potem povsod okopavati in osipati na roko, temveč z okopalnikom in osipalnikom in s pomočjo vprežne živine. — Ne spravljaj nikdar semena v premokro zemljo. Več pridobiš in prehitiš, ako počakaš 2, 3 ali tudi več dni, da se zemlja primerno osuši in šele v takšno seješ. Ne žabi, da morajo imeti rastline v zemlji vse rastlinske redilne snovi ali hranine v zadostni meri. Ako nimaš dovolj domačih gnojil, gnoji z umetnimi gnojili.
Travnišivo: Nadaljuj in dokončaj čiščenje, trebljenje, gnojenje in brananjc travnikov.
Živinoreja: Proti koncu apria se bo začela ponekod krmiti živina z zelenimi krmili. Prehod od suhega k zelenemu krmljenju se mora izvršiti počasi. Začni po malem mešati zelena krmila med suha. Primeša vaj vsak dan več zelene krme med suho. Suho krmo pa nižaj ou dne do dne, dokler ne preideš v 14 dneh samo na zeleno krmo. Zelena krmila kosi zjutraj po rosi ali proti večeru pred roso. Pazi, da se zelena krmila ne ugre-jejo in ne postanejo vela. — Vse živali, posebno pa mlade in breje, začni puščati boli pogostoma in dlje časa na prosto. — ftliža se zopet vroči poletni čas in z njim tudi vedno večja nevarnost za izbruh kužnih bolezni, ki povzročajo vsako leto obilo škode v naši živinoreji Zato naj nikdo ne pozabi že sedaj raz-
lužili temeljito svoj hlev in svinjak. Pazi na snažnost jasli, korit in vse posode, ki )° rabiš za krmlienje živine. Prasičjerejei naj dajo pravočasno cepiti prašiče proti nevarni rdečici. — Izvaljena piščeta imej toplem. Vsako pišče začni krmiti šele 48 ur po izvalitvi. Po preteku tega časa, nuj piščetu najprej drobni, potočni ali ječm pesek (svišč), ki je neobhodno poseben za pospešitev prebave. Ko pišče bovžije nekaj zrn peska, začni mn kr-nuli suhih krušnih drobtinic, proso ali nrugo drobno semenje, ječmenov ali aj-nov zdrob ali griz.
Čebelarstvo. — Čebele izletujejo bridno na pašo ter prinašajo obnožnino, v°do in nektar. Te snovi so neobhodno botrebne za hranjenje zalege. Nekateri nebelarji skušajo čebelam pri nabiranju nvetnega prahu pomagati s tem, da jim budijo raznih mok v nadomestilo za Cvetni prah. Taki poizkusi so nevarni in "jegnejo več škoditi, kakor koristiti. Mnogo bolj priporočljivo pa je špekula-bvno pitanje z medom. Tudi pri tem delu bioramo biti zelo oprezni in vedeti mo-runrio, katerim družinam bi pitanje kori-^'lo, in katerim bi morebiti še škodilo. ,-ustonj bi pitali slabiča, tudi če ima dobro matico, ker primanjkovalo bi mu po~ rebnih čebel-valilk in negovalk in za~ ^°nj bi pitali družino, ki ima slabo ma-'co. V teh slučajih pomaga edino zdru-'jue.v. V tem mesecu mora čebelar upo-ubiti vse svoje znanje, vse pomoči in jju sredstva, da pride v maju, še predno bkgcija vzcvete, do močnih družin, ki odo v stanju izkoristiti to važno spo-■ Gdansko pašo. Kdor čebelari s slabiči v. 9leda bolj na število panjev, kakor na bvilo čebel, to ne bo imel od čebelar-k Vq nikdar gmotnih koristi. V njegovih n0n|ih bo vladal mesto matice molj in iz jUniev bodo zletoli metuljčki mesto če~ v ; ~ Umni čebelar si pripravi tudi pravšno potrebne satniee. v Sadjarstvo. — V sadovnjaku je, raz-j ri lepljenja, le malo dela. Sedaj se pobi b^odljivi cvetoder pa majski hrošč, nje Va škodljivca zatiramo s pobira-lj *'■ v Plahto otresenih hroščev. S cep-D 'em in precepljenjem končajmo čim-’ Preostale cepiče zakopljemo v
senčnem kraju, da bomo z njimi Gepili za lup. — Če se pokažejo listne uši, tako; nad nje s tobačnim izvlečkom.
Vinogradništvo. — Cepimo trte v glavo, okopavamo in vežemo. Če bo lepo'vreme, bodo trte proti koncu meseca že dobro ozelenele. Tedaj se pojavi tudi trtjon in majski hrošč. Oba škodljivca zatiramo s pobiranjem. V tem mesecu razmajamo trte siljenke v trtni-co. Slaborastočim trtam pognojimo s čilskim solitrom.
Kletarsivo. — V aprilu je skrajni čas za drugo pretakanje vina. To pretakanje moramo izvršiti vsekakor prej kakor ozeleni trta. Znano je, da se takrat začnejo tudi gibati vina. Če stoie še na drožju, se lahko drožje dvigne m vino se zmoti. Pri pretakanju ne smemo zabiti žveplati sodov. Nadalje moramo skrbeti za snažnost kleti in sodov. Tla pometemo, stene pobelimo, kantirje in sode obrišemo s suho cunjo.
Vrtnarstvo. — V zimskih gredicah zredčimo rastline in jih presadimo na prosto. Posebno se priporoča prepiki-rati sadike paradižnika, zelene, paprike, malancane itd., katerih se ni mogoče za~ sajati na stalno mesto. Od začetka do srede aprila se seje na prosto; čebula, poletna redkev, jestvena pesa, kumare, kardi, mangold, buče, meloni, majaron, fižol in sploh že v prejšnjih mesecih našteta zelenjava, namenjena za uporabo bolj pozno po leti. V aprilu je najbolj primeren čas posaditi mlade šparglje na stalno mesto. Zgodnji grah je treba oko pati in obtakniti. Zimsko zelje je ponovno zaliti z gnojnico in okopati. Proli koncu aprila lahko začneš sejati pozne poletne vrzote, kapus, karfijol in brokol.
Gozdarstvo. — S sajenjem gozdnih sajenic prenehaj, prav tako tudi s kle-ščenjem. Listje in gozdno travo poberi čimprej. Zatiraj razni gozdni škodljiv mrčes, zlasti pa borovega prelca, borovega in smrekovega lubadarja. To delo, izvršeno o pravem času, ti prihrani mnogo jeze in škode.
Pomni; Kakoršna je setev, takšna bo žetev!
Vprašanja
Št. 21. — K. K. Sv. P. - Vi pišete:
Kakšno redilno vrednost imajo za govejo živino in za prašiče sladne tropine iz pivovarne in v kakšni množini naj se pokladajo?
Odgovor imate v članku »Pivovarniške ječmenove tropine« na str. 68. današnje številke lista. Bo dovolj izčrpen.
Št. 22. — M. ). v Š. — Vi prašate: Moja krava je v šestem mesecu brejosti. Pokladam ji dnevno orehove tropine. Mleko pa postaja sedaj zrnasto, pri pre-cejevanju ostanejo na situ celi koščeki nekake skute. Kaj je temu vzrok? Ali mogoče tropine?
Odgovor: Pri močno brejih kravah pa se večkrat pripeti, da se njih mleko ne tvori več pravilno. V mleku je mnogo suhih snovi, precej tolšče (8 do 6%), pa tudi sirnina je pogostoma le zelo nepopolno nabrekla. Mleko je večkrat tudi ostrega, trpkega ter gorjupega ali slanega okusa. Navedene nepravilnosti v tvorbi mleka povzročajo, da je mleko zrnasto in da ostanejo pri precejanju ceh koščki nekake skute, kakor omenjate v svojem vprašanju. Mogoče je, kar pa zelo dvomim, da bi bil tukaj začetek tvorbe fakozvanih vimenskih ali mlečnih kamenčkov. Dokler so ti kamenčki še prav majhni, ne povzročajo živali nika-kih bolečin pri molzenju. Kdor molze, občuti mlečne kamenčke kakor droben, fin pesek. Mlečni kamenčki so v začetku veliki kakor proseno zrno. Dosežčjo pa lahko tudi velikost fižola. Vzrok tvorbe »peščenega« mleka in vimenskih ali mlečnih kamenčkov je obilica rud ninskih snovi (pepela), posebno apnenih in magnezijevih soli v krmi in pitni vodi. So pa tukaj lahko tudi druge okoliščine, ki povzročajo, da preide iz krvi, iz katere se tvori mleko, preveč rudninskih snovi v vime in njegove dele. — P.
Št. 23. — š. S. K. — Na svoje vprašanje o sredstvih proti koliki pri konju dobite točen odgovor v članku »O konjski koliki« na 67. strani današnje številke
in odgovori.
Št. 24. — M. J. v Š. — Vi prašate: Odkar dajam kravi tropine, opažam, da pije manj vode. Posledica manj mleka. Kaj bi bilo temu krivo in kako se nedo-statku odpomore?
Odgovor: Vaša krava ne popije nič manj vode kakor prej, dokler ji niste po-kladah tropin, ki jih pokladate najbrže
v	obliki napoja ali oblode. Če pa je krava prisiljena popiti s tropinami vred škaf vode, potem je naravno, da bo pila poleg te le malo druge vode. Ako je krava drugače zdrava, ni tukaj prav nikakega vzroka, da bi manj pila, odkar dobiva tropine. Vzrok padanja mlečnosti ni torej pomanjkanje vode, pač pa brejost krave. Čimbolj se namreč bliža brejost koncu, tem manj mleka je, dokler slednjič popolnoma ne preneha, bodisi da žival sama odstavi ali pa da mi pripomoremo k popolni odstavi v zadnji dobi brejosti. — P.
Št. 25. — S. Š. K. — Vi pišete: Imaifl večje število divjakov, ki sem jih meseca avgusta okuliral na speče oko. Nameravam jim nekoliko pognojiti s čilskim soli' trom. Kedaj je najugodnejši čas za to delo in kako naj ga izvršim? Ali naj potrosim soliter po vrhu zemlje, ali naj ga zasujem?
Odgovor: Najugodnejši čas za po-trošenje solitra je pomlad, ko začnejo; drevesca brsteti. Čilskega solitra noj smete v poljudni količini potrositi, ker ČR potrosite preveč, škodite drevescem Potrositi ga smete 1 — P/a ^9 na vsaki!1 100 m2. Če se vam zdi, da ta količina solitra ne bo zadostovala, ponovite gnojenje s solitrom v mesecu maju. Čilsk1 soliter lahko potrosite, kar po vrhu zen]'; Ije, ker je lahko raztopljiv. Vendar ie dobro ga nekoliko podsuti z grabljami’ ker potem zemlja ne dela take škorj<>
št. 26. — E. T. št. V. - Vi prašate: Kje naj bi dal preiskati svojo zemljo Z ozirom na apnenec, ki ga vsebuje?
Odgovor: Koliko raztopljivega ah'; nenca vsebuje zemlja, Vam lahko ugofo'
vi	potom enostavne analize kemično po' izkuševališče v Gorici, Via Trieste 43. I
Št. 27. - E. F. Št. V. - O trtnih Podlagah in sicer prvič o rupestrisu ie Gospodarski vestnik poročat v letošnji 3. Številki na str. 51. — U.
Št. 28. — Š, I. D. — Vi prašate: Kako lahko dokažem prodajalcu, pri kate-rern sem kupil slabo modro galico, da Pie je opeharil?
Odgovor: Vzemi iz vreče nekaj galice pričo trgovca, pri katerem si blago kupil, in deni jo v dve steklenici z boh širokim vratom. Nato steklenici dobro gamaši. Eno naj zapečati trgovec s svo-lim pečatom, eno pa ti sam. Na svojo Jeklenico prilepi listek z natančnim svojim naslovom in označi dan, kedaj si vzorec vzel. Tako opremljeno steklenico izroči trgovcu, dočim naj ti on izroči svojo enako opremljeno steklenico. Ve pozneje vidiš, da si bil opeharjen,
nesi steklenico kemičnemu poizkuševa-lišču. Ako to dožene, da ti trgovec ni da! take galice, kakor jo je navedel v računu ali fakturi, potem ti je prosto, da ukreneš nadaljne korake v varstvo svojih koristi.
Št. 29. - K. Z. O. K. in R. C. Š- - Na
Vajini vprašanji glede na izvozno carino iz Jugoslavije v Italijo odgovarjamo sledeče: a) Izvozna carina za ovce in koze, tudi zaklane, a ne iz kože dejane, znaša za ovce, ovne in jagnjeta 1.50, za koze, kozle in kozliče 1 zlati dinar; b) za žive svinje težke do vštetih 70 kg 30, težke nad 70 kg po izvoznikovi izbiri za 100 kg 8, za glavo 8 zlatih dinarjev; c) za govedo, bivole in teleta tudi zaklane, a ne iz kože dejana, po izvoznikovi izberi za 100 kg 1.50, za glavo 6 zlatih dinarjev.
Tržne cene.
Superfosfat. — Popraševanje ponehuje. Veči. t1® poljedelcev je z blagom preskrbljena. V letu "25. se je porabilo v državi 14,000.008 stotov ‘ega gnojila, 1,700.000 stotov več kakor leta 1924.
Čilski soliter. — Popraševanje narašča. Sedaj ]e v zalogah dovolj tega gnojila. Ne zabite nanj l)r’ krompirju in turšici. Cene so se že ustalile.
, Žveplenokisli amonjak. — Zaključila sc je ra« «a tega gnojila za spomladansko gnojenje. Za po« 'dno rabo se pričakuje, da bodo cene temu blagu "Rodnejše od spomladanskih.
, Apneni dušik. — Raba tega gnojila se zaklju« CUjc.
Kalijeva sol. — Popraševanje narašča. Skla« 'nsča morejo zadoščati potrebi. Cene se držijo.
, Modra galica. — Naročeno bjago se redno ustavlja. Vidi se, da so lanske bridke izkušnje Hodno vplivale na naše vinogradnike, ki si hitijo Priivočasno priskrbovati to uspešno sredstvo proti
strupeni rosi. V ostalem velja ono, kar smo poro« čali zadnjič.
Orehove tropthe. — Raba tega hranila se sta.« no veča. Pomanjkanje sena se v tem oziru prav dobro čuti. Na trgu je dovolj blaga.
Seno. — Popraševanje po senu je veliko. V Gorici so na trgu zahtevali 60 L- za 1Q0 kg sena. Povprečna cena 56 lir. Zadnji mrazovi so nekoliko Zakasnili rast zelenih krmil. Ceno bo seno torej še imelo.
Slama. — Nikakih izprememb.
Vino. — Velja v glavnem ono, kar smo poročali v zadnji številki.
Živina. — Tudi na tem trgu ni nikakih veli« kih izprememb. Pomanjkanje krme sili marsikatc« rega, da mora svojo živino prodati.
Vqsek. — Vsako množino voska kupi Slov. čebelarska zadruga v Gorici, ki ga plačuje po kakovosti po najpgodnejših cenah.
Gospodarski drobiž.
Nova vrsta soli v prodaji. — Financa Oglaša, da se bo prodajala v Trstu ova vrsta soli v prahu. Cena 1.40 L. za ,9: Zagotovljeno je, da bodo vsi pro-d)alci monopolnega blaga dobili za-°stno količino nove soli.
Izpiti za kotlovodje začnejo v Trstu '■ roaja 1926.
Žitna bitka, ki se je pri nas z vso »srditostjo« vodi in ki kaže prinesti obi-lih in lepih uspehov, je dobila posnemovalcev. Tudi Argentinija v Ameriki je pričela živahno propagando za sejanje žita. Tudi tam mrgoli poučnih letakov, predavanj, zborovanj, propagandnih knjižic. In celo na poštnih žigih čitaš.
da je argentinsko žito najboljše kakovosti.
Uspehi žitne bitke. — 1. Porabilo se je letos štiri in pol milijona stotov umetnih gnojil več, kakor v isti dobi prejšnjega leta; 2. nakupilo se mnogo več izbranega semena za setev; 3. mnogo več strojev (sejalnih in drugih) je prišlo med ljudstvo. V areški pokrajini so prej imeli 28 sejalnih strojev, zadnje leto so jih rabili že 176, v peruški pokrajini se je njih število zvišalo od 145 na 307, v Mačerati od 50 na 300 itd. — Tudi število motornih orat se je dvignilo: v pa-vijski pokrajini od 64 na 165, v aleksandrijski pokrajini od 35 na 70, itdč In pri nas?
Izvoz svile v letu 1925 je dosegel ogromno svoto 3 mitjarde 225 milijonov lir. Iz tega sledi, da je svilogojstvo v Italiji eno najvažnejših gospodarskih pa nog, ki v skoro. v odločilni meri vpliva na izvozno trgovino v državi. — Tudi \ naših krajih se. svilogojstvo širi. Pri tem sp se, posebno lansko teto, napravili nekateri pogreški, ki so svilogojcem škodili. Nauk: goji le toliko svioprejk, kolikor jih moreš prerediti z listjem, ki ti je gotovo na razpolago. 300—400 lir za 100 kg listja je mnogo preveč. In vendai so nekateri lansko leto kupovali listje po teh cenah. Seveda, dobička niso potem imeti. Torej, svilogojci, previdnost. Ne tvegaj več, kot zmoreš.
Uvoz žita v dobi od 24. julija 1924. do 31. januarja 1926. je vrgel državi 157 mP lijonoV carine. Iz tega sledi da se je v lem času uvozilo 4,132.000 stotov žita, dočim se je v isti dobi 1924—1925 uvozilo 11 milijonov stotov.
Pridelek sladkorja lanskega leta je znašal pri nas 1,400.000 stotov, na Češkem pa so pridelali 15,250.000 stotov. Teta 1924. je Italija pridelala 3,750.000, Češka pa krog 14,000.000.
Izžrebane benečanske obveznice. — Naši ljudje se v lastno škodo premalo zanimajo zato, ali so bile obveznice, ki so jih dobili na račun vojne odškodnine in ki jih hranijo doma, izžrebane ali ne.
Zadeva je važna. Prav te dni smo imeli priliko ugotoviti, da bi nekdo lahko zgu^ bil 1500 lir, ako bi mu pri banki, kjer je hotel obveznice prodati, ne povedali, da so njegove obveznice že izžrebane in mu tudi izplačali polni znesek. Sedem mesecev je imel mož doma te listine, a m pogledal, kaj je z njimi. Dokaz, da so "tudi v tem slučaju naši vojni odškodovanci preveč brezbrižni.
LISTNICA UREDNIŠTVA: One spoštovane sotrudnike, kojih člankov nismo še priobčili, pro« simo potrpljenja. Pride vse na vrsto. Mi imamo tudi vezane roke s prostorom. — Nekateri so po* zabili, da je rok za pošiljanje prispevkov do 25. vsakega meseea. Prosimo, da sc ta rok upošteva, drugače morajo nastati zamude. — Gosp. C. A. T-— Vašega članka nismo mogli uporabiti. Opro* stite. Sc priporočamo za kaj drugega. — Raznim vprašalcem: uredpištvo skuša takoj odgovoriti na vsako dpšlo vprašanje. A vedno ni to mogoče, ker moramo v posameznih slučajih tudi mi šele iskati podatkov, posebno pri carinskih predpisih-Pismeno odgovarjamo le ako so priložene znamke za odgovor.
LISTNICA UPRAVE: G. Rad« (?) Valenčič-Po poštni položnici ste nam poslali naročnino i^ Divače. Niste pa označili ne svojega bivališča ne pošte. Mi ne vemo, kam naj list pošljemo, od* nosno komu naj vpišemo to naročnino v dobro, ker ni nič o tem omenjeno. Oglasite se in sporo' čite nam svoj natančen naslov. — Nove naročnike prosimo, da pri pismeni naročitvi lista izrecno iZ' javijo, da se na novo naročijo. Drugače nastanejo neprijetne zamude pri pošiljanju lista. — Pripetih so se slučaji, da smo od nekaterih naročnikov, ki so plačali naročnino dobili vrnjen list, a pozneje pa so list reklamirali. Ko smo šli stvari do dna, s® nam je odgovorilo, da je list bil pomotoma vt' njen. Naj oprostimo. Naj bo, ali potem naj se n® krivi uprava, da ni lista poslala. — Naročnike, k1 so v zastanku z naročnino, prosimo, da štorij® čimprej svojo dolžnost. Mi imamo tudi ob'
veznosti^	-_r .	_ .t_i-v-*
Kmetf e I
Tržaška kmetijska družba v Trstu-
Via Tone bimica 11) ima v zalogi krnelijske potrebščine.
Kmetijsko društvo v Gorici, Vi3
GardUCCi 6, ‘hugo dvorišče, ma v zalog1 v.^e kmelijske poirebšč-ne.
Tiskala odlikovana Narodna tiskarna — (4,—IV.—1926.) — Odgovorni urednik: Dominko ViljeP1'
Priia toiarna pehiilva na Sorišlieni
ustanovljena leta 1897.
Če si hočeš priskrbeti z malimi stroški dobro pohištvo, obrni se na staro tvrdko
Anton Breščak,
ki ima v zalogi na izbiro popolne sobe, bodisi fornirane ali iz različnega lesa, od najpriprostejših do
najrazkošnejših.
GORICA • Via Carducci št. 14.
Domače podjetje.
Trpežno delo. -=- Cene nizke.
Gorica, Via CarduccI 7, I.
Lastno poslopje. — Križišče tramvaja.
Najstarejši slovenski zavod v Gorici, ustanovljen leta 1883.
Obrestuje navadne Hranilne vloge po čislih 4°|0. Davek
plačuje zavod sam.
Na odpoved vezane vloge obrestuje po dogovoru najugodnejše.
Sprejema vloge na tekoči račun.
Daje svojim članom posojila na vknjižbo, menice in zastave,
ter jim otvarja pasivni tekoči račun.
Uradne ure za stranke od 9-12 in od 15-17.
Ob nedeljah, praznikih in sobotah popoldne je urad zaprt.

TRŽAŠKA POSOJILNICA IN HRANILNICA
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
uraduje v lastni hiši ul. Torrebianca 19/1.
Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ler jih obrestuje po40jfyt večje in stalne vloge po dogovoru. Sprejema »dinarje" na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plača zavod sam. - Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredile. Obrestna mera po dogovoru. Na razpolago varnostne celice Uradne ure za stranke od 8 Ve do 13 in od 16 do 18' Ob nedeljah je urad zaprt. St. telet. 25-67.
JMaš zobozdravnik,
specijalist za bolezni v ustih in na zobeh
M.U. dr. Loj z Kraigher
z nemškim zobozdravniškim izpitom za zobozdravniška in zoboteb-niška dela
v GORICI, na Travniku št. 20. I nadstropje
Starodavna tovarna tehtnic, utež In mer
GIUSEPPE FLORENZ & C.°vTrstuUiaGius.Vidali9,Tel.13-64
z bogato izbero utež in mer tu-in inozemskih
SV pravilno žigosanih (cementiranih) tehtnic.
Sprejemajo se popravila vsakovrstnih tehtnic po zmernih cenah.
TeKom popravljanja posodimo drupe tehtnice popolnoma
brezplačno.
li
«

SOL ZA ŽIVINO
dobite pri tobakarnarju Marcu v Gorici Via Seminar! od 100 kg naprej. --------^---- ----- —--------=_..^
>