Gospodarstvo. Mi smo bratje, a denarnice nam niso sestrel Tako pravijo Srbi in Hrvati in od njih so se že naučili tudi Slovenci. In zdaj odklanjajo vse tiste stranke, ki nas niso napravile za fcrate, pač pa so odprle naše denarnice še več kot za sestre. SLS pa pravi: Zdaj je čas, da odločno rečemo Srbom in Hrvatom tudi mi, kar oni nam pravijo: Zato volimo vsi SLS v PRVO skrinjico! *-  Kriza rinarstva in vinski sejmi. Gospodarska kriza je pri nas splošna; posebno pa je po izrednih razmerah pri.zadeto naše vinarstvo, Vinarski krogi iščejo na vseh stratieh izhoda ter smatrajo, da jim utegnejo pomoči vinski sejmi in razstave. Take prireditve so sicer potrebne, toda za «ašo vinsko trgovino ne bodo imele pravega uspeha, dokler se ne znižajo carinske postavke, ki služijo n. pr, Avstriji v zaščito lastnega vkiarstva. Najprej bo treba do,§eči, da nam država v trgovinski pogodbi omogoči izvoz •vina, potem še!e bodo prišli vinskii sejmi in razstave do prave veljave. Dokler se to ne zgodi, tako dolgo imajo vineki sejmi in razstave drugo važno nalogo. Ne morda tisto, ki jo očrtava v »Gospodarju« z dne 30. 12. 1926 g. Emeran Stoklas iz Prevalja, namreč da seznanimo svet s svojim dobrira pridelkom. Tega pozna svet, ki prihaja v poštev, n. p r. Avstrija, že od nekdaj. Ni mu ga treba še posebej kazati. Osobito velja ta trditev za najboljšo kapljico naših slovenskih vinogradov, za Ljutomerčana, ki ga poznajo že širom celega sveta, posebno v Avstriji. Tako se je marca 1925 vršil na Dunaju VIII. mednarodni velesejm, na katerem si mogel poskusiti dišečega traminca letnika 1923 in muškatnega silvanca letnika 1923, oba iz Ljutomera, ki ju navaja cenik v isti vrsti s svetovnimi markami, s tokejcem letnika 1917, renskim vinom (Ringer Rosengarten) letnika 1922, ter šiponom letnika 1923 stolnega kapitelja v Pečuju. Naloga sedanjih vinskih sejmov ne more biti toliko kupčijska, kakor ta, da širijo idejo o pridelovanju kva litetnih vin ter navajajo vinogradnike k unmemu kletarjenju. Če pride pri tem tudi do veejih kupčij, je to seveda cicbro. Ta naloga vinskih razstav pa se doseže najlažje na manjših 13 zato cenejših lokalnih razstavah. Ta razmišiljanja so napotila gospodarske kT6ge Ijutpmerskega vinsxega okoliša, da so sklenili prirediti dne 3. marca 1927 sejm in razstavo liutoriierskih vin. Ljutomer je važno središče vinske trgovine (do avstrijske meje je le nekaj nad 20 km železnice, tudi z glavno proojo naših železnic ima ugodne zveze) in zato je pričakovati, da uspe ta sejm in Tazstava v polnem obsegu. Ljutomorski sejm dne 3. in 4. marca 1927. Na vseh vinskih sejmih in razstavah, ki so se dosednj vršile v območju Slovenskih goric (Središče, Ivanjkovri, Ormož, Ptuj) so sc odlikoval.i Yina iz Ljutomera. Cudno je bilo samo lo, d:i Ljutomer sam, kot produktivno središče leh odličnih vinskih vrst še ni povabil interesentov, da bi pcskusili njepov pridelek v kraju, po katerem nosi ime. To zamudo hoče Ljulcnicr zdaj popravili. Zalo se je se•tavil odbor, ki je že prav pridno na delu, ter si je zagolovil za Yinsko razslavo in sejm dne 3. maria 1927 že lepo število najboljših vinskih vrst svojega okoliša. Storjeno je tudi vse, da se Yzbudi za to priredilev zanimanje naše širše javnosti, posebno strokovnih in trgovskih krogov, ter tudi bližnjega inozemstva.