PROBLEMI
CURRENT ISSUES
MUZEJI NARODNOSTNIH MANJŠIN IN
OHRANJANJE NARODNOSTNIH KULTUR
Imre Grafik
IZVLEČEK
Prispevek Muzeji narodnostnih manjšin
in ohranjanje narodnostnih kultur, v katerem
avtor opisuje zadevne probleme, je bil
predstavljen kot koreferai na sedmih Vzpored-
nicah slovenske in hrvaške etnologije v Lendavi
(U.-16. marca 1991).
ABSTRACT
The article Museums of national
minorities and the preservation of national cul-
tures, in which the author tackles a number of
problems relating to this question, was first
presented as a paper at the seventh parallel
meetings of Slovene and Croatian ähnologists
in Lendava (14 -16 March 1991).
V začetku sedemdesetih let je imel avtor tega referata priložnost sodelovati
pri postavitvi stalne razstave Mestnega muzeja v Senti, majhnem mestu na Tisi,
v jugoslovanski Vojvodini.^- Prizadevanja sentskega muzeja, ki so imela
posebno vlogo v madžarsko-jugoslovanskem kulturnem in strokovnem
sodelovanju, so opozorila na vprašanja muzejskega oziroma muzeološkega
obravnavanja kulture narodnostnih manjšin.
V preteklih desetletjih so se vedno bolj uveljavljala vprašanja narodnostnih
manjšin, v predimenzionirani politični obliki, drugič zopet v ne tako glasnih,
vendar morda še pomembnejših kulturnih dejavnostih. Tudi naša država v tem
procesu ni izjema. Zgodovinsko obstajajo za to številni razlogi. Naj opozorim le
na izjavo Janosa Csaplovicsa, objavljeno 1822. leta, v kateri je skušal označiti
narode in narodnosti takratne Madžarske in je takratno narodnostno pestrost
izrazil z danes že pregovornim izrekom. "Ogrska dežela je Evropa v malem." ^
Odtlej so se državne meje močno spremenile, premaknile so se tudi etnične
meje. Vendar se še vedno ne ujemajo z mejami nadonalnih držav, zato se
vprašanja obstoja narodnostih manjšin nenehno zastavljajo, čeprav s
spremenljivo intenziteto.
1 Glej: G. Tripolszky 1989, str. 27. - Muzej v Senti je mogoče šteti za splošni muzej madžarske
narodnosti v Jugoslaviji (Vojvodina). Jugoslovanska strokovna literatura posveča veliko pozornost
razmeram narodnostnih manjšin.
Glej: L. Rehdkl969, L. Rehdk 1978 in L. Rehdk 1988.
2 /. Csaplovics 1990, str. 13 (reprint!).
187
Problemi
Ne glede na družbeno-politična dogajanja kultumoteoretske raziskave
vedno znova opozarjajo na probleme kulture narodnostnih manjšin:
I. Odnos med nacionalno državo in kulturo narodnosti, še posebno v
povezavi z narodnostno zavestjo, etnično identiteto. ^
II. Asimilacija kot splošen pojav. Venomer se zastavlja vprašanje, ali je to
neizogibna usoda narodnostnih manjšin. *
m. Opazovanje teženj v odnosih med večinskim in manjšinskim narodom:
ohranjanje, podrejanje, nadrejanje... ^
Za etnografskega muzeologa je načelno-teoretično vprašanje, kako naj
omenjene procese avtentično dokumentira, po drugi strani pa, s kakšno
znanstveno metodo lahko prispeva k ohranjanju kulture narodnostnih manjšin.
Izhajati je treba iz tega, da je proučevanje kulture narodnostnih manjšin ena
temeljnih sestavin naše stroke. Na to kaže dejstvo, da so tako ime kakor tudi
program in kasneje samostojen oddelek Madžarskega društva za narodopisje,
ustanovljenega 1889. leta, upoštevali pri svojem proučevanju narodne kulture
tudi kulture manjšin. ^
V zadnjih desetletjih so pomembnejši akademski, univerzitetni in drugi
raziskovalni inštituti vedno več prispevali k proučevanju narodnosti in manjšin,
ki živijo na Madžarskem. ^
V zvezi s tem bi radi opozorili na muzeje, ki imajo posebno mesto in posebno
vlogo pri vzdrževanju in razlaganju kulturne biti. ^
Še bolj velja to za proučevanje, dokumentacijo in objavljanje gradiva, ki jih
opravljajo tako imenovani splošni muzeji, ki se specializirajo za kulturo
narodnostnih in drugih manjšin.
V zvezi s tem ni mogoče oporekati, da je bil v sedemdesetih letih narejen
pomemben korak. Z znanstvenimi metodami so začeli zbirati in vrednotiti priče
specifičnih materialnih in duhovnih vrednot etničnih izročil ter jih sporočati
kulturni javnosti. Tako so nastali štirje splošni muzeji narodnosti (v Mohacsu
južnoslovanski, v Tati nemški, v Bekešesabu slovaški in romunski). Poleg teh
muzejev so se ukvarjali s proučevanjem narodnosti tudi drugi. V vsej državi je
nastalo 22 lokalnih zbirk narodnostnih manjšin (šest južnoslovanskih, šest
nemških, deset slovaških) in odprli so sedem domovinskih muzejev narodnosti
(enega južnoslovanskega, enega nemškega, enega romunskega in štiri
slovaške).^
3 Glej: O. Jdszi 1912 in O, Löfgren 1988.
4 Glej: H. Haselsteiner 1987 in R. ]oö 1977.
5 Glej: B. Andräsfalvy 1986 in O. Nahodil 1986.
' Glej: L. Kosa 1989.
7 Glej: L, Kosa 1976, PaUdi - A. Koväcs 1981, V. Voigt 1986; tudi gradivo mednarodne konference
raziskovalcev etnografije narodnosti v Bikiscsabi oziroma zbornik z referati; dalje zbornik
Studiumband Ethrwgraphie der SüAsXaven I Slowaken, Deutschen und Rumänen in Ungarn.
8 Glej: A. Kurucz - M. 1. Balassa - P. Kecskh 1987 in Selmeczi - A. Koväcs - L Szabo 1989, ustrezne
dele oziroma splošno: L. Binni - G. Pinna 1986 in /. Korek 1988.
"fLKovagoUSiiStrASS.
188
Imre Grafik, Muzeji narodnostnih manjšin
Ne glede na to, kako kritično ocenjujemo narodnostno politiko preteklih
desetletij, ne moremo prezreti dejstva, da je nastalo veliko število zbirk, ki lahko
rabijo kot dobra podlaga za nadaljnje raziskave.
Pregled iz leta 1977 kaže takole število in vrste muzejev in zbirk
narodnosti:
Kljub manjšim ali večjim težavam se še dalje ustanavljajo lokalne zbirke in
domovinski muzeji. Pri tem so nekatere zbirke opustili oziroma jih vključili v
večje javne zbirke. Ustanovitev muzeja je sicer zapletena zadeva, vendar so se
tudi tu zgodile spremembe. Leta 1983 je bil ustanovljen v Szentgotthardu
domovinsko - zgodovinski in narodnostni muzej, ki je dobil ime po Avgustu
Pavlu, znanem raziskovalcu domače slovenske ljudske kulture. Ker so se
strokovnjaki iz tega muzeja strokovno izpopolnili v Ljubljani, ga lahko štejemo
za slovenski narodnostni muzej.
Prav tako smo dosegli, da se v Gyuli pripravlja ureditev samostojnega
romunskega narodnostnega muzeja.
V najnovejšem seznamu muzejev, zbirk in domovinskih muzejev, ki je bil
objavljen leta 1988, najdemo te podatke:
nemški 12
južnoslovanski 11
slovaški 7
romunski 2
karpatskoukrajinski   1
S strokovno-znanstvenega stališča pa je podoba zelo različna. V zvezi z
lokalnimi zbirkami in domovinskimi muzeji je več muzeoloških in znanstvenih
problemov, ki terjajo po eni strani nadaljnje raziskave, po drugi pa nekatere
popravke. Problem nastopi že pri pojmu domovinski muzej:
"Vprašanje je že razlaga tega pojma. Razlaganje pojma domovinski muzej,
ki ga je težko definirati, samo še zaplete bistvo narodnosti."
S strokovnega in znanstvenega stališča sta vloga in funkcija splošnega
muzeja dosti bolj jasna. Pri tem lahko nastopijo problemi ot^anizacije, funkcije
in pristojnosti. Naj spomnimo na ministrsko odredbo o odpiranju muzejev
narodnosti: "Etnološka raziskava narodnosti komitatov Baranya, Bekeš in
Komaron naj se izvede na vsem ozemlju in ambolj temeljito. Z zagotovitvijo
ustanov in organizacije je postala uresničitev tako zahtevnega sistema
potencialno mogoča. V splošnih muzejih je bilo omogočeno bolj intenzivno
^0l.Kövdgöl98-l,str.l7S.
" M. Kožar M. - Z. Nagy -1. Walter 1983.
12 M. Simon 1988, str. 228.
13 7. Danko 1986, str. 400.
189
Problemi
190
I. Grafikov zemljevid muzejev
zbiranje dokazov kulturnega obstoja narodnosti. Rezultate teh prizadevanj je
bilo mogoče videti na lepo pripravljenih razstavah z bogato vsebino. Vzporedno
s tem je proučevanje folklore prispevalo k temu, da so se kmetje začeli bolj
zavedati svoje lastne biti in kulture."
V objavah o delovanju splošnega muzeja v Bekescsabi je mogoče spoznati
prednosti, ki jih ima proučevanje narodnostne kulture, če to počne regionalni
muzej z dolgo tradicijo. Sočasno pa je mogoče ugotoviti tudi težave, ki jih
povzročajo povečan obseg dela in pogoji za delo, tehnične in stvarne ovire ter
težave z osebjem.
V takih razmerah je treba poudariti, da so nedvomno upoštevanja vredni
dosežki še vedno zasluga osebnega prizadevanja posameznikov. Tega pa
dolgoročno ni mogoče dopuščati.
Prepričani smo, da so le muzeji kot ustanove s svojo trojno funkcijo primerni,
da opravijo popolno in kompleksno dokumentacijo zgodovine in kulture
narodnostnih manjših. Torej bi bilo treba muzejem narodnosti posvetiti več
pozornosti v vseh ozirih.
Zato menimo, da bi bilo treba ustanoviti muzeje za vsako narodnost oziroma
regijo posebej, tako zaradi družbeno-političnih razlik v matičnih državah kakor
14/. Grm 1981, str. 354-355.
Imre Grafik, Muzeji narodnostnih manjšin
tudi zaradi novih oblik narodnostnih organizacij in ne nazadnje zaradi
sprememb naselitve v Karpatih in razlik v zgodovinskem razvoju manjšin.'^
Da bi muzeji narodnosti lahko opravljali svoje naloge, je treba dolgoročno
postaviti te strokovne zahteve:
1/Zagotoviti in izboljšati je treba splošne pogoje za delovanje muzejev. Po
možnosti je treba nastaviti dvojezičnega muzeologa, ki obvlada več znanstvenih
področij.
2/Muzeji naj bi vsekakor imeli stalno razstavo o zgodovini in kulturi
določene narodnosti in po možnosti naj bi prirejali občasne razstave ter izdajali
dvo- ali večjezične publikacije.
3/Da bi zagotovili vsestransko dokumentacijsko delo, bi bilo treba
ustanoviti muzejsko banko podatkov o narodnostih (kje so umetniški predmeti,
arhivi, strokovne knjižnice ipd.).
4/Z moderno informatiko naj bi se muzeji vključili v mrežo inštitutov, ki se
ukvarjajo s proučevanjem zgodovine in kulture določene narodnosti.
5/Menimo, da je nujen nenehen stik med strokovnimi znanstvenimi
inštituti, ustreznimi organi matičnih narodov in muzeji, prav tako kot tudi
materialna podpora matičnega naroda.
Nazadnje bi bilo idealno, če bi lahko bili muzeji z izpolnjevanjem zgoraj
naštetih zahtev funkcionalno povezani z drugimi kulturnimi inštituti, centri,
društvi in zvezami narodnosti oziroma z njihovo dejavnostjo, in sicer vsaj v
istem mestu, če že ne v istem poslopju.
LITERATURA
Andrasfalvy Bertalan
1986 A nemzetisegek neprajzi kutatäsänak elvi es modszertani
kerdeseihez. V: A III.BekescsabaiNemzetközi Neprajzi Nemzetisegkutatö
Konferencia elöadäsai. 1. Budapest-Bekescsaba. 55-61.
Acs Zoltän 1984
Nemzetisegek a törtenelmi Magyarorszagon. Budapest.
Csaplovics Janas
1990 Ethnographiai ertekezes Magyar Orszagrol. Budapest.
Binni Lanfranco - Pinna Giovanni
1986 A Müzeum. Budapest.
Danko Imre
1986 Az ügynevezett täjhäzaketnografiai problemäi. V: A III. Bekescsabai
Nemzetközi Neprajzi Nemzetisegkutatö Konferencia Elöadäsai. 2.
Budapest- Bekescsaba. 400-406.
Grin Igor
1981 A szloväk-romän bäzismüzeum tevekenysege es szerepe a
nemzetisegi kultüräban. V: A II. Bekescsabai Nemzetközi Neprajzi
Nemzetisegkutatö Konferencia elöadäsai. 2. Budapest-Bekescsaba.
354-361.
15 Glej: Z. Acs 1984 in Gy. Sarosdcz 1973.
16 S stališča delovanja muzeja pričujoče predavanje nima namena podrobno obravnavali
načelnih vprašanj obstoja narodnostnih manjšin. Glej: R. ]o6 1983 in L. Kövägö 1977. Zahteve, kijih
postavljamo muzejem narodnosti, se morda zdijo maksimalne; pri njihovem uresničevanju je treba
upoštevati okoliščine in dopuščati nekatera odstopanja.
191
Problemi
Haselsteiner Horst
1987 Az asszimilálódás mint általános jelenség - Kikerülhetetlen sors? Die
Assimilation als allgemeines Phänomen - Ein unausweichliches Schicksal?
Felsr- Oberwart.
Jászi Oszkár
1912 A nemzeti államok kialakulása es a nemzetiségi kérdés. Budapest.
1986 A nemzeti államok kialakulása es a nemzetiségi kérdés. Válogatás.
Budapest. /Bevezette, válogatta és jegyzetekkel ellátta Litván Gyorgy./
Joó Rudolf
1977 Nemzetiségek és nemzetiségi kérdés Hyugat-Európában. Budapest
1983 A nyugat-európai kisebbségek sajátosságai és tipusai. Budapest.
Korek József
1988 A muzeológia alapjai. Budapest
Kosa László
1976 A magyarországi nemzetiségek néprajzi kutatásának újabb
eredményei. V: Nemzetközi Néprajzi Nemzetisé- gkutató Konferenda
Békéscsaba. Budapest-Békéscsaba. 24-30.
1989 A Magyar Néprajzi Társaságszázévestorténete. 1889-1989. Budapest
Kovágó László
1977 Kisebbség, nemzetiség. Budapest. 1981 Nemzetiségek a mal
Magyarországon. Budapest
Kurucz A. - Balassa M.I. - Kecskés P. /szerk./
1987 Szabadtéri Néprajzi Múzeumok Magyarországon. Budapest.
Löfgren Orvar
1988 Gondolatoka nemzeti érzés kulturális szervezodésérol. V: Nemzeti
kulturák antropológiai nézetben. Kultura-elmélet és nemzeti kulturák 2.
Budapest. 145-180.
Mukicsné Kozár Maria - Nagy Z. - Walter I.
1983 Helytorténeti és Nemzetiségi Muzeum Szentgotthárd.
Krajevnozgodovinski in Narodnostni Muzej. Szombathely.
Nahodil Otakar
1986 Az enkulturációs folyamatok problematikája a nemzetiségi
kutatásban. V: A 111. Békéscsbai Nemzetközi Néprajzi Nemzetiségkutató
Konferenda eloadásai. 2. Budapest-Békéscsaba. 564-589.
Paládi-Kovács Attila
1981 A néprajztudomány feladatai Magyarországon, különös tekintettel a
nemzetiségi kutatásokra. V: A II. Békéscsabai Nemzetközi Néprajzi
Nemzetiségkutató Konferencia eloadásai. 1. Budapest-Békéscsaba.
190-197.
Řehák László
1967 A kisebbségek Jugoszláviában. Novi Sad. 1978 Kisebbségektol a
nemzetiségig.  Ujvidék.  1988 Nemzet, nemzetiség,  kisebbség
Jugoszláviában. Budapest.
Sarosácz Gyorgy
1973 Magyarország délszláv nemzetiségei. V: Népi kultura - Népi
társadalom VII. Budapest. 369-390.
Selmeczi-Kovács Attila - Szabó László / szerk./
1989 Néprajz a magyar múzeumokban. Budapest-Szolnok.
Simon Maria
1988 Múzeumok, kiállitások, galériák Magyarországon. Budapest.
192
Imre Grafik, Muzeji narodnostnih manjšin ...
Tripolszky Geza
1989 Neprajzi kutatasok a Tisza es a Kri vaja men ten. V: A hatarainkon
kiviili magyar neprajzi kutatasok II. Budapest. 26-31.
Voigt Vilmos
1986 A magyarorszägi nemzetisegek nemzetközi kutatasa. V: A III.
Bekescsabai Nemzetközi Neprajzi Nemzetisegkutatö Konferencia
elöadäsai. 3. Budapest- Bekescsaba. 310-317.
LEGE^sIDA K ZEMLJEVIDU
I 1. Baja, 2. Bačalmaš, 3. Cavolj, 4. Cikerija, 5. Gornji Sentivan, 6. Gara, 7. Kačmar,
8. Vaskut, 9. Matevič.
II a) 1. Santovo
b) 2. Mohač, 3. Mohačka ada
c) 4. Veliki Kožar, 5. Šaroš, 6. Lotar, 7. Birjan, 8. Olas,
9. Belvärdgyula, 10. Minjorod, 11. Vršenda, 12. Lanjčok,
13. Titoš, 14. Erdosmärok, 15. Maraza, 16. Katolj.
d) 17. Kašad, 18. Dolnji Sentmartin, 19. Breme.
III 1. Ata, 2. Kukinj, 3. Nemeti, 4. Pečudvard, 5. Pogan, 6. Salanta, 7. Semelj,
8. Sukid, 9. Suka.
IV a) 11. Starin, 2. Drvljanci, 3. Križevci, 4. Gornji Martinci, 5. Lukovišce, 6. Potonj,
7. Brlobaš, 8. Novo Selo.
b) II 9. Berzence, 10. Belavär, 11. Vizvär, 12. Heresznye,
13. Baböcsa, 14. Bolho, 15. Tanany.
V: Duro Sarošac: Južni Slaueni u Madžarsko]. Etnografija Južnih Slavena u
Madžarskoj 2. Budimpešta, 1977. 7-37. -10/11./
193
Problemi
c) 16. Tötszentpäl, 17. Täska, 18. Buzsak.
d) 19. Murski Kistur, 20. Tötszentmärton, 21. Totszerdahely, 22. Semjenhaza,
23. Petrivente, 24. Fičehaz, 25. Legradska Gora, 26. Belezna, 27. Molnäri.
e) 28. Narda, 29. Hrvatski Zidanj, 30. Prisika, 31. Olmod, 32. Felsocsatär,
33. Szentpeterfa, 34. Hrvatske Sice.
f) II 35. Bizonja, 36. Hrvatska Kemija, 37. Kophaza, 38. Fertohomok,
39. Hidegseg, 40. Und.
V. 1. Baän, 2. Dusnok, 3. Erd, 4. Erci, 5. Tukulja.
VI 1. Alsoszölnök, 2. Apätistvänfalva, 3. Felsoszölnök, 4. Ketvölgy, 5. Räbatotfalu,
6. Szakonyfalu, 7. Orfalu, 8. Szentgotthärd.
VII a) 1. Mohač, 2. Lipova, 3. lločac, 4. Madarboja, 5. Vilanj, 6. Šumberak, 7. Šarok,
8. Erdosmecske, 9. Medina, 10. Borjad, 11. Veliki Budmir.
b) 12. Deska, 13. Sirig^ 14. Novi Sentivan, 15. Madarčanad, 16. Batanja.
c) 17. Budakalas, 18. Cobanka, 19. Lovra, 20. Räckeve, 21. Szäzhalombatta,
22. Sentandreja, 23. Sigetčip, 24. Pomaz, 25. Budimpešta.
194