Btev. 244,
V Ljubljani, nedelja dne 1. septembra 1912.
Leto 1.
IflHBjifffiiTi n'irir"T:Tr:‘i -"hTi'
Posamezna številka 6 vinarjev.
itjDAN" izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in numikih — ob 1. uri . uri pravnlS
om K 1*60; s pošto celoletno K 20‘—, polletno ,K 10'—, četrtletno K 5*—, mesečno K 1/70. -* Za inozemstvo celoletno E 80*—. — Naročnina se 'ra	poSilja upravništvu.	vx
!j
di
tznaja vsaK cian — tuai od neaeijan in ildh — ob 1. uri riutraj; v ponedeljkih pa ob zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani V nlstvu mesečna K 1*20, z dostavljanjem na
Telefon Številka 118.
:st
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
te	Uredništvo In upravniStvo t	jn
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8.
Dopisi »e pofiiljajc uredništvu Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglasa se plača: petit vrst* 15 v, osmrtnice, pošlima in zahvale vr&ta 30 v. Pri večkratnem oglašanju pola pust. «*■ Za odgovor je priložiti znamko
•••
•••
Telefon Številka 118.
s:
a
mMi H^JlUIiII
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo, stare p. n. naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času obnove, da pošiljanje ne preneha In da dobe vse številke
„DAN“
. K 4-50 . K 1-50
velja v Ljubljani na dom dostavljen:
Vse leto	...	K	IR'—	Četrt let?
Pol leta	...	K	9‘—	En mesec
V upravništvu prejemali na mesec K 1*20.
S pošiljanjem po pošti v Avstriji velja:
Vse leto	...	K	20-—	Četrt leta	...	K	5-—
Pol leta	...	K	1C-—	En mesec	...	K	1-76
Za Nemčijo vse leto K 24. Za Ameriko In druge dežel vse leto 30 K.
Naroča sc laliko z vsakim dnem, a hkratu se mora poslati tudi naročnino, drugače se ne oziramo na naročilo. Pri reklamacijah naj se navede vedno dan zadnjega plačila naročnine.
List se ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira vsakemu, kdor je ne vpošlje o pravem času.
Upravništvo „DNEVA“,
Dan vstajenja.
Na slovenski zemlji se pojavljajo dogodki, ki prinašajo našemu narodu nove bodočnosti.
Nove moči se dvigajo iz naroda in nove ideje se prikazujejo na obzorju.
Slovenski proletarec vstaja!
Pod praporom slovenske trobojnice se dviga slovenski trpin na lastnih nogah, da stopi v ofenzivo boja ne le za svojo, temveč tudi za svobodo in bodočnost naroda.
Od Adrije sem prihaja glas:	»Vstanite
bratje, ker napočil je tudi dan našega vstajenja!«
In dvignile so se trume slovenskih delavcev, vzrojilo je novo življenje, odmeval je glas svobode po domovini in vstajati je pričel oni stan našega naroda, ki o njem politična in narodna zgodovina do danes še ni zamogla govoriti.	.	„	J
Slovenski delavec ni bil do danes osvo-jen na narodni podlagi. On se je v boju za stanovsko pravo pridruževal tujemu naro-du.
In kakor ne moremo pripuščati, da bi bil slovenski delavec suženj kakemu tujemu narodu, tako tudi ne moremo odobravati, da bi bil slovenski delavec suženj domačih politiških razmer.
On se mora razvijati svobodno — samostojno!
Ni ga. ki bi si zamogel prisvajati kakega nadvaiuštva nad njim, ker boj delavstva mora biti neodvisen in nevezan, zato mora biti tudi neodvisen ves njega razvoj, na vsej črti.
Internacionale danes sploh ni! Vse, kar sc predstavlja danes za internacionalno, je zgoli toliko navidezno, da skriva pod krinko internacionalizma — pangermanstvo ali ita-janstvo.
Zatorej je mednarodnost v soc. demokraciji le kot past nastavljena, v katero naj se polovi delavstvo malih narodov v narodnem boju. za prikrita nacionalna stremljenja.
*^-T-n~TP 	-	.-~nnr--.a--—--
Slovansko delavstvo danes internacionalno več ne sme biti, ker se je internacionalo upreglo v jarem germanizacije in italijanizacije pač pa mora biti ono v narodu neodvisno.
Le popolna neodvisnost nam lahko osigura samostojni krepki razvoj delavstva na narodni podlagi.
To je že spoznalo slovansko delavstvo na češkem in tudi slovensko delavstvo obhaja današnji dan petletnico svoje samoosvo-jitve izpod robstva tujega nacionalizma in izpod politiškega robstva.
Kot žarek svobode našega naroda se Je razpelo gibanje slovenskega delavsva iz Trsta po vsi slovenski domovini.
Od juga na sever prihaja novi klic svobode med slovenski narod.
Iz Trsta v Istro, v Ljubljano, v Gorico, in tako dalje se bode širil novi bojni klic.
Združili se bodo vsi nižji sloji, kajti danes je napočil tudi zanje že dan pravic v Avstriji, zato je že čas, da napoči tudi dan njih vstajenja.
Doli z ošabno aristokracijo, danes je napočil dan ljudske svobode!
Casi, ko se je tlačanilo, morajo popolnoma miniti in ta, kdor se ne zaveda današnjega narodnega in socialnega položaja, naj postane žrtev svoje nezavednosti — ljudstvo zahteva svobode in enakopravnosti!
Kdor noče razumeti tega, ta naj izgine s pozorišča javnosti.
Demokratizovanje vseh današnjih družabnih uredb, je danes javna zahteva ljudstva. Slovenski delavec ima pridobiti dostojno eksistenco, malemu obrtniku mora biti osiguran razvoj in obstoj, naš mali kmet mora dobiti varstvo pred velikimi agrarnimi oderuhi, nižji uradnik mera postati svobodnejši in zavarovan pred tirokraškim izkoriščanjem, slovenski kulturni delavec — učitelj mora dobiti zasluženo dostojno mesto v narodu.
V tem smislu sc mora socialno preobraziti narodna družba in pasti morajo stari privilegiji, ki bazirajo le na temelju zastarelih tradicij.
Jugoslovanski narodi morajo združiti idejne mase v svrho skupnih ciljev in stremljenj ter morajo kazati državi pot, ki vodi do bodo č e Jugoslavije v Avstriji.
Po petih letih dela so se izkristalizovale ideje in danes slavi to delo v Trstu svoj petletni Jubilej.
Danes obhajajo nove ideje dan vstajenja!
Gotovo je. da se bodo ta dan nagromadili navali nasprotnikov. Reakcionarcem bo postalo vroče in bljuvali bodo ogenj In žveplo na Yrste novih narodnih bojevnikov.
Na eni strani bode odpiral žrelo tuji nacionalizem, na drugi strani bode bljuval svojo moralo na vrste narodnega delavstva krščanski socializem.
Dva neodkrita bojevnika, ki nikdar nista bila prijatelja slovenskega delavca in malih slojev.
Tod resni cilji hitro premagajo in bodo zmagali nad narodnima nasprotnikoma.
Prepričani smo, da napočijo za dnem vstajenja dnevi napredovanja in za temi dnevi — dan zmage narodno socialne ideje v slovenskem narodu.
Vsem danes zbranim v Trstui pa kličemo: Vstanite odločno in pokažite našemu narodu pravo pot do narodne zmage in napredovanja!
POLITIŠKA KRONIKA.
Kraljevič Giorgje uinobolen. Kraljevič Gjorgje, bivši srbski prestolonaslednik, je te dni precej nevarno zbolel in so se izkazali pri njeni sledovi umobolnosti. Kraljevič je bival sedaj že dalje časa v svrho vojaških Studii na Francoskem. Zadnij mesec ga je parkrat popadla mrzlica, vrh tega je čutil tudi popolno duševno in telesno utrujenost. Zdravniki so niu zato nasvetovali, naj za nekaj časa preneha s študijami, a princ je ta nasvet odločno odklonil. Med tem pa je njegova bolezen zavzela že take dimenzije da so se pokazali znaki uino-bclnosti. Kraljevič je najprej odšel v neki pariški sanatorij, sedaj pa na zdravniški nasvet v švico, <la se okrepča. Princ je baje v zadnjem času postal tako nervozen, da njegovi vojaški spremljevalci ne morejo obstati več v njegovem obližju in so zato prosili kralja Petra, na j;h odpokliče domov.
Baron Hertlingovo stališče omajano. V zadnjem času se zelo pojavljajo glasovi, da je stališče bavarskega ministerskega predsednika in voditelja centruma, barona Hertlinga, zelo omajano. Sivolasi prineregent je popolnoma zgubil zaupanje v svojega ministerskega predsednika ker je prišel do prepričanja, da vodi svoje posle v strogo klerikalno-politič-nem smislu. Sedanji položaj se smatra kot permanentna vladn.a kriza.
Prihodnji skupni inlnisterski svet. »Neue Freie Presse« poroča, da v političnih krogih ni še čisto nič znano, kedaj se vrši prihodnja seja skupnega ministerskega sveta. Na zadnji njinisterski konferenci so fiksirali proračun za
I.	1913. v celoti. Na podlagi tega proračuna go sedaj sestavili podrobni proračun, v katerem bo imel razpravljati prihodnji mirristerski svet. Ni izključeno, da bodo na tej seji znova razpravljali o vojaških artilerijskih zahtevah. Mogoče, da bo stavil vojni minister Auffen-berg sedaj kake konkretne predloge. Najbrže pa se bo cela stvar odložila do posvetovanja v proračun za I. 1914.
Rusija. Ruski listi poročajo, da proračun za 1. 1913. kljub izvanredo velikim mornariškim kreditom ne bo izkazoval nobenega deficita. Sploh se nahaja Rusija zadnja leta v jako ugodnem finančnem položaju. Proračun je sedaj že tri leta zapored izkazal precejšen prebitek tako da je država več milijonov rubljev že uporabila za izplačevanje svojih dolgov. I e naša uboga Avstrija ima vsako leto velike deficite.
Italijansko-turška mirovna pogajana. »Ma-tln« poroča, da so vse vesti, da so mirovna pogajanja med Italijo in Turčijo pretrgana, popolnoma izmišljena. Pogajanja se nasprotno nadaljujejo. Italija postopa baje skrajno kon-cilijansko napram Turčiji. Ona nikakor ne zahteva, da bi Turčija priznala okupacijo Tripolisa, pripravljena je dalje'dati za Tripolis precejšnjo denarno odškodnino in konečno je dala tudi zagotovilo, da dobi Turčija Egejske otoke, katere je v sedanji vojni zgubila, zopet nazaj. Toda Turčija baje s to ponudbo nikakor ni zadovoljna. Posebno Tripolisa noče prepustiti, ker se boji javnosti. Turčija hoče obdržati
nad Tripolisom ne samo cerkveno suvereni-teto, katero ji ponuja Italija, ampak tudi politično. Kar se pa tiče Egejskih otokov, pa Turčija stoji na stališču da jih mora Italija že eo ipso vrniti ker zahtevajo to tudi velevlasti.
Domovina.
V starogrški bajki se je pripovedovalo, da se nahajata sredi morja dve nevarni pošasti, ki uničite vsako ladjo ki vozi mimo. Obe pogubni pošasti ležita na vsaki strani morske poti. tako, da mora ladja pluti med njima. Ime njima je bilo Scila in Karibdis. Med mornarji je šlo sporočilo, da ladja pade eni v žrelo, ako se hoče izogniti drugi. Le redki so bili tako ečni, da so prepluli skozi obe nevarnosti srečno na široko morje.
Enako plava danes čoln naše domovine med dvema velikima nevarnostima, od katerih ji preti pogin. Na eni strani germanizem na drugi klerikalizem. To sta Scila in Karibdis na poti našega narodnega napredka. Ali bomo srečno pripluli skozi ti dve pogubonosni sili. Ali bomo poginili v eni ali v drugi. Slovenska mladina, ti si edina, ki moreš rešiti slovenski brod na nevarni poti. Primi za vesla, razvij svoje sile, opri se v valove in vozi krepko naprej. Ne glej, ne na levo ne na desno — vozi naprej. Na obeh straneh kipe valovi, ki prete da zagrnejo in pogreznejo čolnič. Ne boj se pretečih valov — vozi naprej! Krepke so tvoje sile. dovoli je poguma, odločno naprej. Cilj je daleč — vozi za njim! — »Ne boj se viharja«, kliče ti pesnik, »ne boj se truda, in dela — vedi da si delavec na brodu svoje domovine, ki mora biti rešena iz velike nevarnosti, ki Ji preti.
»Naš čolnič valovom otmimo«!
Danes veselica Sokola L na Ledini!
DOPISI
Matanedelia pri Ljutomeru. Dne 25. avgusta smo imeli pri nas veselico naprednega kmetiskega bralnega društva, ki je vkljub hujskanju župnika in njegovih »katoliških izobražencev« krasno uspela in pokazala, da požrtvovalnost napredne mladine premaga vse ovire. Posetila je veselico množica gostov iz vseh sosednih župnij. Domačin g. Cvetko, nadučitelj v Tučji vasi, je v lepem govoru naslikal
Kmetska posojilnica Ljubljanske okolice
Rezervni zaklad nad 500.000 kron.	Stanje	hranilnih	vlog 20 milijonov kron.
Obrestuje hranilne vloge po čistih 4 '/2 % brez odbitka rentnega davka.
LISTEK.
'CONAN DOYLE:
Zgodbe napoleonskega huzarja
(Dalje.)
Samo dvajset stopnjic je bilo navzgor, in vendar, kako dolga se mi je zdela ta pot! Vse, kar sem le kdaj želel in upal, mi je stopilo pred oči v tem kratkem trenotju. Bilo je natanko kakor takrat pri Eylauu, ko sem ležal z zlomljeno nogo na bojišču in gledal, kako drevi ar-tiljerija proti meni. Saj sem vedel čisto gotovo, kaj me čaka: ako me spoznajo v moji nepravi uniformi, me ustrele na mestu kot ogleduha In vendar! Kako slavna smrt — smrt v neposredni službi cesarjevi! To bo neslo gotovo pet vrstic v »Moniteurju«, ako ne celo sedem! Pa-lart jih je bil dobil osem, dasi njegova kariera ni bila tako sijajna kakor moja.
Prvi pogled, ki je čakal name, ko sem stopil s hlinjenim ravnodušjem v vežo, je bilo Bouvetovo truplo. Pasti je moral po vročem boju, kajti njegova roka je še zdaj oklepala sabljo in glava mu je ležala v globoki mlaki krvi. Rad bi bil salutiral vrlemu možu, ko sem žel mimo njega, toda bal sem se. da bi me videli in sem šel dalje.
V sprednjem delu veže je stala množica vojakov in sekala strelnice v zid, da se zavaruje pred novim napadom, oficir pa, majhen mož, je tekal vneto semtertja in dajal navodila. Ljudje so bili vsi preveč zaglobljeni v svoje delo, da bi se zmenili zame, toda drugi častnik, ki je slonel med vrati z ogromno pipo v ustih, me je zagledal in mi prišel naproti. Potrepljal me je po rami, pokazal na 'trupla naših
ujetih huzarjev in rekel pri tem nekaj, kar naj bi bilo brez dvoma šala, zakaj dolga brada se mu je razdelila tako široko, da sem videl vse njegove bele zobe. Tudi jaz sem se zasmejal kar najprisrčneje in povedal edine ruske besede, ki sem jih znal. Naučila me jih je bila mala Zofija, ko sem bil v Wilni, in glasile so se: »Ako bo drevi lepo, me dobite pod starim hrastom; ako bo pa dež, se najdeva pod vhodom.« In to nikakor ni motilo vrlega Nemca,kajti zopet me je potrepljal po rami in se zagrohotal na vse grlo. Pokimal sem mu in stopil «a prosto s takšno hladnokrvnostjo, kakor da sem najmanj komandant kake trdnjave.
Zunaj je stalo pač sto konj, kj so bili večinoma last pobitih Poljakov in pruskih huzarjev. Tudi Violetta je bila med njimi; zarezge-tala je, ko me je videla prihajati. Toda nanjo danes nisem smel sesti; preveč prebrisan sem bil. Izbral sem narobe, najmanjšega in najbolj kosmatega kazaškega konja, ki sem ga mogel najti, in se zavihtel nanj s takšno gotovostjo, kakor da sem ga podedoval po očetu. Nato sem vzel vrečo z živili, ki jo Je imel okrog vrata, položil jo Violetti na hrbet in pustil kljusico, da je topotala ob moji strani. Nuditi sem moral izborno sliko kazaka, ki se vrača s furažiranja!
Mestece je že mrgolelo Prusov; stali so v gručah po stranskih ulicah, kazali name s prsti, ko sem jahal mimo, in govorili: »Vidiš ga? Ze spet tak kazaški dolgoprstnež!« — tako sem vsaj sodil po njihovih obrazih.
Dvakrat so me celo nagovarjali oficirji z zelo važnimi obrazi, jaz pa sem le majal z glavo, blebetaje svoje ruske besede, nakar so seveda skomizgnili z ramami in opustili razgovor.
Tako sem se srečno prerinil pred mesto in zagledal že od daleč na cesti dve ulanski
prednji straži s črnobelimi zastavicami. Le še mimo njiju dveh — tam onostran me je čakala zlata prostost. Pognal sem torej svojega kazaškega konjička v živahen trab, dočim me je Violetta neprestano dregala z nosom v koleno in se ozirala vame, kakor da me hoče vprašati, s Čim je zaslužila, da jo je danes izpodrinilo to kosmato zverin če. 2e sem se bil približal ulancem na kvečjemu dvesto korakov, kar zagledam — mislite si moj strah! — pravega kazaka, ki jaha proti meni!
Ah, mes amis, komur bije v prsih čuteče srce, se pač lahko živo prestavi v moj položaj. Koliko nevarnosti in stisk je ležalo srečno za mano, in fik pred ciljem naj bi si zlomil vrat! Ne, ne, to se ni smelo zgoditi! Naglo sem odpel dva gumba svoje suknje, da bi prišel laglje do pisma — kajti imel sem trden namen, če pride do najhujšega, da pogoltnem list in poginem s sabljo v roki. Ko sem se še prepričal, da tiči moja kratka, kriva sablja rahlo v svoji nožnici, sem zdirjal proti stražama. Zdelo se je, da me hočeta ustaviti, toda pokazal sem na onega kazaka, ki je bil Še vedno precej daleč, kakor da mu hočem jahati naproti; nato sta me pustili brez ovire mimo.
Izpodbodel sem konja, zakaj želel sem priti čim najdalje iz dosega teh vojakov, da bi imel potem kazaka Čisto samega zase.
Bil je oficir, velik bradat mož z enako kučmo kakor moja. Ko me je videl prihajati, se je ustavil, podpiraje me nehote v mojem prizadevanju, tako da sem ušel onim prednjim stražam za lep košček naprej. Jahal sem naravnost proti njemu in sem lahko opazil prav 'dobro, kako se izraz začudenja v njegovih rjavih očeh izpreminja ob pogledu na mojo osebo, na konja in na vso opremo v sumnjo. Pozdravil me Je 1 vprašanjem, in ko ni dobil odgovora,
je potegnil sabljo. Prav to me je navdalo z velikim zadovoljstvom, kajti vselej sem se rajši boril, kakor da bi posekal sovražnika zavratno. Pariral sem njegov udarec, sunil in mu porinil konico sablje v prsi tik pod četrtim gumbom. Zvrnil se je s konja, in njegova teža bi me bila potegnila za sabo, da se nisem naglo oprostil. Ali sem ga ubil ali samo ranil, ne vem, kajti skočil sem z največjo naglico s svojega konja in se zavihtel na Violetto; nisem si. pa mogel odreči veselja, da mahnem ulancem za shbo z roko in jim vržem poljubček. Razume se, da se jim je na vso moč mudilo za mano; toda Violetta je bila nabrala svežih moči in je drevila kakor blazna, tako da Je rastla razdalja med mano in sovražniki s slehernim njenim skokom. Na ovinku dolge ceste sem se ozrl, a takrat m bilo več duha ne sluha o mojih preganjalcih; videl sem, da sem otet.
Neizrekljivo blaženstvo me je navdalo ob misli, da sem izpolnil cesarjevo povelje do zadnje pičice. Kaj neki poreče, kadar stopim predenj? Velel mi je Jahati skozi Sermoiso, Sois-sons in Senlis, ne da bi slutil, da so vsi ti kraji zasedeni po sovražniku. In vendar sem storil tako in prinesel njegovo pismo nedotaknjeno s sabo. Huzarji, dragonci, ulanci, kazaki in in-fanterija mi je stregla po življenju, pa sem vendar odnesel zdravo kožo!
DospevŠi v Dammartin sem zagleda! <<* prostem polju prve naše predstraže; zdirjal sem proti njim, da poizvem, ali je vse v redu tukaj in v Parizu. In ker nisem mogel več zmhgovati ponosa nad svojim uspehom, sem zavriskal na glas in zavihtel sabljo visoko nad glavo.
(Dalje.)
'25letno dobo našega društva in nas vspodbujal k pravemu narodnemu delu. Nasprotniki so delali vse mogoče, da bi onemogočili veselico. Od hiše do hiše so agitirali proti, na dan veselice so se sprehajali pred veseličnim prostorom in ljudi odganjali, zato s tem večjim ponosom gleda naša napredna mladina na krasno uspelo prireditev. Župniku pa čestitamo na onih članih njegovega »izobraževalnega« društva, ki so še danes naročniki ptujskega »Štajerca«. Na veselici se je nabralo tudi 5 K 20 v za Ciril-Metodovo družbo.
Iz Slovenjegradca. Dne 25. t. m. se je vršil občni zbor moške Ciril-Metodove podružnice za slovenjegraški okraj. Izvoljen je sledeči odbor: dr. Železnikar, zdravnik v Slov. Gradcu, predsednik; Simon Šalaman, nadučit. v Šmartnem, namestnik; Jakob Vrečko, posestnik v Slov. Gradcu tajnik; Vladimir Ferjan, tajnika namestnik; Ivan Korže, učitelj, blagajnik; Fr. Pirnat, c. kr. okr. živinozdravnik, blagajnika namestnik; Ivan Kac, župan v Šmartnem, Konrad .lačič, posest, v Mislinji, Miha Sorrnan, posest, v Turiški vasi, Karl Barle, učitelj v Šmartnem, odborniki; Ferdo Kac, veleposesf. v Šmartnem, Mat. Šmid, nadučitelj v Podgorju Franc Golob, kanclist v Slov. Gradcu, Ivan Verdnik, župan v Otiškem vrhu, odb. namestniki; Lovro Vaupot. knjigovodja, Franc Pihler davč. asistent, preglednika; delegata za glavno skupščino sta Ivan Kac in Jakob Vrečko. Novi odbor nam jamči, da bo podružnica procvitala._________________________
DNEVNI PREGLED.
Polipi se zajedajo v Istro. Istra sedaj silno diši slovenskim klerikalcem. Tu menijo, bo še polje, po katerem bodo lahko divjali in uganjali svoje orgije. Vendar se še precej strašijo naprednih vrst v Istri, bolj pa so jim všeč Hrvati. Zato so si ljubljanski klerikalci izmislili sledeči načrt, kako bodo prišli v Istro s svojim duhom. Najprej morajo nahujskati istersko duhovščino zoper vse, kar je še narodno v Istri, potem šele pridejo sami tja ter pridenejo malo »ognja,« da se nahujska in podivja ljudstvo. V tem smislu piše že predvčerajšnji »Slovenec« sledeče: »Slovenska Istra zbudi se! Z veseljem in žalostjo opazujemo kulturno in gospodarsko probu-janje hrvatskega naroda v Istri na katoliškem temelju. Zlasti nas preseneča veliki napredek hrvatske mladeniške organizacije, katero vodi akademična mladina in vneta ter delavna hr-vatska duhovščina. Liberalizem v lirvatski Istri je meglica, ki se ob prvem žarku solnca razprši. Kako pa je v slovenskem delu Istre? Žalostno! Edinjaštvo terorizira duhove in je tako fanatično, da človek, če pride na primer izmed nas na shod izobraževal, društva, niti ni življenja varen, o čemer so Ricmanje, Boršt in Dolina žalosten zgled. Kako veliko bolj olikani, gostoljubni in posvetljeni so istrski Hrvati! Ali se res v slovenski Istri ne da ni čnapraviti? Ali bi se ne dala vsaj kmetska mladina organizirati? Saj je že nekaj bilo, pa je večinoma zaspalo. Zdi se, da v nekaterih krogih vlada prevelik strah pred edinjaško kliko. Zakaj? Saj je ta stavba kaj krhla in gnjila in bi se kmalu zrušila, če bi duhovščina z ljudstvom le malo potresla šotor, v katerem se šopirijo tržaški narodni šejki. Na vsak način je sveta dolžnost poklicanih faktorjev, da saj mladino, ki jo tržaška sapa kuži, rešijo.« — Te besede naj si vzamejo v svarilo oni istrski slogaši, ki se boje odločnosti in vedno in vedno trdijo, da v Istri ni tal za klerikalizem. Mi pa trdimo, da se je po treba proti hinavščini odločno bojevati in je po treba pognati in razbiti vsak poskus klerikalizma na jugu v kali.
V roke nam je prišla interesantna razgled-Cukov. Ta pogled! Vrste Ču-
nica moravskih kov stoje popolnoma brez reda. Dasi je fotografija posneta ob času nastopa in izvajanj prostih vaj, stoji vse v neredu. Tam se drži eden prav klaverno sklonjen naprej, drugi moli svoje bedro prav neokusno v stran. Prav pogled za bogove! Vrste stoje v neredu, kot bi jih pred minuto pretresel potres. Spodaj, pod razglednico je pa zapisano: »Vzoren nastop in sijajen uspeh ,Orlov’ v KromeFižu.« — »Den,« glasilo moravskih klerikalcev je pisal o tem nastopu sledeče: Na to je bilo dano povelje k prostim vajam, ki so se izvajale z nenavadno natančnostjo. Bil je naravnost diven pogled na enakomerno dvigajoče se in padajoče roke in na precizne gibe teles.« — Napredne »Lidove Noviny« so izdale to razglednico, da se vidi, kako znajo Orli telovaditi in kako — znajo klerikalni listi o njih pisati. Ker je tudi pri nas mnogo takega, je dobro, da bi si stvar vsi ogledali in da bi se razglednica kje izstavila.
Napredek slovenske Industrije v-blejski okolici. Slovenska industrija se le počasi razvija. 'Vzrok temu je precej slovenska malodušnost, precej so pa vzrok tudi pogoji v nekaterih krajih, ki ne puste podjetnim ljudem, da bi ob takih pogojih dobili veselje do zgradb. Sedaj se pa v blejski okolici pripravlja znamenito podjetje, za katero so prva dela bila v torek izvršena. Slovenski veletržec gospod Robert Kollman se je odločil v družbi uglednih slovenskih kapitalistov zgraditi ob Vintgarju pri Bledu, v bližini Žumrovih poslopij steklarno, ter si zato potrebni svet že ogledal in v torek pripelje v Vintgar strokovnjake, ki bodo sodelovali pri tem podjetju. Domačini v Vintgarju so jim pripravili prijazen sprejem in so tekmovali v izkazih simpatij in hvaležnosti do odličnih gostov. Tudi mi želimo gospodu Robertu Kollmanu in njegovi podjetniški družbi kar največ uspeha. Iskreno se veselimo, da je bil domačin, ljubljanski meščan, ki je napravil tako krasen načrt za bodoč nost'prijazne dolinice ob začetku romantičnega Vintgarja. Dal nam Bog še več takih rodoljubov, resnično vnetih za bodočnost naše »venske zemlje in skrbnih, da je ne dobi v roke tujec.
Hrvaški učitelji na evharističnem kongresu.
Komisar Čuvaj je izdal naredbo, da dobe vsi oni učitelji, ki bi se hoteli udeležiti evharističnega kongresa na Dunaju, dopust. Kaj bi neki
bilo, če bi dal Čuvaj še vsakemu učitelju 100 kron na pot.
Lepa družba In zahvala za uslugo. V nedeljo dne 25. t. m. so priredili klerikalci pri Sv. Križu nad Mariborom Slomškovo slavnost. Na slavnost so povabili tudi nemčurske trgovce, ki so bili na slavnosti v resnici v precejšnjem številu zastopani, tako da so bili klerikalci nanje lahko ponosni. Eden izmed teh nemčurjev se je posebno šopiril s svojo posili slovenščino, drugi dan pa se je iz Slovencev norčeval kolikor se je mogel. Nasproti svojemu slovenskemu pomočniku se je izrazil, da je na slavnosti onečastil svoje nemčursko ime s tem, da je moral toliko govoriti slovenski. Ja gospod! Vi se štejete danes med pristne Nemce, ali Vaši stariši ne znajo niti besedice nemški. Le šopirite se še nadalje s kamni, katere so Vam postavili slovenski kmetje od Sv. Križa. In take ljudi naši klerikalci podpirajo, mesto da bi podpirali zavedne slovenske trgovce.
Čukarska nesramnost. Iz Polzele se nam poroča o čudnem napredovanju čukov v dostojnosti in oliki. Ko so se 24. avg. polzelski člani braslovškega Sokola vračali zvečer od vaje mirno domov, so jih pri neki gostilni začeli čuki, na čelu jim njih vodja iz Pariželj, izzivati. Hoteli so izzvati prepir. Olikanosti in hladnokrvnosti Sokolov gre hvala, da ni prišlo do tega, ker so Sokoli brez ozira na tulenje čukar-skih barab korakali mirno naprej. Ta »katoliško-naredna« fakinaža res ne ve več, kako bi še poostrila domače prepire.
Zgradba Belokranjske železnice le počasi napreduje, ker primanjkuje delavcev! Teh pa ni, ker so slabo plačani. Sploh gre z denarjem jako trda, in vsak hip je čuti novih pritožb. Do plačila ne pridejo ni delavci, ni voznik, ni akor-danti. Ali je podjetnik Lončarič v takih stiskah, ali so pa v stiskah oni, ki stoje za njim. Ljudje hodijo iskat pravice na metliško sodnijo. Vse skupaj napravlja silno slab in mučen vtisk. Akordantu, ki ima zasluženih do 10.000 K, ponuja podjetje 2000 K. Tu je treba napraviti red, sicer ne bo železnice še deset let! — Dne 5. t. m. bo oddaja proge Metlika-Karlovcc, danes je pa oddaja žel. mostu v Metliki. Ko se začno ta dela, bodo zbežali še ti delavci, pa bodo progo od Gorjancev do meje gradili mravlje in polži!
Novi cvetlični dnevi. Za cvetlične dneve narašča zanimanje po vseh slovenskih deželah. Dasi pa prihajajo od mnogih strani zelo razveseljivi dopisi, vendar bi bila lahko zlasti kranjska mesta in trgi v tem oziru agllnejši in zglednejši. Naj tedaj v skrajnem času Ciril-Metodove podružnice, Sokolska društva in di-jaštvo v svojem lastnem interesu prično s pripravami za cvetlični dan. V zadnjem času so sklenili napraviti cvetlični dan v Ormožu (ženska podružnica C. M. D.), v Ajdovščini (moška in ženska podružnica C. M. D. ter Sokol) in na tržaškem ozemlju: Verdeijski Sokol in C. M. podružnica pri Sv. Ivanu. Končno se vrše tudi posvetovanja, da se v Trstu s pomočjo in vodstvom moške in ženske podruž-. nice C. M. D., tržaškega Sokola in akad. fer. društva »Balkan« napravi cvetlični dan za »Družbo sv. Cirila in Metoda«, »Slovensko Sokolsko Zvezo«, »Branibor« in dijaško podporno društvo »Radogoj«. Te lepe zglede naj bi posnemala kranjska mesta in trgi, od katerih smo dobili v zadnjem času le dopis iz Novega mesta, da prirede moška in ženska podružnica C. M. D., Novomeški Sokol, visoko-šolci, Narodna Čitalnica, pevsko društvo in salonski orkester dne 21. septembra v dvorani Novomeške čitalnice veselico v korist društvom, katerim je namenjen cvetlični dan. Ciril-Metodova podružnica v Cerknici pa je poslala sledečo uvaževanja vredno poročilo: »Priredili bomo mesto cvetličnega dneva cvetlični teden. Naprosili smo vse tukajšnje zavedne in požrtvovalne gospodične, ki so rade-volje prevzele nalogo, da razprodajo od 1. do 8. septembra vse cvetke, kar se jih dobi sedaj na tukajšnjih vrtovih. To razpečavanje se bo vršilo torej cel teden ne le v Cerknici, ampak tudi po vsej okolici, med domačini in tujci, kolikor se jih bo v tem času pri nas mudilo. Ker nas je le malo, bomo morali biti do 8. septembra vsi v cvetkah. Na ta način upamo vsaj nekaj doseči, kar bi z enim samim dnevom ne bilo mogoče.« K temu poročilu moramo izraziti le največje veselje in željo, naj bi Cerknico še marsikje posnemali. Dopise in dohodke cvetličnih dnevov ni pošiljati na vodstvo C. M. Družbe in naj se torej ne uporabljajo niti Ciril-Metodove niti Sokolske položnice, ampak na naslov Centralno vodstvo za I. vseslovenski cvetlični dan (v roke g. Milka Nagliča) v Ljubljani, Šubičeva ulica 3, pritličje.
Današnji cvetlični dnevi. Danes 1. septembra se vrši cvetlični dan v Ormožu, Kranjski Gori, Velikih Laščah, Cerknici, v Opčini pri Trstu in pri Sv. Ivanu pri Trstu. V Kranjski Gori se vrši zvečer ples, v Velikih Laščah pa na prostem pik-nik. V Opčini se vrši 1. septembra tudi kolesarska dirka društva »Balkan«. V Cerknici bo trajala ta prireditev cel teden. Želeč tem rodoljubnim prireditvam najlepših uspehov, opozarjamo občinstvo, naj podpira sodelovalce in sodelovalke z vsemi močmi Naj ostali slovenski kraji posnemajo zgoraj imenovane in naj povsod oskrbe vse potrebno, da bo 8. septembra vsaj še enkrat toliko cvetličnih dnevov.
Marsikatera slovenska gospodinja morda še ne ve, da dobivajo od čistega dobička od prodane »Kolinske kavne primesi« redne letne prispevke vse naše važne kulturne in narodne korporacije, predvsem naša prepotrebna »Družba sv. Cirila in Metoda«. Pri nakupovanju cikorije naj to naše gospodinje vpoštevajo, in odločitev jim ne bo težka: odločile se bodo brez dvoma edino za izborno domačo »Kolinsko kavno primes«.
Drobiž Iz Štajerske. Celje. Naučno ministrstvo je dvorazredni trgovski šoli za deklice za leta 1911/1914 podelilo pravico javnosti. — V Št. Primožu pri Št. Jurju ob juž. žel. je 27. t. m. zgorela hiša in gospodarsko poslopje
Karla Zupanca p. d. Dobrajca. Škode jc do 10.000 K, zavarovano Je za 8100 K. — Pred celjsko poroto se bodo v prihodnjem zasedanju (začetek 2. septembra) obravnavale sledeče kazenske zadeve: 2. septembra Martin Kink iz Brezja, uboj; 3. septembra Andrej Pavlič, tatvina iz.navade; 4. septembra Alojz, Jožef, Liza, Marija in Antonija Berzenšek iz Gabrol, zažig in goljufija; 5. septembra Anton Korošec, rudar pri Konjicah, uboj; 9. septembra Jakob Bukovnik, potepuh, hudodelstvo tatvine, prestopek vagabundaže in beračenja. — Sosedo ve ovce zastrupil Je posestnika sin Štefan Vrečko v Paki pri Konjicah. Ovce soseda Raučnika so se večkrat pasle na Vrečkovi njivi. To je sina Štefana tako jezilo, da je dal nekega dne ovcam zastrupljen kruh. Ovce so poginile. Proti fantu je vložena ovadba. — Iz H o č je premeščen kaplan Ivan Baznik k Sveti Barbari v Halozah. Premeščenje je posledica hujskarije nemškutarjev proti njemu, ker je na razvanjski šoli učil veronauk v slovenskem in ne nemškem jeziku. Značilno je, kako mariborski škof uboga na vsak najmanjši migljaj nemškutarjev. Mariborski klerikalni listi pa lepo ponižno molčijo. — Prostovoljno gasilno društvo v Latkovi vasi (pri Št. Pavlu pri Preboldu) priredi v nedeljo 8. septembra na vrtu g. Cilenšeka veliko ljudsko veselico povodom desetletnice obstoja društva. — Na s 1 o-venskikmetijski šoli v Št. Jurju ob j. ž. se prične desetmesečni tečaj za mladeniče dne 11. novembra t. 1. in konča koncem avgusta 1913. Sprejme se 28 učencev. Slovenska kmetijska šola v Št. Jurju je postala pravi blagoslov za spodnještajersko kmetijstvo. Zasluga za to gre v prvi vrsti vestnemu vodstvu ravnatelja g. Belleta, ki je nele strokovnjak v svojem poklicu, ampak ki zna v kmečkih fantih tudi zbuditi zanimanje za res umno kmetovanje in za vsa vprašanja, ki v kmečkem življenju stopajo pred človeka. Edino tako je mogoče, da doseže ta šola v enem letu toliko, kakor druge v dveh, treh letih. Iz šole bo izšlo tekom let polno kmečkega razumništva, ki bo, raztreseno po vseh krajih naše Spodnje Štajerske, vzor drugim kmetovalcem.
K tragediji v Postojni se nam nadalje poroča: Amalija Černač je bila stara 20 let in je bila kontoristka v Trstu. Mudila se je s svojo prijateljico na počitnicah v Matenji vasi. Njen bivši ljubimec se je imenoval Karol Grimer (ne Zadro ali Zadre, kakor so poročali listi) in je bil privatni uslužbenec v Trstu. Dne 28. t. m. ji je pisal, da jo pride obiskat. Amalija pa je šla ta dan v Postojno na kolodvor. Grimer je izstopil v Prestraneku in je mimogrede v Matenji vasi zvedel, da je šla Amalija s prijateljico v Postojno. Šel je njima naproti in ju je pričakoval za neko presko ob cesti med Postojno in Rakitnikom. Grimer je prišel z namenom, da se s svojo oboževanko še enkrat pomeni. Hotel jo je menda preprositi, naj bo zopet njegova. Med njim in Amalijo je bila že štiri leta ljubezen, letos pa se mu je Amalija izneverila, ker se je zaljubila v brata svoje prijateljice. Orimer )e to vedel in smrtno sovražil svojega tekmeca. Preteklo nedeljo je bil drugi ljubček Amalije pri nji na obisku. Grimer je to izvedel in je sklenil, da se maščuje. Po vsem se da soditi, da je imel namen izvršiti umor in samomor, ako mu Amalija odreče ljubezen. — Ko sta Amalija in njena prijateljica prišli po cesti, ju je Gri mer povabil, naj sedeta k njemu. Gospodični sta to najbrže s. kakim izgovorom odklonili Grimer je na to potegnil brov/ning-revolver in je ustrelil šest strelov na Amalijo. Zadel jo je v glavo in je bila na mestu mrtva. Na to je Ciri-mer streljal še na prijateljico in jo je težko ranil na obrazu. Kroglja je šla skozi usta. Gospodična je bežala in se ji je posrečilo uiti. Grimer je najbrže streljal nanjo, ker se je hotel tako maščevati nad njenim bratom. Grimer se je na to vrnil k truplu svoje ljubice in se je poleg nje ustrelil v srce. — Čez par minut je bil mrtey. — Ljudje na polju so slišali strele in so prihiteli na mesto nesreče: Takoj na to so obvestili orožniško postajo v Postojni. Zdravnik doktor Kozmuth je mogel konstatirati le smrt. Pri Gri-merju se je našlo 220 K in pismo, naj ga pokopljejo skupno z Amalijo. Pokopali ju bodo pri Sv. Ivanu pri Prestranku. Amalijin oče je doma iz Matenje vasi in je v službi v luščilnici riža v Trstu. — Starši so bili obveščeni brzojavno o nesreči in so včeraj prišli na pogreb dveh nesrečnih mladih ljudi
Dragonci zajahajo v galopu v četo pešcev-rezervistov na vežbališču v Terezinu na Češkem; zlet Hrvatske Sokolske župe »Vitežič« v Lovrani, kjer so dame podarile Slovencu So kolu Stane Vidmarju lovorjev venec; Ruška koča pri Sv. Arehu na Pohorju (1250 m); leto višče »Planinka« pri Ruški koči; kaskade Lobnice na Pohorju; slovenski drvarji na Sedmo-
fraškem; mednarodna šahovska tekma v aleu na štajerskem; avstrijski vojni minister Auffenberg in soproga v Tacnu na Kranjskem 18. avgusta pri cesarski maši; gasilno društvo v Trojanah; Ivan Grabner, vrl narodnjak; So-kolice v Žireh na Gorenjskem; Kmetsko bralno društvo v Ribnici na Pohorju — to je vsebina totedenske številke »Slovenskega Ilustrova-nega Tednika.« Priporočamo vsem, da si ga naroče.
Križevački ponarejevalci denarja pred sodiščem. Pred par meseci smo poročali, da je zagrebška policija prišla v Križevcu na sled celi tolpi ponarejevalcev denarja. Ponarejevalci so imeli vse potrebne stroje, denar pa so skrivali v votle brune pod streho. Svojo obrt so izvrševali že par let in spravili več sto tisoč po narejenega denarja v promet. Aretirana sta bila orgljarska mojstra Ivan in Viktor Erhatič, Ivan Ilinič in fotograf Vladimir Kolombar. Te dni se je vršila proti obtožencem v Bjelovaru glavna razprava, ki je vzbujala med občinstvom velikansko zanimanje. Sodišče Je obsodilo Viktorja Erhatiča na eno leto, Ivan Erhatiča na šest me-
Surovega očeta umoril. 19Ietni dclavec Sekulič iz Bajnice je udaril svojega očeta par-krat z vso silo s sekiro po glavi, tako da se je oče na mestu zgrudil mrtev na tla. Izvršil je umor radi tega, ker je oče preveč surovo ravnal s svojo ženo.
V studencu sta utonila kmet Sostič iz Kozarca in njegova 151etna vnukinja. Potegnili so ju šele naslednjega dne iz vode.
Strupene gobe. Martin Volek se je vrnil s svojega letnega bivališča in je prinesel s seboj gob, ki jih je bil sam nabral v gozdu okoli vasi. Doma si je dal gobe skuhati — naenkrat pa ga je začelo zavijati po želodcu. Gobe so bile strupene. Volek je umrl na zastrupijenju.
Roparska četa prijeta. Iz Moskve poročajo, da so pred kratkim prijeli veliko roparsko četo, ki je izvršila 35 vlomov in roparskih napadov in 18 umorov. Četo je vodil bivši semi-narist Kamušin. Našli so pri njem točen popis vseh dosedaj izvršenih hudodelstev in seznam tistih, ki bi jih imeli v prihodnjih dneh oropati in umoriti. Kamušin je imenoval samega sebe, ko so ga prijeli, največjega roparja na svetu.
Tatica in orožnik skočila iz vlaka. Neki orožnik je spremljal prijeto tatico služkinjo Marijo Riesnek pred deželno sodišče v Černovi-cah. Med vožnjo je odšla ženska na stranišče in je skočila skozi okno. Orožnik je skočil za njo. Oba sta obležala težko ranjena na tleh.
Karambol dveh tovornih vlakov. Na ogrki postaji Veliki Maros sta trčila dne 27. t. m. ponoči skupaj dva tovorna vlaka. Obe lokomotivi trije vozovi so skočili s tira. Poškodovan ni nihče.
Ljubljana.
Kdo Je speljal klerikalce na led? Kakor se pripoveduje, jc speljal klerikalce pri polomu »Ljudskega odra« v Ljubljani na led prof. Robida. Če so resnične vesti, so ga klerikalci že s tem namenom spravili iz Kranja v Ljubljano. Vendar ni dobro če je človek preveč vnet §amo za umetnost in ne upoševa pri tem reeln^ga gospodarstva. Ljudski oder je hotel biti nekaj luksurioznega, pa je postal nekaj bankerotnega. Po deželi sedaj mnogo govore pristaši S. L. S. o polomu klerikalnega sodstva v Ljubljani. Vse domneva, da mora biti polom še hujši kakor se poroča, ker klerikalci tako trdovratno molče, kar sicer ni njih navada.
— Kedaj se mudi in kedai ne? Slavna c. kr. vlada v Avstriji ima svoje dvojne navade. Včasih se ji prav mudi pri volitvah včasih pa nič. Tako n. pr. je Šukljetov in Mandljev mandat razpisala takoj po par dneh odložitve mandatov; napredna deželnozborska mandata je pa vlada razpisala šele na precejšen pri-tisek od napredne strani. Medtem ko klerikalna poslanca že sedita v deželnem zboru, se napredni volilci šele pripravljajo na volitev. Drugače tudi postopa vlada z nemškimi mandati. Dne 28. septembra so že nadomestne volitve dveh poslancev veleposestva, dasi sta poslanca ŠveRelj in Kodeli pred nedavnim časom odložila mandate; za vse bi morala biti cnakB
pravica.
— Ljubljanski »Slovenec« zopet tožen.
Komaj se je ogovorili urednik klerikalnega la-žičasopisa »Slovenca« izmazal pred pravkar končano poroto, že ga zopet na novo tožijo ljudje. Sedaj ga toži dr. Jedlowski iz Trsta, na katerega je »Slovenec« pretečeni teden na-gromadil par prav nesramnih napadov. Bolje bi bilo. da bi se dr. Jelowski potrudil k znanemu tržaškemu dopisniku »Slovenca« in bi mu jih 25 naštel, kakor zasluži. »Slovenec« pride pred ljubljansko poroto. Potem pa bodo zopet izhajale v »Slovencu« same navžarske izjave in popravki, ker »Slovenec« vedno izgubi pred poroto — korajžo.
— Iz gledališke pisarne. One dame in gospodje, ki so se priglasili k gledališkemu pevskemu zboru, vljudno vabim, da se danes, V nedeljo 1. septembra med 8. in 12. uro dopoldne zglase v gledališki pisarni. — Intendant.
Naj bo raca ali kapun. Tistemu Hrvatu podoben, o katerem pravi narodna pesem: »naj bo raca al’ kapun vse obesi se mu na kljun«, je okoreli tat in klatež Jože Kopač iz Sore. Bil je že 57krat zaprt, radi tatvine, vlačugar-sva in golufije in sicer zadnjikrat v Voloski v Istri. Iz Istre je pa prišel zopet v svojo domovino in pokusil tu svojo srečo. Stopil je v službo pri posestniku J. Šušteršiču na Svetju. Kmalu se je pa naveličal te siužbe in jo je popihal skrivaj na pot vzevši seboj več ukradene obleke in orodja in psa na vrvici, o katerem je pred sodnijo izpovedal, da je »kar sam za njim tekel«. Dne 13. julij at. 1. je ukradel v, gostilni Marije K. nekaj rjuh in odeje vredne 10 K, a gostilničarko Ivano Hodnik je ogoljufal za 17 K 68 v. Večerje ni hotel plačati, pač pa je ženi obljubil, da ji bo prinesel 100 K iz Amerike. Služil ej tudi en dan pri posestniku Fr. Berniču v Zapožah. Cez noč mu je pa ušel iz službe in odnesel več obleke, koso, oslo, in očala, ki jih tat prav gotovo ne potrebuje, ker še brez njih predobro vidi. Nadalje je ukradel ročni voziček in tri mernike pšenice v Zapožah. Voziček je prodal neki branjevki v Spodnji Šiški, a pšenico veletrgovcu z žitom Iv. Knezu v Ljubljani. Včeraj je bil obsojen pri tukajšnjem dež. sodišču na 18 mesecev težke ječe z enim mesečnim postom m trdim ležiščem in bo moral iti po prestanku kazni v službo v prisilno delavnico.
— Spoštuj očeta in mater. la nauk veua vsem poštenim vernikom zlasti pa Janezu Po-tecinb. 19letnemu posestnikovemu sinu x Starem Trgu pri Ložu. Ta fant je prišel 15. avgusta t.l. zvečer pijan domov in je zahteval večerjo. Ker mu mati ni takoj mogla z njo postreči je začel sin Janko razsajati. Zgrabil se je s svojin očetom ;a vl^el iz veže pred hišo in ga trikrat vrgel na tla. Pri tem ga je suval in teptal z m gami in mu prizadejal lahko telesno poškodbo nad levim očesom. Očetu sta
Lnidllvu Ilc* div/ IClU) lVd.Il LI lldliLa	n	t	*i • l	i	v	.•	a	orvor*rl	T
secev, Ivan Hiniča na tri mesece- fotografa Via- prihitela na pimoč mati Ana m	•
dimirja Kolombarja pa na osemnajst mesecev kar, katerima se je Pa suroveži updIm težke ječe.	.varno pretil z nožem. Sinu. ki m sposiovai s\o-
Cementne cevi v vseh merah, barvaste plošče itd.
Kranjska betonska tvornica Tribuč & Komp., Ljubjana
Pisarna, delavnica in skladišče na Tržaški cesti. — Telefon štev. 296.
Stopnjice, balkoni, spo me-niki, stavbni okraski itd.
Jih staršev se no slabo godilo in sicer v 3 mesečni težki ječi poostreni vsakih 14 dni z enim postom in enim trdim ležiščem v deželnih zaporih, kakor je sklenila 31. avgusta proti njemu deželna sodnija v Ljubljani.
Streljanje za dobitke, katero priredi prostovoljno gasilno društvo v Stožicaii pri gostilničarju g. Ivanu Pečniku po domače pri »Ur-bančku«. Streljanje se prične danes dne 1. septembra ob 8. uri zjutraj ter se nadaljuje v nedeljo 8., 15, 22. in 23. septembra vsakokrat od
8.	ure zjutraj do 7. zvečer. Na željo gostov se strelja tudi ob delavnikih od 2. ure popoldne do 7. zvečer. Tekmovanje se prične dne 29. septembra od 3. ure popoldne naprej. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
Nevaren ptič. Dne 27. julija t. I. sc je dogovorilo več fantov v ljubljanski okolici, da gredo zvečer malo na čašo vina. kajti bila je sobota in ta dan ne sme končati po splošnem mnenju mladih ljudi brez vina in veselja. V tej družbi je vodil glavno besedo stari postopač in razbijač Jože Pavšič, ključavničarski delavec v Mavčičah. Rajajoč po raznih krčmah so prišli v gostilno tudi pri Smoletu v Zeleni jami. Tu se je brez pravega vzroka sprl z Alojzijem Riharjem, ga sunil z nožem v desno stran trebuha in mu zadal precejšnjo telesno poškodbo, ki bi lahko postala z ozirom na nevjirno mesto smrtonosna. Ponočevanje se je nadaljevalo v Selu. Tu sta ležala blizu stražnice na tleh malo pijana J. Pavšič in Avg. Peternelj. Ko pridejo mimo neki iantje, nasvetuje Peternelj svojemu tovarišu: »Daj, spodi pobe spat!« Pavšič je rad ubogal svojega prijatelja in se je zaletel brez vzroka in povoda v mirne fante. Ko so leti zbežali, je obrnil svojo jezo na zaveznika Peternelja, ki ga je naščuval na fante. Podeč z odprtim nožem tovariša Peternelja je po naključju ali namenoma udaril z nožem na cesti stoječega delavca Pavla Bana v komolec in mu zadal 4 cm dolgo rano. Nato je dohitel tovariša Peternelja ;n ga sunil z nožem v stegno. Policaja, ki je prišel delat mir, je nahrolil s »prokleto svinjo«. Nato je odhitel proti domu in se zvalil . na tla, kjer je zaspal. Drugo jutro sta ga zbudila tamošnja orožnika in ga peljala proti Ljubljani. Na poti se je zelo surovo obnašal in zmerjal orožnike, preteč enemu, da ga bo »s ketno po gobcu udaril«. — Razen tega je nevaren pretepač Že meseca marca razbil s ka* tnenom okno svojemu prijatelju in je zalučil nekemu gostu v Poljšakovi gostilni na Martinovi cesti kozarec v glavo. Surovež je bil že mnogokrat zaprt iri je dobil zato svoje obnašanje včeraj 18 mesecev težke ječe z enkratnim postom in trdim ležiščem od deželnega sodišča. Ko je odhajal v zapore, je obupno jokala za njim njegova mati; ima pač dosti vzroka za to.
Trst.
In takim ljudem naj delavstvo — zaupa?
Neki tržaški Zhgo\ ornik, ki prav rad pride med delavstvo v ovčji koži, je zavrnil tiste ljudi, ki pravijo, da bi bilo dosti denarja v blagajni na Dunaju za ubego delavstvo, če bi se naložilo velik davek na bogataše, tako le: »Lahko je govoriti po shodih, naj se naloži davek na tiste, ki se vozijo z avtomobili naokrog, na tovarnarje itd. in naj se delavstvo oprosti vseh davkov toda stvar je taka: Ko bi vlada naložila kapitalistom toliko davkov, bi kapitalisti enostavno zapustili Avstrijo ter se podali drugam, kjer ni takih visokih davkov.« Temu gospodu bi bilo prav žal, morda bi še jokal, ako bi se kapitalisti poslavljali od preljube Avstrije. Zakaj pa? Zato, ker je sam kapitalist in bi moral potemtakem tudi on oditi, posloviti bi se moral od piedragega naroda slovenskega in preljubeznjive obali jadranske. Gori navedeni govor je čul marsikdo, vršil se je v Trstu. Ljudstvo ga bo zapomnilo.
Boj za svoje pravice. V tržaškem tehničnem zavodu je delavstvo v četrtek stopilo radi tega ker se je poslalo enega delavca z dela,
* stavko. Stavka je trajala samo en dan. Na i,|v„,u' ki se je vršil v četrtek zvečer v »De-7nnJ+em. v°mu<<' Se ie sklenilo, v petek zjutraj
l et pričeti z delom. Stvar je namreč taka:
• teni zavodu ravnatelji in inženirji silno šikanirajo delavstvo. Posebno se odlikujeta inženir Ustendorf in ravnatelj Pichler. Radi Osten-dorfa je delavstvo štrajkalo že neštetokrat. Enkrat je bil celo napaden. Moral se je za ne-k'>i tednov umakniti iz službe, da je razburjenost delavstva potihnila. Ko pa se je povrnil nazaj, je hodil za njim vedno paznik, ker se je bal ponovnega napada. Ravno tak surovež je ravnatelj Pichler. Tudi ta človek nima srca. V četrtek je nastala demonstracija radi njega. Neki delavec je bil namreč kakih tri dni bolan in ko se je povrnil nazaj na delo, je našel na njegovem delu drugega delavca. Ravnatelj Pichler pa je poslal ze poprej na tem delu se nahajajočega delavca na drugi stroj, kjer bi za 30 odstotkov manj zasluži' Delavec pa se je rzjezil. opomnil ravnatelja na že poprej sklenjeni in započeti kontrakt in končno, ko ravnatelj ni hotel ugoditi upravičenim zahtevam delavca, skočil nanj, ga prav dobro oklofutal in mu na to vrgel v hrbet velik kos brona. De-pvaditelji so rešili ravnatelja, *ajti drugače bt hiu slaba predla. Sicer pa je vseeno dobil precejšnje poškodbe. Ta delavec je bil takoj pa tem dogodku odpuščen z dela. Z njim vred pa je zapustilo zavod v znak protesta vse delavstvo tega zavoda. Pokazala se je prava solidarnost med socialnimi demokrati in narodnimi socialisti. S tem so ix)kazali, da so se že zavedli solidarnosti na gospodarskem polju, solidarnosti, kadar se gre proti tlačanstvu. Konstatirati moramo, da je delavstvo v tem zavodu najbolj zavedno izmed delavstva vseh
tržaških tovaren. Za to pa je tudi edino. O tehničnem zavodu bi se pisalo lahko obširneje, kar tudi storimo pozneje. Posvetili bomo pažnjo temu zavodu, kakor tudi vsem ostalim drugim tovarnam. Delavci so trpini in dolžnost naša je, da jih podpiramo. To storimo radevolje.
Petletnica N. D. O. Danes se bo vršila v Trstu velika manifestacija vsega jugoslovanskega proletariata. Iz vseh jugoslovanskih pokrajin pridejo danes zastopniki narodnosocial-nega delavstva. Ljubljančani dospejo ob pol 9. s posebnim vlakom. Na južnem kolodvoru jih pričakuje tržaško slovansko delavstvo z godbo in zastavo. Izpred kolodvora odhod z godbo in zastavo pred »Nar. dom«. V »Nar. domu« se vrši ob 10. dop. velik manifestacijski shod. Popoldne kongres. Ob 4. pop. pa se prične velika ljudska veselica, na kateri se razvije zastava zidarske skupine. Na sporedu je godba, petje, ples, šaljiva pošta, tombola, govori itd. To bo velika manifestacija, kakršne še ni bilo. Za pravice slov. proletariata bomo manifestirali. Kovali bomo tudi načrte, kako se hitreje osvoboditi.
Čitalnica pri Sv. Jakobu v Trstu. Kdo ne
pozna to kulturno društvo, ki je ravno letos razvilo društveni prapor! Zasluge tega društva zasluge Šent Jakobske čitalnice v Trstu na polju probuje našega naroda, ceni vsak zaveden tržaški Slovenec. Je pa nastalo v zadnjem času nekaj takega, kar je res vredno naj večje .obsodbe. To kulturno društvo kšče namreč prostore. In pripetilo se je, da je človek, ki je zelo bogat in se prišteva narodnjakom, ako-ravno ima prostore na razpolago, Čitalnico prav pošteno zavrnil. Čitalnica ne more dobiti prostorov: tisti, ki imajo prostore na razpolago in pravijo, da so trezni, pošteni in bogsi-gavedi kakšni Slovenci še, tisti pa naravnost pode to društvo na cesto... Mi bomo tistega človeka, ki je menda zdravnik in ima hišo pri Sv. Jakobu, takoj ko dobimo od članov, oziroma odbornikov čitalnice, natančne informacije. prav pošteno prijeli v »Dnevu«. Gniloba mora izginiti iz naših vrst! Povemo odločno, da se bomo bojevali proti gnilobi v naših lastnih vrstah z vsemi sredstvi. Pravico zahtevamo! In naj je dotičnik, kateremu se pripeti kaka krivica, reven ali bogat, berač ali kapitalist, potegnili se bomo zanj. St lakol»>ki Čitalnici se pa ne sme zgoditi nobene krivice kajti mi smo tu, ki jo bomo branili, kajti to društvo je kulturna šola, ki narodu odpira oči in mu kaže pravo pot.
Shod Zveze jugoslovanskih železničarjev. Pretekli četrtek zvečer se je vršil v dvorani N. D. O. v Trstu javen shod, katerega je sklicala Zveza jug. železničarjev. Shoda, kateri je bil zelo dobro obiskan, se je udeležilo tudi veliko število socialnih demokratov. Predsedoval je predsednik Z. J. 2. gospod Ivan Škerjanc. 1 oročal ixi je poslanec g. dr. RybaF o 17 milijonskem glasovanju v državnem zboru. Povedal je prav lepo, kakšni so socialni demokrati. Govoril je nad 2 uri. Na koncu govora g. dr. Rybafa pa se je oglasil k besedi neki socijalnl demokrat. Dejal je, da ljudstvo poročila dr. Ry-bara ni razumelo, češ, preučeno je govoril. V nadaljnem pa se je jezil proti tistim poslancem, ki glasujejo y državnem zboru za kanone itd. med tem, ko za železničarje ni denarja. Imenoval je prof. Mandiča; dr. Gregorina in druge, ki glasujejo vedno —- protidelavsko. Rybaf mu je na to odgovoril, da on ni glasoval z njimi, ker se ne nahaja v njihovem klubu, marveč je osamljen. Gosp. Jaklič pa je povedal, da naj socialni demokratje mislijo, da so narodni železničarji tako neumni, da bi ne razumeli go-
vora svojega zastopnika. Ko je dr. RybaF še pojasnil v odgovoru na izvajanje socialnega demokrata, kako da socialni demokratje v trž. mestnem svetu glasujejo proti Ciril in Metodovim šolam in so govorili še nekateri drugi je predsednik Škerjanc zaključil tako lepo uspeli shod.
Prosveta.
IVANU HRIBARJU
za god dne 29. avgusta 1912.
I.
V spomladi poljedelec si pripravlja mehko zorano, pognojeno njivo, kjer zrnja seie seme kleno-živo,
ki v nežnih klicali se iz tal pojavlja.
V poletji bujno klasovje pozdravlja, ko ziblje se na polji ljubeznivo,
kot valovito morje sinje-sivo . . . ki skrbno ga v jeseni v shrambe spravlja.
Naj)oči krute zime čas neplodni ko snega krov na zemljo se povezne, da v nezavestno spanje se pogrezne:
tedaj mu dela sad stoterorotini preživlja žar zamrlega življenja, goječ mu up spomladnega vzbujenja.
II.
Sejal i T i v življenja si spomladi ljubezni radogojne zlato seme, da zarodu vplemenitiš pleme na tleh slovenskih v narodni ogradi.
Oojil po leti setve rast si v nafti,
’da mirno pospešuje Ti ga vreme; na jesen pa zavetne strehe sleme nad spravljenimi si razpel zakladi.
Bogate zbirke Tvoje vso imetje, zdaj. ko je prišla lakote nadloga —
• za zimo narodovo je zaloga:
Iž nje naj vzklije čvrsto novo cvetje, da po sovražni-duhomorni noči nam zlati pomlajenja vek napoči!
V Ljubljani, 29. avgusta 1912.
Prostoslav Kretanov.
Pridobivajte novih naročnikov!
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
POLOŽAJ V SRBIJI.
Belgrad, 31. avgusta. Predsinočnjem se jc vršila seja glavnega odbora radikalne stranke, na kateri se je razpravljalo o disidentih in iz-premembah v vladi. Posebno dolgo časa se Je debatiralo o tem. ali je potreba zamenjati sedanjo vlado z novo, močnejšo ali ne. Nekateri so zahtevali, da je rekonstrukcija kabineta potrebna takoj in sicer še preje, predno se vrši glavna skupščina radikalne stranke v Kragujevcu. Drugi so bili zopet proti temu. Predlagali so, naj sedanja vlada ostane na površju do glavne radikalne skupščine, da se potem sestavi vlada tako, kakor bo zahtevala stranka. Definitivnega ni bilo ničesar sklenjenega, pač pa so bili na konferenci vsi za to. da se kabinetno vprašanje reši šele potem, ko’ se vrne ministrski predsednik Marko Trifkovič.
RUSKI POSLANIK V BERLINU.
Berlin, 31. avgusta. Včeraj je ruski veleposlanik v Berlinu, grof Serbejev, posetil ministra zunanje zadeve, Kiderlena-Wachterja. Danes mu je Kiderlein-Wachter obisk vrnil. O čem sta diplomata konferirala, še ni znano.
POTOVANJE CARJA NIKOLAJA V PARIZ IN LONDON.
Pariz, 31. avgusta. »Patrie« poroča iz Petrograda, da obišče prihonjo spomlad ruski car Nikolaj II. Pariz in London. Vest se še ne potrjuje.
POŽAR V CARIGRADU.
Carigrad, 31. avgusta. Del židovskega mestnega oddelka v Peri je zgorel. Par stotin lesenih koč je postalo žrtev požara.
Odgovorni ureSnik RaHivoJ Korene.
Last in tisk ^Učiteljske tiskarne«.
Mali oglasi.
Blagajničarka za modno trgovino, ne izpod 25 let stara, ki je že tako službo opravljala, se išče. Nastop takoj. Ponudbe na pošni pre-dal 38, Ljubljana.___________________________567—3
Oženjeni mož, vešč mizarstva, išče mesta hišnika. Ponudbe sprejema »Prva, anončna pisarna«.	577—2
Učenka se takoj sprejme pri šivilji v Za-tiški ulici št. 1.	_________572—1
Gospodična se sprejme na hrano in stanovanje. Poizve se v »Prvi anončni pisarni«.
Ana Goreč
Ljubljana
Trgovina samo Marije Terezije cesta 14
s kolesi in	(Pri	Novem	svetu).
posameznimi Najboljše pnevmatike deli. Izposojevanje koles.
_ 772 —
— Bolje ko vsak drugi veste, kdo sem. Imenujem se Jehanne. Stanujem že dolgo let v, ulici Trop-va-gui-dure. V n1°Ji skrinji lezi srebrni pas in sračje pero. divini sama. Vprašajte kogar hotečet v ti ulici, vsak vam potrdi, da prebivam tu že dvanajst let.
Carodejec je stopil k Lavri, položil ji roko na glavo in jo počasi stiskal; nato jo je prijel za obe roki in ji dejal:	...
— Ozrite se okoli sebe, zbudite se! kaj
vidite?... Kje ste?...
— V moji sobi v ulici 1 rop-va-qui-dure.
— Kako čudno govori! je pomislila Hermina presenečena nad odgovori tovarišice.
— Ne, v hiši Passavantovi ste je rekel Saitano s poudarkom. Povejte, kaj vse viditel Ne lažite!
— Nikdar ne lažem, ie zajecljala Lavra. Ne znam lagati.
Zdaj sc je jela zopet tresti, Saitano jo je z vso močjo stisnil za roke.
— Lažete! je obenem kriknil.
Tudi Lavra je zakričala, ali od bolečine, ki lo ji je prizadjal Saitano s svojim pritiskom, čarodejec ji je presunljivo gledal v oči in mrmral nerazumljive besede. Lavra je zaprla oči, kaker bi hotela spati. Obraz ji je bledel in notranja bolečina ji je zarisala globoke brazde okoli ust. Nenadoma pa je izbruhnilo iz nje:
— Oh! Dve sta v menil... Dve čutim v sebi... Jehanne je tam, Jehanne in... Lavra, Lavra, Lavra!...
— Le Lavra! je zakričal Saitano. Jehanne Je goljufica.
— 769 —
Bruscaille je besno vzjxxlb'odriI tovariša:!
— Bij! Mori!
Bodala so se stegnila po norcu, ki se je divje tuleč umaknil v kot. Zagnali so se za njim, pa predno so ga dosegli, jim je udaril Pas-savantov bojni klic na uho. Obstali so, kakor prestrašena zver in napeli ušesa!
— On je! je zakričal Brancaillon.
— Hardi! Hardi! Passavant le Hardi, je drugič zarezalo v njih ušesa.
— On je! On je! kliče nas! Mrtvi žive!
— Tecimo! je zatulil Brancaillon.
Trojica je odhitela v smeri k stanovanju
Odettinemu. Prispeli so tja v trenutku, ko so jeli od druge strani navaljevati Burgundci, zasledujoči Passavanta...
Ko je poveljnik dvanajstorice po preteku četrt ure pogledal v kraljev kabinet, je zagledal Kralja Šestega na tleh na obrazu. Stopil je k njemu in ga obrnil.
Mrtvaško bled obraz se mu je zarežal v. lice. Prepaden je odskočil in zapustil sobo. Do-spevši s svojo Četo na dvorišče, je glasno naznanil:
— Kralj je mrtev!...
Če bi se pa vrnil zopet Četrt ure pozneje, bi videl kralja, sedečega na tleh in pri njem Oringonneura.
Igrala sta karte!
XXIII.
Roselys.
Množica, zbran* rta grevskem trgu, je z mrzlično nestrpnostjo pričakovala obsojenca. Na morišču Je krvnikov namestnik naglo meril HISa Saint-Pol	165
Najfinejši
ŠPIRIT
iz žita oddaja pa debelo od 60 litrov naprej po nizki tovarniški ceni vcležganjatna 250
M. HOSNER Go.
v Ljubljani, poleg pivovarne „UN!ON“.
Kavarna .Central'.
Danes it* vsak <1 a 11
vso noč -fi
KONCERT
nanovo došlega dunajskega damskega elitnega orkestra,
Z velespoštovanjem
Stefan Miholič,
kavarnar.
Ivan Ravnihar
urar in trgovec z zlatnino in srebrnino
Ljubljana, Sv. Petra cesta44
Za vsako pri meni kupljeno kakor tudi popravljeno uro jamčim 1 leto
Lastna delavnica za popravila in vsakršna v mojo stroko spadajoča nova dela.
Štampilje
vaeh vrst za urade, društva, trgovce itd.
Anton Černe
graver In IzdelovatelJ kavčukovih Stampllij,
Ijubljana, suri trg m. w. Ceniki franlro.
Ozirajte se na tvrdke, oglašajo v „Dnevu“.
ww
^ZonfeHs:c2.j3lk:a, trgrcvii aa.©,
MAČEK & KS, LJUBBLJANA
založniki c. kr priv. južne železnice Franca Jo/.r'a o«*HSa, st«'V. 3
priporoča veliko izbiro spomladanskih novosti za gospode in dečke. Strogo realna postrežba.	Na	nižje	cene.
POZOR SI
Slavnemu občinstvu tu in na deželi, se priporoča za izdelovanje moških in ženskih oblek po najnižji ceni.
Z velespoštovanjem
Josip Ahčin, krojač
Ljubljana, Francevo nabrežje št. 30
JJ
I
K
==: v Ljubljani =
r. z. z o. z.
Frančiškanska uica štev. 8
je naimoderneje urejena in opremljena za tisk vsakovrstnih tiskovin: knjig, brošur, urad. tiskovin, not, lepakov, vizitk, in kuvert,.
Litografija. - Stereotipija. - Najmodernejše črke in okraski. Tisk v različnih barvah. Najfinejša izvršitev. Solidna in točna postrežba.
TEODOR KORN
poprej HENRIK KORN pokrivalec streh in klepar, vpeljalec strelovodov ter inštalater vodovodov
Ljubljana, Poljanska cesta 8.
Priporoča se p. n. občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje streh z angleškim, francoskim in tuzemskim škriljem, z aNbest.eeinentnini Sli viljem (Eternit) patent llatNcbch, z izbočeno in ploščnato opeko, lesno-cementno in strešno opeko.
Vsa stavbinska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi.	245
Poprave točno In ceno.
Tvrdka Bilina& Kasch IIasi. Priporoča svojo veliko zalogo glaze in raznovrstnih
drugih rokavic, modno blago, parfumerijo, galanterijo, JI /ff"	trs	lUu b j V*V ^-«4	4-ročna dela, izdelovanje vseh . vrst prevlečenih gumbov,
IVI •	Q Ll Owl L kakor tu(^ vse kifurgične potrebščine kline pasove,
ravnodržalec Itd. po najnižjih ccnah. Snaženje vseh I	r7:AM,^\rn	.„3	nvrst rokavic Moderna piedtiskarija. Postrežba točna
LjllDljana,	ZJUOVSKd	lilo	O in solidna. Vnanja naročila se točno izvršujejo.	’.v
AT <VT &.T«AlT
O. Bračko
Ljubljana, na Dunajski cesti št. 12 p**-priporoča prave fine francoske parfume, E51^
bogato zalogo rokavic
in vse v to stroko spadajoče pred-mete v najfinejši kakovosti. Vnanja naročila točno in solidno.
Med bralce tega Časopisa
razdelimo 8000 parov
izvrstnih, zelo elegantnih usnjenih čevljev na vrvice iz najboljšega, trpežnega usnja, po sliki, zato, da spoznajo našo tvrdko.
Le zaslužek na delu K 13*75 za 3 pare čevljev se plača.
Čevlji veljajo sicer 42 kron.
Pošljemo vsacemu po izberi in v polno zadovoljnost 3 pare moških ali ženskih čevljev, vsako zahtevano številko. Zamena dovoljena, /.ato nič rizika. Pošilja se proti povzetju ali denar naprej. Razpošilja Prva krščanska izvozna tvrdka čevljev
FRANC HUMANN
AloisgRMBe štev Še le i* VaSega prlporoilla
Akviziterje
za Ljubljano in Trst
sprejme takoj »Učiteljska tiskarna4 v Ljubljani.
Plača po dogovoru.
, DUNAJ, II.,
3/10. F.
bodemo Imeli korist.
r*
JULIJA ŠTOR — 'i'«)'"' ,
Prešernova ulica štev. S. največ ja zaloga moških, dara skih Iti otroških čevljev, čevljev za lawn-tennis in pristnih
goisserskih gorskih mljev.
Elegantna in jako skrbna Izvršitev po vseh cenah.
Ravnokar došla velika izbera oblek za šolsko mladino
za deklice in dečke. — Naj novejše obleke, površnike in raglane za gospode. Najmodernejšo in največjo izbero damske konfekcije, kakor paletoje, raglane, kostume, jopice, krila in bluze po priznano najnižjih cenah priporoča
,Angleško skladišče obleka
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5.
~ 770 —
zvišeni prostor in kdor bi ga natančneje opazoval, bi videl, da je nemiren, kakor ujeta žival.
Kapitan Tannegny jc stal v prvi vrsti med gledalci in nore misli so se mu podite po razbeljeni glavi. Ko je bilo poldne in je šel prvič glas, da peljejo na smrt obsojenega, je storil tisti heroični sklep, ki je pokazal, boljše, nego vse njegove besede njegovo prijateljstvo do Passavanta.
V mestu so čakali mornarji in mesarji, razdeljeni v gruče, znamenja za klanje; velik tol-kač v notredamskem zvoniku je bil določen, da podere jez in da prosto pot krvavemu potoku...
V eni izmed ulic, ki so se stekale v glavno žilo, v Dolino ljubezni se je ob tistem času vršil dogodek, ki ga ne smemo preiti.
Proti deveti uri je bil vstopil Saitano v ono ulico, spremljan od moža, ki mu je sledil za
petami.	.....
Čarodejec je stopal v vse hise po vrsti m spraševal po ženski, ki jo je natančno opisoval. Iskal je Lavro d’ Ambrun. Posrečilo se mu je tako najti hišo, kjer je stanovala Hermina Va-leecienne. Ko se le prepričal, da jo je našel, je odposlal spremljevalca v ulico St. Antoine. v hišo kapitana Tannegny-ja. Videli pa smo, da je mož prišel prepozno...
Čarodejec je vstopil v Herminino stanovanje.
Lavra je bila ž njo, oziroma zdaj Jehanne Trop va gui dure. Zapazivši ga, se je jela tresti pred njim po celem telesu, kakor se trese žival pred krotilcem. Hotela je bežati, pa dobro je vedela, da ne bo imela moči niti uda premakniti, če *« ie čarodejec le s nrstom dotakne.
_ 771 —
Hermina je zapazila nenadno izpremembo na tovmišici pri vstopu neznanca in postavila se je med njo in med njega, kakor bi jo hotela
ščititi.	..
Saitano se je nasmehnil.
Ne bojte se. je dejal. Prišel sem, da vaju rešim! Najprvo vašo prijateljico; ko se ji povrne spomin, ko bo mogla misliti kakor drugi ljudje, pomaga ona tudi vam. Idite in ne ovirajte me pri mojem delu.
Upiral je oči v Hermino, ki se je pod silo tega pogleda preplašena umaknila v kot.
— Hermina. Hermina, ne zapusti me! je zakričala Lavra.	...
Saitano je stopil k Hermini m ji zašepetal s podmolklim glasom:
— Molčati morate med mojim opravilom. Ena sama beseda, en gib °d vas med tem ko se bom pogovarjal z njo, more uničiti vse moje delo in njena misel bi ostala zmešana za vedno. Bodite mirni in hvalite Boga, da so se njeni interesi križali danes z mojimi.
Hermina je trepetala strahu in še bolj se je
pomaknila v kot.
Čarodejec se je obrnil k Lavri in s trdim
glasom ji je dejal:
 Torej. Lavra d Ambrun, kaj delate tu,
med tem ko vas čaka in kliče Roselys!...
Hermina je zapazila, kako se je Jehanne pri imenu Lavra d’ Ambrun hipoma pomirila. Neznančev obraz je razgnal ves strah. Mirno, začudeno je zdaj Jehanne zrla v Saitana in z mirnim glasom je odgovorila, kakor bi izgovarjala naučen stavek:1
Spominjajte se dijaškega društva „Domovina*!
„I)AN“ se prodaja
po G vin. s
I. V Gorici: Karol Schmelzer. lužni kolodvor
Ter. Leban Corso Verdi 20.
Jan. Snrdagna. Oosposka ul. 9.
U. Likar, državni kolodvor.
S. V Kranju: Adamič. Glavni trg;
Rant;
Šifrer na kolodvoru.
3. Na 'Bledu: Pretnar in A. \V0Ifling.
4. V Bohinjski Bistrici; M. Grobotek.
5. V Radovljici: Oton Homan.
6. V ŠkoIJl Loki: M. Žigon.
7. V Idriji: tisl arnar Sax.
8. V Cerknici: K. Werli.
9. Na Rakeku: A. DomicelJ.
10. V Gor. Logatcu: Josip Rus.
II. V Postojni; I. Marinčič.
12. V St Petra na Krasu: K. Schmelzer,
13. V Novem Mestu: Josip Kos.
14. V Opatiji: A. Tomašič,
15. V Reki: J. Trbojevlč.
16. V Divači: K. Schmelzer.
17. V Komnu: A. Komel.
18. V Nabrežini: K. Schmelzer.
19. Na Zidanem mostu: M. Peterman.
20. V Celju: Zvezna trgovina.
21. V Maribora: Vilko Weixl.