Josip Klemene TEODOZIJEV POHOD PEOTI MAXIMUSU IZ SISCTJE DO PETOVIJA Po bitki pri Odrinu (9. VIII. 378 po Kr.), v kateri je bila premagana m uničena vzhodno-rimska armada in kjer je padel cesar Valens L, je njegov nečak Gratian, zapadno-rimski cesar, proglasil 13. T. 379 po Kr. v Sirmiju izvrstnega vojskovodjo Teodozija za vladarja v vzhodno-rimski državi. Teodozij se je izkazal vreden tega zaupanja. Ohranil je red in mir v svoji državni polovici, sovražne napade je deloma odbil s silo, deloma se je pa z vpadajočimi germanskimi plemeni pomiril in jih je deloma celo preselil v svojo državo. Tako n. pr. je Zahodne Gote naselil v Traciji, kot svoje foederate — zaveznike. V zapadni polovici je prišlo kmalu do prisilne menjave vlade. Bri­ tanski namestnik Maximus je pregnal Gratiana s prestola in ga dal celo umoriti (383 po Kr.). Vsled Teodozijevih vojaških priprav in radi po­ sredovanja milanskega škofa sv. Ambrozija se je Maximus zadovoljil z Britanijo, Galijo in Španijo. Italijo, Afriko in Zapadni Ilirik je pa prepustil mladoletnemu Gratianovemu bratu Valentinianu II. Teodozij s tem stanjem ni bil zadovoljen, vendar se je moral sprijazniti z njim, a Maximus je čakal le primerne priložnosti za končni obračun s Teodo» zijem. Kljub takemu napetemu položaju vendar ni prišlo med njima do državljanske vojne radi nemirnih germanskih sosedov, ki so vpadali tako v eno, kakor tudi v drugo polovico države. Sele leta 387 po Kr. je po Maximovem mišljenju nastopil za njega ugodni trenutek, da se polasti še Valentinijanovega dela. Že pomladi tega leta se je pripravljal, da bi zasedel Italijo, a je ta svoj načrt izpeljal šele meseca avgusta, takrat pa s tako naglico, da se je Valentinijan II. z državnimi insignijami komaj rešil iz Aquileje po morju v Solun k Teodoziju po pomoč. Teodoziju se je zdel jesenski čas neprimeren za vojskovanje, poleg tega pa tudi ni imel dovolj čet za državljansko vojno, pa se je radi tega še pogajal z Maximusom. Ta pa je med tem časom zasedel celo Italijo in tudi vrata v Italijo, Aquileja, so prišla v njegove roke. Zasedel je s svojimi četami naravno obrambno črto na severo-vzhodni strani Italije. Njegov poveljnik Andragatus je pa branil prelaze čez Julijske Alpe.* 1 Latini Pacati Panegyr. Theodosio dietus, c. 30: »superatis Alpibus Cotiis, luha quoque claustra laxaret...« 78 Verjetno je mišljeno pod tem celo vojaško važno ozemlje od Beneških lagun pa do Save (Praetentura Italije et Alpium).2 Obrambo Italije pa je povečal Maximus še na- ta način, da je pomaknil obrambno črto še bolj proti vzhodu na Dravo in Savo.3 Posebno močno je zavaroval vse važnejše prehode čez ti dve reki tako n. pr. v Sisciji in Poetoviju; v zadnjem je prevzel poveljstvo celo njegov brat, comes Marcellinus. Tudi cesar Teodozij se je dobro pripravil za vojsko. Mobiliziral je vse svoje foederate, razna germanska plemena, med drugimi tudi Za­ hodne Gote,, Hune in Alane. Toda Teodozij ni hotel napasti svojega nasprotnika Maximusa samo na suhem, nego je še poslal mladega Valen- tinijana II. in njegovo mater po morju z močnim brodovjem v Italijo. Ta ekspedicija bi lahko postala Maximusu zelo nevarna, ker je bil v Rimu zelo nepriljubljen in celo osovražen.4 Napada na Italijo z morske strani, to je v hrbet, se je Maximus še najbolj bal, pa je radi tega obrnil vso svojo pozornost na morje. Andragatus je moral zapustiti Aquilejo in poiskati sovražnika na morju.5 S to ekspedicijo je bila Maximova glavna sila-na severo-vzhodni strani Italije oslabljena, a ravno tjakaj se je nameril Teodozij, ki se je hitro pomikal iz Carigrada. Dne 14. junija leta 388 je bil že v Stobiju, prodiral je z vso svojo močjo neovirano po prastari vojaški cesti v dolini Vardarja, Morave in nazadnje Save' proti severo-vzhodu do Siscije. Tukaj je njegova konjenica kljub visokemu stanju vode prešla čez Savo, nenadoma udarila na sovražnika in ga popolnoma porazila.6 Teodozijev napad na Siscijo je bil nenaden in je radi tega še po­ membnejši njegov uspeh, ker je bila Siscija v tem času naravno pa tudi umetno močno utrjena. Ob starem rokavu reke Kolpe pri Čepu v bližini vasi Dužice so bili še leta 1937 vidni ostanki mogočnih rimskih' zgradb, verjetno kakšnega kaštela, ki je mogoče služil tudi zato, da^ sovražnik ne bi Siscije mogel napasti od zadaj.r Ta kaštel pa je služil tudi za obrambo ceste in še bolj nasipa, ki je bil v rimskem času zelo potreben radi visokega stanja reke Kolpe. Ta poplavi še dandanes celo ozemlje okrog Siska, če voda slučajno predere nasip pri Čepu.7'Ko so dobili v Siscijo poročilo o nenadnem Teodozijevem prihodu, so verjetno zelo hitro predrli omenjene vodno-brambene priprave pri Dužici in s tem še 2 Natančno opisuje to celo utrjeno ozemlje W. Schmid, Frühgeschichtliche Befestigungsanlagen im Bereiche der Isonzofront; izšlo je v Jahreshefte des österr Archaeol. Instituts, Bd. XXI, XXII, 1922, Bbt. Sp. 295 ssq. L. Haupt­ mann, Erläuterungen zum historischen Atlas der österreichischen Alpen­ länder I, 4, Wien 1914, str. 328, navaja tudi ostalo tozadevno literaturo in opiše kratko to praetenturo Italije takole: »Pred tem (Italskim) limesom leži kot izhodna postaja za ceste v Italijo Emona, za njo v drugi črti Castra (Ajdov­ ščina) in Tergeste, v tretji pa mogočna orožarna Akvileja. Na ta način je bila .Praetentura Italiae et Alpium' v četrtem stoletju ena sama ogromna trdnjava.« 3 Orosius, 1. VII, c. 35, Hist. misc. XIII, e. 1. * Zosim., 1. IV, e. 45. 5 Zosim., 1. IV, e. 46, Orosius, 1. VII, e 35, Hist. misc. 1. XIII, e. 1. 8 Latini Pacati Panegyr. Theodosio dictus, e. 34. 7 J. Klemene, Archaeologische Karte von Jugoslawien, Blatt Zagreb, str. 16, Dužica. 79 umetno povečali naravno poplavo. Na ta način so zelo otežkočili osvo­ jen je Siscije. Siscija je bila v antiki zelo važno vojaško središče, ker se tukaj kriza mnogo vojaških cest. Za Teodozijeve namene so bile zelo ugodne ceste, k! so vodile proti zapadu in dalje proti morju, n. pr. proti Saloni skozi Burnum itd. Vendar mu je obetalo prodiranje proti Senii (Senju)3 mnogo več uspeha, ker bi se po tej poti približal od jugovzhodne strani ze prej omenjeni Praetenturi Italiae. V tem slučaju bi pustil comesa Marcellinusa m njegovo armado v Poetoviju ob strani ali pa celo za hrbtom. Ker bi mu pa Marcellinus v tem položaju lahko padel v hrbet, se je Teodozij odločil, da gre najprej proti njemu, ga premaga in se šele kasneje od severovzhoda vrže na Maximusa, ki ga je čakal izza rraetenturae Italiae pri Akvileji. Nekateri starejši pisatelji, n. pr. E. von Wietersheim9 so mislili, da se je Teodozij iz Siscije obrnil proti Celeji, oziroma da je prišlo med Lmono in Celejo do odločilne bitke.10 Toda temu odločno oporekajo antični viri.11 Iz Siscije vodijo sledovi rimske ceste v severovzhodni smeri skozi kraje Stupno, Sela mimo rimskih utrdb pri Dužici, kjer se je verjetno šele končalo utrjeno in zaščiteno ozemlje nekdanje rimske trdnjave Siscije. Rimska cesta se nadaljuje v isti smeri ob robu Savske nižine, včasih bolj zgoraj, včasih bolj spodaj po pobočjih gričevja, ki jo omejuje na zahodni strani. Sledove te ceste je opaziti južno in južno- vzhodno od vasi Peščenice (si. 1) čez potok Burdelj in Buno do Buševca, kjer je bilo važno križanje rimskih cest. Rimska cesta se nadaljuje naprej v isti smeri, to je proti severozahodu po južnem delu Turopolja skozi Mraclin, Petrovino, kjer so rimski grobovi in ostanki rimskih zgradb, Dolnjo Lomnico, Malo Mlako (rimske zgradbe) in Botinec do Save, kjer vodi čez njo v smeri na Stenjevec. Ta del ceste od Buševca naprej je precej slabši nego prvi del od Siska do Buševca. Ob potoku Buni pri Novem Selu so močne rimske kulturne plasti z ostanki žganine, ki govore za večje antično naselje v tem kraju. Od prej omenjene ceste se odcepi tukaj druga, ki vodi ravno v severni smeri do Save, ki pa ni dokumentirana s tolikimi najdbami kot severozahodna, a vodi do Save pri Ščitarjevem, kjer so v Savski strugi ostanki rimskih pilotov, ki so bili nosilci nekdanjega rimskega mostu. Pač pa je vodila rimska cesta na robu onega zemljišča, ki ga Sava tudi za največjih poplav ni dosegla in je tako lahko armadi vedno služila. Marsigli12 ima vnesen v svoji karti ravno del te ceste med Odro in Savo in ga ima označenega celo kot tlakovano rimsko cesto.12 Tudi večina novejših pisa­ teljev od Katančiča do Mommsena smatra ostanke rimske ceste od Ščitar- 8 Klemene, o.e., str. 112 sqq. 9 E. von Wietersheim, Historische Erinnerungen aus Friaul und Dalmatien, lzslo je v Sybels Historische Zeitschrift, Bd. XIII, München 1865, str. 340 sqq. 10 O. c., str. 354. 11 Pacatus, c. 35, 36: »Sisciae, Petovione, ubique denique terrarum victus est (Ambrosiue ep. 40, n. 23). 15 Marsigli, Danubius, Pannonico Mysicus, Amstelodami 1726, I. del, II. zv., 1. list. 80 SI. i. : : : : : Stara rimska cesta Cesta Emona—Siscia, po rokopisni karti iz leta 1789, »Situation der Strassenzüge in Agramer Comitat«. Sedaj v mestnem muzeju v Zagrebu 81 'S t •S. i ^ a 1 •e Л s. N O "O 2 s. - M m O rt jevega čez Buševc do Siska za del rimske itinerarske ceste.13 Najbolje pa dokazuje to cesto kraj Andautonija, skozi katerega je vodila rimska cesta in ki leži na mestu in v okolici sedanjega Ščitarjevega. Andautonija leži na nekoliko vzvišenem kraju in je tako bila zaščitena pred popla­ vami. Se pred prihodom Rimljanov je bila glavno mesto plemena An- dautonijev (im je torej bila že predzgodovinska naselbina). To> je ostala tudi za časa Rimljanov. Tu je bila važna prometna točka ob prehodu čez Savo. Rimsko naselbino dokazuje mnogo tukaj najdenih zidov in ostankov predmetov vsakdanje uporabe, kakor tudi mnogi napisi, ki omenjajo ime Andautonija in se sigurno nanašajo na ta kraj.11 Tudi oddaljenost tega kraja od Siscije, ki znaša XXVII m(ilia) p(assuum) po označeni cesti popolnoma odgovarja dejanskemu stanju. Ravno ta velika rimska cesta se nadaljuje proti severu in ob njej so našli leta 1934 v bližini vasi Jelkovca »in situ« miljnik,15 ki je bil postavljen leta 235 po Kr. Na njem označena oddaljenost znaša XXX m(ilia) p(assuum), a oddaljenost tega miljnika do Ščitarjevega je pa 3 rimske milje. Do sedaj opisana rimska cesta od Siska do Buševca in naprej do Ščitarjevega je nedvomno del velike itinerarske ceste Poetovio—Siscia.16 Pomikanje večjih vojaških množic bi bilo po cesti od Buševca do Stenjevca, kjer vodi cesta po ravnini, še mogoče, vendar bi bilo zelo otežkočeno na nadaljnjem pohodu proti Poetoviju po cesti Veliko Trgo- višče—Krapina—Rogatec.17 Teodozij bi moral prodirati po tej cesti ali pa po cesti proti Emoni, ako bi krenil na Stenjevec. Eno ali drugo bi bdo proti njegovim vojaškim načrtom. Na noben način ni hotel priti med Marcellinusove in Maximusove čete, pa je najbolj verjetno, da se je držal najvzhodnejše ceste, ki je vodila iz Siscije proti Poetoviju. V tem primeru je to bila cesta, ki je vodila od Buševca proti Sčitarjevu in naprej v severni smeri. Ko je Teodozijeva armada prekoračila savski most med Ščitarjevim in Ivanjo reko je nadaljevala svojo pot proti Jelkovcu in ni krenila po lokalni cesti, ki je vodila skozi ozemlje današnjega Zagreba do Stenjevca in naprej proti Emoni, nego je prodirala naravnost proti severu, proti naslednji postaji, ki jo poznamo po itinerarijih pod imenom Pyrri.18 Od Jelkovca, kjer nam dokazuje veliko rimsko itinerarsko cesto ravno miljnik iz leta 235 po Kr. in ime »Rimski put«, je vodila cesta pri postajnem poslopju čez železniško progo in naprej do Sesvetov, dalje « ^т?1??^' Blatt ZaSreb. str- HO, kjer so navedena vsa ta mišljenja. , C^h£hst 400° m 400L Hoffiller-Saria, Antike Inschriften aus Jugo- slavien (Al J), Zagreb 1938, Nr. 447, 478, Klemene, o.e., str. 65 sati 15 AIJ št. 602, Klemene, o. a, str. 65. X *tmeraria provinciarum et maritimum imperatorie Antonini Augusti ed. O. Cuntz, Ihneraria Romana I, Lipsiae 1929, str. 265, 11 sqq. A Poetavione Siscia m. p., C. Aqua viva m. p., XVIII. Pyrri m. p., XXX. Dautonia m. p., XXIV. Siscia m. p., XXVII. 17 Klemene, o. c., str. 115. 18 Klemenc-Saria, Archaeologische Karte von Tugoslavien Blatt Ptui str. 91. •" 82 skozi gozd »Mokrice« in po »Markovem polju« vzporedno z Vugrovim potokom. Nato se obrne cesta proti severovzhodu do Gradišča, jugo­ vzhodno od Vugrovca, kjer so našli ostanke rimskih zgradb in Ikarov torso.19 Tukaj je bilo važno križišče rimskih cest, ker se je odcepila ena proga in sicer krajša proti Kašini do Marije Bistrice in je na ta načm presekala Zagrebško goro. Ta cesta vodi skozi ozke soteske in ima precej vzpona, pa je bila radi tega manj prikladna za večje vojaške sile, po­ sebno s prtljago (impedimenta). Zato je verjetno, da pride za Teodozijevo Si. 2. Del rimske ceste Poetovio—Siscia med Bjelovarom in Zerjavmcem po rokopisni karti iz leta 1757 (»Tabella veteris et noae Zagrabia Varasdmum ducent, Viarü Ic(!)tonographia exhibens«). Sedaj v Narodnem muzeju v Zagrebu. Inv. št. 785, IV B armado v poštev le cesta,_ ki vodi od Quadriviuma (tako se je imenovalo to križišče cest) proti severovzhodu2" čez potok Glavničico, Ta cesta je tudi neke vrste meja med zemljišči Belovara in Zerjavinca (si. 2). Ome­ njajo jo tudi srednjeveške listine in sicer ko potrjuje kralj Andrej H. let» 1217 darilno listino zagrebški stolni cerkvi. Omenjena je ta cesta kot meja med zemljišči, ko vodi v bližini Belovara čez potok Glavničico kot magna via.21 Tam je tudi omenjen del meje takole: »... in fluvium 19 Brunšmid J., Kameni spomenici Hrvatskog narodnog muzeja u Zagrebu, str. 21, št. 31, si. 31. Klemene, Blatt Zagreb, str. 20 in 110. 20 Klemene, o. c, str. 108. , . . VIT 21 Tkalčić Ivan, Monumenta historica episeopatus Zagrabiensis saec. Ali et XIII, Zagrabiae 1873—1874, Tom. I, 43. 83 Glauniza, et per illam descendit ad magnarti viam ubi est pons, et per eandem viam revertitur ad occidentem per metas episcopi...« Iz tega mesta lahko sklepamo, da je šla meja po veliki cesti in čez potok Glav- ničico pri Belovaru. V drugi darilni listini omenjajo zopet isto cesto, kot mejo posestva, ko vodi proti zapadu ali to pot kot via e x e r e i t u a 1 i s do Q u a d r i v i u m a pri Gradišču:22 »... et inde facto regressu ad viam cxercitualem, que fuit prima meta Casina, tendit per eandem versus occidentem ad Quadrivium...« Nadaljevati se je morala ta pot ob po­ roku Zelini, po severnem pobočju Gradine pri Paukovcu in v smeri današnje ceste do Sv. Ivana Zeline. Odtod je vodila po dolini potoka Bedenice in zapadno od Hrastja.23 Kenner24 je mislil, da stoji Hrastje na mestu rimske naselbine P y r r i, kar pa ne odgovarja razdalji rimske ceste. - Rimska cesta je vodila od Hrastja dalje po zapadni strani reke Lonje nekako do cerkve sv. Treh Kraljev, južno od Komina. Ta cerkev ima v svojih zidovih vzidanih mnogo rimskih spolijev iz bližnje rimske na­ selbine, ki je zelo verjetno ležala na hribu Kamenjak. Že ime samo nam pove, da je bilo tukaj mnogo razvalin in porušenih kamenitih zidov, najverjetnejše rimskih. Rimski grobovi in velike najdbe rimskega de­ narja leta 1918 (zadnji zastopani rimski cesar v tej najdbi je bif cesar Tacitus) nam to potrjujejo. Razno steklo, fragmenti rimske keramike iz teh najdb nam govore za to, da je bilo tukaj rimsko naselje. Razdalja Pyrri po Itinirarijih bi nekako odgovarjala.25 ^ Pyrri je ležal na zapadnem bregu reke Lonje, pa tudi rimska cesta je šla verjetno po nizkih, zapadnih gričastih obronkih zahodno od Lonje proti severu. Od Komina je vodila rimska cesta mimo Bisaga in Breznice. V Hraščini26 so našli rimski nagrobni spomenik iz drugega stoletja po Kr. Kje je bil najden, ni določeno, pač pa je zelo verjetno, da je stal ob rimski cesti, ki je vodila vzhodno od Hraščine in zavije pri Humu proti severovzhodu. Dalje gre vzhodno od Grane in Rementinca, a zapadno od Novega Marofa proti reki Bednji in po mostu v bližini sedanjega Preseč­ nega čez njo. Dalje vodi proti Tomaševcu ali tako, da gre najpreje zapadno in potem severno od tega kraja proti vzhodu. Od te ceste je vodila proti jugovzhodu lokalna rimska cesta skozi Kneginec do Varaž­ dinskih Toplic, ki so jih imenovali v antiki Aquae Iassae. To rimsko cesto iz Varaždinskih Toplic omenja tudi darilna listina kralja Andreja IL, ko podeli mestu Varaždinu pravice svobodnega mesta in določi meje mestnega ozemlja:27 »...Prima meta... pervenit ad rivulum qui vulgo dicitur Blizna, et per eundem riuulum vertitur ad 22 Tkalčić, o. c., Tom. I, 41. 23 Klemene o. c. str. 21, 107. 21 Kenner Fr., Noricum und Pannonien v Berichte und Mittheilungen des Alterthumsvereins zu Wien, 1870, Jhrg. XI, str. 124, op. 7. 25 Glej opombo 16. 26 Vjesnik N. S., XIII, 1913—14, str. 104, si. 8, AIJ št. 456, Klemenc-Saria, Blatt Ptuj, str. 8. 27 Tanodi ZI., Monumenta historica Iiberae regiae civitatis Varasdini, Tom. I, codex diplomaticus 1209—1526, Varasdini 1942, str. 2. 84 meridiem, pervertii ad quandam valìem ei ascendit ad magnam v i am, per quam itur ad Toplitz. Isto cesto omenja listina od 4. X. 1472 leta, ko je končno določena meja mesta Varaždina proti posestvu Ivana, sina Gregorja Vojina de Kapolna, in brata Jurija:28 »... inde per eundem rivulum Blizna eundo ad meridiem (venissent) ad quandam uallem ei ascenderei ad magnam viam, per quam itur ad Thoplicam ...« Pač pa se v bližini, to je severno od Tomaševca, odcepi od rimske ceste Poetovio—Siscia itinerarska cesta Poetovio—Mursa, ki vodi skozi Martijanec (rimski grobovi), Poljanec (krasen rimski voz v arheološkem muzeju v Zagrebu), Ludbreg (del rimskega konjeniškega kipa) in dalje proti vzhodu.29 Kneginec je mejil na zemljišče že omenjenega Tomaševca in ga srednjeveške listine zelo pogosto omenjajo.30 Od Tomaševca je vodila rimska cesta proti severu in jo omenja tudi listina Cazmanskega kaptola, ki je izvedel reambulacijo mej mesta Varaždina dne 25. decembra 1470,31 kjer omenja Kneginec in nato: »... viceversa pervenissent ad predicium fluvium Plythrvycza circa pontem muratum, et periranseundo eundem poniem muratum, inde transeundo duos lacus venissent ad metas sen? termines ville sew possessionis episcopi ecclesie Zagrabiensis, ubi penes viam magnam ad dietam civitaten Warosdiensem tendeniem...« Isti zidani most omenja spis dvorskega sodnika Stjepana Batorija:32 »... deinde per eandem viam versus aquilonem pergendo in magno spatio pervenissent ad predictum Plyihmycza et transeundo pontem Kervhud dictum, quem ipsi cives pontem muratum nommassent...« Iz tega se vidi, da pridemo po cesti, ki vodi iz Tomaševca proti severu, po zidanem mostu čez Plitvico v Varaždin, a seveda od vzhodne strani. Kljub temu, da mora iti Teodozijeva armada preko mnogih naravnih zaprek, kakor so n. pr. reke, je bilo prodiranje po tej cesti mnogo boljše in lažje, pa tudi varnejše in sigurnejše nego skozi ozke in težke prehodne soteske, ki vodijo iz doline reke Save čez Sleme v dolino reke Drave. Cesta je vodila po dolini reke Lonje in prehod v dolino Bednje južno 28 Tanodi Zl., o. c, št. 183, str. 227. 29 Rimska cesta Poetovio—Mursa in Poetovio—Siscia je do Tomaševca skupna in ima postaji Remista in Aqua viva. Te postaje na progi omenja od Poetovione do Siscije It. Ant. (glej opombo 16). Dalje jih omenja It. Burd. sive Hierosol, 561, 3 sqq. Civitas Poetovione mil. XII. Transis pontem, intras Pannoniam Inferiorem. Mutatio Ramista mil. IX. Mansio Aqua viva mil. IX. Tabula Peutingeriana, Petavione, Remista, Aqua viva. Mutatio Populos je že samo na cesti proti Mursi (Osijeku). AIJ, str. 199. 30 Tanodi, o. e., str. 327, pod Kneginec. » Tanodi, o. e, str. 179, št. 219. 33 Tanodi, o. e, št. 183, str. 227 85 ti od Novega Marofa bi mogel postati nevaren Teodozijevim četam. Po pre­ hodu čez Bednje ga je ločilo le še par rimskih milj od doline Drave. Od manjših rek bi mogla biti edino le še Plitvica neka ovira, a čez njo je vodil gotovo tudi že v rimskih časih močan zidan most. Zelo verjetno je pa tudi, da so bile severno od Tomaževca, tam kjer se odcepi cesta proti Mursi, že Teodozijeve konjeniške čete, ki jih je lahko poslal.od Murse naprej, da so mu ščitile desno krilo, ko je prodiral sam ob Savi proti Sisku. S tem da je Teodozij neovirano zasedel ome­ njeno važno križišče severno od Tomaževca, je dosegel velik uspeh, ker se je od Tomaževca pa do Ptuja širilo Dravsko polje, kjer so bili ne­ nadni napadi nemogoči in je on obvladal teren s svojo konjenico. Ob itinerarski cesti, ki je vadila od postaje Pyrri (Komin) do Poeto- vija, sta bili še dve važni postaji,33 od katerih je bila prva Aqua viva. Nekateri starejši pisatelji so mislili, da je bil Varaždin to mesto.34 Ven­ dar je Varaždin preveč reven na antičnih gradbenih ostankih, ki bi dali sklepati na večjo naselbino. Pač pa je bilo v mestu in okolici več skupnih najdb keltskih in rimskih denarjev, kar nam potrjuje, da moramo tukaj iskati rimsko cesto. Iz Varaždina vodijo sledovi rimske ceste proti zahodu v smeri proti Petrijancu, ki so ga tudi nekateri smatrali za »Aqua viva«.35 V Petrijancu so našli leta 1805 ogromen zaklad rimskega zlatega denarja in okraskov. Zadnji vladar, ki je bil zastopan, je bil Julijan. Ta najdba kakor tudi vec rimskih grobov in napis dokazuje, da je vodila tukaj blizu rimska cesta. Ta je morala na vsak način voditi proti zahodu do podnožja Goric v bližini današnje Vinice. Postaja Aqua viva je bila na mestu same Vinice ali pa vsaj v njeni okolici. Tudi oddaljenost od Poetovia — XX m(ilia) p(assuum) — bolj ustreza razdalji do Vinice kot pa do Petri- janca. Reichard misli, da je bila tukaj Aqua viva; na vsak način pa je bila tukaj večja rimska naselbina.36 •„ ^ Vimce je vodila rimska cesta proti Dravi v smeri pròti Zavrču. Večina geografov, ki se bavijo s staro geografijo, smatra da je Zavrč stara rimska cestna R e m i s t a.37 Nekateri so pa mislili, da je to grad Bori, ki leži že na levem bregu reke Drave. Most38 pri Borlu dokazuje marmornata glava nekega (mogoče M. Aurei?) rimskega cesarja, čigar -kip je stal na mostu. Glavo so našli v produ ob Dravi leta 1951 ravno pod gradom Borlom. Po antičnih virih sodeč je poteklo Teodozijevo prodiranje od To- inaševca do Boria brez vsakih večjih ovir. Zdi se, da mu tudi prehoda čez Dravo na mestu pod Borlom niso zaustavile Marcellinove čete, tako 33 Glej opombo št 29. " Mommsen na zemljevidu, ki ga ima CIL III, Katanscich P., Specimen .Fnilologiae et geographiae Pannoniarum, Zàgrabiae 1795, str. 21. 35 Tomaschek v P. W. R. E. II, str. 307. 36 Reichard, Thesaurus topographiae, Noremb. 1824. 37 Klemenc-Saria, Blatt Ptuj, str. 90, AIJ, str. 199. 38 Ta most je verjetno tudi oni, čez katerega si prišel pri Ptuju iz Pan- Tionije Superior v Pannonijo Inferior, kakor piše It. Burd: transis îwntem întrans m Pannoniam Inferiorem (glej opombo 29). 86 da je prišel neovirano na levi dravski breg. Na ta način je prišel ne­ ovirano na ravnino vzhodno od Poetovija, kjer so se mu postavile v bran Marcellinove čete. Prvi dan ni prišlo do odločitve. Med odločilnim spo­ padom drugega dne je pa prešel del armade comesa Marcellinusa na Teodozijevo stran. S tem je postal Teodozij gospodar tudi Poetovija in odprta mu je bila pot proti jugu. Iz Ptuja je krenil Teodozij po stari vojaški cesti skozi Celejo do Emone. O obrambi v pričetku omenjene Praetenturae Italiae ne čujemo ničesar. Verjetno je ni niti nihče branil. Proticesarja Maximusa so pa ubili njegovi lastni vojaki v Akvileji. Na ta način je zmagal Teodozij v prvi državljanski vojni proti Maximusu. THE MARCH OF THEODOSIUS AGAINST MAXIMUS FROM SISCIA TO POETOVIO Résumé In 387, Maximus subdued that part of territory over which, after the father's dead, ruled Valentinian II. Therefore, it came to a conflict between him and Theodosius who attended to the interests of Valentinian. Maximus, who had also taken possession of the whole Italy, moved his defence line forward to the other side of „Praetentura Italiae et Alpium" upon the Sava and Drava rivers where he defended the two important bridge-heads of Siscia and Poetovio. Theodosius advanced against Maximus in forced marches and captu­ red Siscia in an unexpected assault. At Poetovio stationed comes Marcellinus, a brother of Maximus, and Theodosius was not free to neglect him or let him unnoticed behind his back. For this reason he turned towards this town on the best an surest main itinerary road. This road led from Siscia through Strupno, Sela and by Roman fortifications near Dužica, and that on the border of the Sava bassin- whereto Sava inundations reached no more. Besides the Roman remains this road is documented by a map of 1789 (Fig. 1), now in the Town Museum of Zagreb. „Via antiqua Romana", noted on this map, was a part of the Poetovio itinerary road as far as Buševac only. The other part of this road — from Buševac away — leads' over Turopolje (Lukavec) towards Stenjevec (Roman cemetery) and further to Emona. It is sure Theodosius did not advance by this road, otherwise he would have had comes Marcellinus behind his back. For his march must be considered the itinerary road branch­ ing off at Buševac leading towards the North on the border of inundation land over the Sava river at Ivanja reka and reaching Ščitarjevo, which is a proved Roman colony. The further direction of this road is shown by the Roman milestone found „in situ", in 1934, near Jelkovac. From here away the Roman road leads toward the North across the railway at the station Sesveti, through the forest of Mokrice over Markovo polje as far as Gradišče (Icarus torso), Quadrivium with the confines line between Zerjavinac and Belovar where it is noted by the map „Tabella veteris et noae Zagrabia Varasdinum ducent, Viaru Ic(!)tonographia exhibens" 1757 (Fig. 2), now in the Archaeological Museum of Zagreb. This road is also mentioned by the deed of donation of King Andrija II, 1217, as „magna via" and „via exercitualis". The Roman road continued along the brook Zelina in the direction of the acual street as far 87 as St. Ivan Zehna, farther westward of Hrastje, where its tracks are to be seen as far as Komm which may correspond to the Roman colony Pyrra The road, .passes westward of Loi,je, further by Bisaga and Breznica as far as Hum where it turns toward the North-East, it leads eastward of Grana and Remetmac, westward of Novi-Marof towards the river Bednja, crossing it by the bridge, to Tomaševac. In proximity of this place there branches off the itinerary road Poetovio-Mura passing through Martijanec (Roman graves), Poljanee (Roman Chariot), Ludbreg (Roman equestrian statue) and further towards the East. The Poetovio road leads toward the North from Tomaševac as far as Knegmac, and the Roman stone-bridge to Varaždin. This road is also mentioned by the deed of donation of the Chapter of Cazman, 1470 Though along this road, there are some narrow ravines and passages across smaller rivers, it is nevertheless the best of all leading from the Sava bassin over Sleme, to the Drava bassin. It passes eastward of the direction toward Poetovio and thus the troops of Theodosius could not be taken by surprise here. It was suitable for the baggage train, too From Varaždin to Poetovio there are two more greater Roman stations by the itinerary road, i. e. Aqua viva, situated on the place of actual Vinica or in proximity, and Remista which according to its distance from Poetovio might best correspond to Zavrč. At Bori there was a Roman bridge across me JJrava Kiver. Theodosius with his horsemen passed this part of the road quick y and crossed over the Drava river too as there was nobody to resist. The struggle only took place the day after before the town of Poetovio where Theodosius vainquished, especially because Marcellino troops partly passed 88