(fJeliica prinašaš preroda borbo in slast. Kadar pred tabo omahne, uplahne zadnjih pomladnih viharjev oblast, dvigne se z blaženo stto, kar je mehkužno ln bedno ln tužno tonilo v obup. Lokam ln gajem boš dala cvetoči poljub• Kakor predobra mati položi dojenčka v tople plenice — v svežih voljnih razorih v spanje zaztblješ semenje rži in pšenice• Slavcu velela boš spev o ljubezni žgoletl. ttce Zadnje oblake odgrneš fn solnce navrneš t „Tako, zdai široko posveti !" In vse, kar daš vsemu, je dano, Izbrano za nas: pesem, ljubezen, rast ln smrt in zvezde ln večni čas. Da bomo svetli ko prizma, prosojni kristal v tvoji jarki luči - o, le še volje ln čistega dela ln misli prisodi nam f Tako, zdaj mogočni, opojni, bojni koral nam zabuči: Velika noč, — ti veliko jutro bodi nam! Zeleni Jurij v Zasavju Kakor neslišno petje zveni od nekod, topel dih je v zraku, sladka slutnja v »rcil . . . Pomladni klic prihaja iz Zasavja, i* Polhovgrajskih hribov, z Dolenjskih go- ric in iz kraških dolin tam okrog Vrhni- ke in Borovnice. Zapovedujoče, neodo- ljivo nas vabi, zove, mami pomlad od vseh strani. Kje jo bomo poiskali? . . . Vlak kleplje svojo Jekleno pesem čez ljubljansko polje. Krokarji se kopljejo • rokavih Save, ki se je razrastla in raz- lezla v brezbrežnost. Lahke megle leže nad širnimi vodami, drevje izteza vanjo svoj«. prazne veje. Na golih jelšah vise puhasti kosmi ovijalk. Sveti Miklavž gori na holmu pogleduj® is megle, Cicelj je popolnoma pogrez- njen vanjo. V rezkem ritmu ropočemo skozi savsko soteska Pusto je še tu- kaj: sivozelena voda, sivo nebo, prazna pobočja, golo drevje. Kje si, pomlad? tiče, ki bo razprezala vsenaokr >g svoje mesnate, ledvičaste liste. Stopim čez rob. Onstran doline, že prav blizu štrli razorano skalovje pod vrhom Kopitnika: stolpi in stolpiči, rog- lji in rogljiči, mogočni skladi razdrapa- nega pečevja, ki kakor razvalina ogrom- ne trdnjave strmo pada proti Savinji. Onstran zelene vode stojita dva stara, ljuba znanca: Veliko Kozje, ki se na- vpično dviga od reke proti nebu in na široko razkazuje svoja skalovita, pre- padna pobočja. Pod vrhom čepi tisti skalni balkon, kjer se tako prijetno sedi in zvoni z nogami v prepad proti Brišam, mali vasici, ki se stiska v tesni prostor savinjske soteske. Zadaj, že nekoliko v megli, se bohoti široka kopa Lisce, pla- ninska koča nas pozdravlja z njenega vrha. Stopimo iz gozda na plan. Nekaj hiš je razsejanih med peščenimi njivami in vegastimi tepkami. V kraških kontah samevajo zadnje umazane zaplate snega. Spemo zopet skozi gozd, kjer stoje tiso- čeri cveti belega teloha. Cez mirno po- bočje in skozi goščo na grebenu se dvig- Vasica Marija Sir je (v ozadju Kum) Stare velikonočne in navade V Zidanem mostu izstopimo. Mahoma Je vse vedro ln jasno. Sonce poje svojo zmagovito pesem na vrheh in v dolini S podjetnim zamahom za vihtimo na ra- me oprtnike. Takoj za postajo se vzpne kolovoz, skoraj cesta v gozd in se v širokih klju- čih zajeda v strmo pobočje. Naglo nas nosi korak iz soteske. Skozi golo bukov- je in gabrovje gledamo navzdol na pro- go, kjer se štirikratna vijuga tračnic kot železen pas ovija okrog hriba. Pod zida- nim nasipom drvi Sava, motna, globo- ka, nevarna. Trava že kaže rumenkasti cvet, mar- tinčki nastavljajo soncu radovedne gla- ve. Bledo rdeče blazine resja vise na Btrmem pobočju, vitki grmič dišečega volčina izteza iz gošče svoje tanke veje. V gozdu že odvija kačnik svoji zeleni omot, ranjak poveša v vencu deveterih listov težke glavice, prisadnik poganja svoje neznatno zeleno rastje. Drobne vejice omele leže na poti; ve- ter jih je odtrgal od materinskega kolo- barja v visoko gori v drevesu in jih zvrtinčil na tla. V peščenem svetu ob poti nastavlja ramšela svoje rdečkaste in rumene cvete. Na strminah, ki pre- padno padajo proti Savi, stoje vrbe in v polnem cvetu plezajo mačice po njihovih vejah. Svet se odpre, široka plan se razgrne pred nami. Onstran ravnine, ki je pose- jana s trobenticami, se je naslonila va- sica pod široko razloženo kopo: Marija Širje. Bel dvorec s stolpiči na vogalih, napol graščina, napol hiša, zaslonjen s smrekovim gozdičem kraljuje na sredi; poleg njega cerkev z vitkim stolpom in nekaj hiš. ki se pa vzpenjajo že v brdo. Sredi ravnine pokopališče in na njem štiri velike ciprese. Ob poti samuje ka- pelica z lepo izrezljano, leseno streho. V gostilni se malo ustavimo, da popi- jemo čašo mleka. Zgovorna gospodinja na. razlaga poglede proti jugu. On- stran zareze, ki rahlo naznačuje savsko sotesko, visoko brdo Čemerno. Desno od njega se dviga široko sleme, ki omahne v zarezo in se vzpne vnovič v topi vrh Elečevice; daleč v ozadju se boči v mo- drikastem ozračju mehka kopa Kuma. Od Kuma pa se vlečejo dolgi grebeni, prav tja do pečevitih Poljskih devic, ki jib domačini pravijo Roglovje. Pot iz Marije Širje proti Kopitniku, ki je naš današnji cilj, vodi tam nekje sko- zi gozd na desni. Mi si volimo bližnjico, skalovito in peščevito rižo, ki so jo hu- dourne vode izgreble kar navpično v ledja Kopitnika. Tam je seveda strmo, in malce naporno, pa kai bi tisto! Višje gori so zarezali domačini v ključih pot skozi mehki svet. Tu bo čez kakšen me- sec dni rasel bohotni cvet strupene zla- nemo na vrh Kopitnika in se utaborimo pri pritlikavem boriču med skalamL V prepadnih strminah zdrvi pod nami svet, razsekan, razbit in razbrzdan v stolpe in roglje, nizdol proti Savinji. Luk- nje in preduhi vodijo skozi skalne bol- vane, čudne oblike kaže mogočno pečev- je. Po ozki stezici se gibljemo med ska- lovjem in občudujemo silno dleto nara- ve, ki je izklesalo in izgreblo v tisoč- letnem delu te čudne like. Na rogljih in stolpih gnezdi že popje mešenikeljca, ki bo čez mesec dni prekril vse te skale s svojim žoltim cvetjem. Poleg avriklja se tišče krasne zvezde netreska in prav na vrhovih ponižno klijejo rumeni cveti gladnice. O velikem Kluzijevem svišču, ki bo v maju pozvanjal po vseh teh ru- šah na vrhu Kopitnika, še ni duha ne sluha. Tudi Jožefovka je nastavila šele popje med lansko travo. Ure minevajo kot hipi. Sonce je mi- lostno, ves čas toplo greje v ledja. Ob- lački jadrajo po nebu, od časa do časa zapekeče vlak skozi dolino, odmev se lovi med skalovjem Kopitnika, Hlad nas strese iz dremavice: oblak Je prekril sonce. Skozi gosto rastje si išče- mo poti v dolino. Tu pa tam se odpre pogled proti Savinji. Zeleni zavoj reke, dve, tri bele hiše, skalovite stene nad bregovi, cerkvica na brdih. In zopet gozd, nepregleden gozd. Čez robove gledamo v brezdna, ogrom- ni skalni skladovi zapirajo pot. Z nji- hovih vrhov zremo v prepade, ki nas si- lijo v umik. Tu po teh navpičnih pobočjih, kjer polzi korak na korenikah, ki so skrite pod velim listjem, brsti igalka, kraljeva roža. Gosto grmičevje sleča, ki nam se- Na stolpa pod Kopitnikom ga do pasu, fl dela tovarlšijo. čet strm« poseke hitimo v dolino. Za robom za- prhuta velika črna ptica — divji petelin — in nerodno omahne v grmovje. r .. Med zasavskimi igalkami — ljubljanski cvet Po gozdnih stezah onkraj grape beži- mo nizdol, malo kasneje ae nam pridruži potoček in beži z nami Postojimo in se ozremo nazaj. Mogočne skalne trdnjave stoje kot večni spomeniki narave v viša- vah. Grozeče vise nad nami nakopičeni skladi; par žilavih borov se je vgnezdilo v razpoke in se stiska ob prepadne stene. Kar naenkrat pa smo iz gozda. Zele- ni pašniki beže tja do Savinje, reka se poigrava v svoji strugi, bele hiše stoje pod holmom in bela cerkev na njem: va- sica Ogeče se ogleduje vsa praznična in Vsako leto vzbuja Velika noč, ali kakor pravijo vzhodni Slovenci, Vuzem, ko slavi narava svojo zmago nad zimo in temo, ko premaga zelena in topla Vesna črno ln mrzlo Morano, v človeških srcih čuvstvo veselja, vir novega, svežega življenja ln poguma ter mlade, nade polne samozave- sti. — V stari dobi so ljudje praznovali Veliko noč še mnogo bolj slovesno kakor dandanes ln to dalje časa, do osem dni. V tem času so zaprli sodišča, izpustili kaz- nence iz ječe, osvobodili sužnje, darovali revežem miloščino in se popolnoma pre- pustili velikonočnemu užitku in veselju. V Konstantinov! dobi je bilo število luči in bakelj o Veliki noči v Carigradu neki toli- ko, da je bila — kakor priča cerkveni oče Evzebij — noč svetlejša od dneva. — Po narodni veri poskoči sonce ob vzhodu na velikonočno jutro trikrat od veselja nad vstajenjem Gospodovim. Ljudje, zlasti otroci, so čakali na kakem hribu sončnega vzhoda in v svoji domišljiji to tudi v res- nici videli. Marsikje se godi to še danda- nes. Tako se druži kult narave ln pomladi s kultom Velike noči. Praznovanje Velike noči se pričenja prav za prav že na Cvetno nedeljo, ko lju- dje prinašajo v cerkev butare in oljke k blagoslovu. Butare, okrašene s pisanimi trakovi ter obložene s pomarančami in Ja- bolki, so bile ponekod tolike, da je nosilo poedine po več fantov ln so se dotikale cerkvenega stropa. Kaj rad se je ob takih prilikah razvil med posameznimi skupi- nami iz zavisti prepir in celo pretep, tako da so večkrat odnašali domov popolnoma oskubljene in razmršene butare. — Uvod v praznovanje Velike noči Je bil post, v starih časih splošno v navadi ln silno strog. Razen nedelj ln praznikov ljudje v vsem postnem času niso uživali s svinjsko mastjo za beljenih Jedi. V marsikateri vasi pa od srede do sobote velikega tedna lju- dje niso imeli niti zajuterka niti južine. Najbolj so se postili na veliki petek, ko so uživali samo opoldne ln zvečer nekoliko hrane, ln še to zelo pičlo. Na veliki četr- tek so marsikje uživali koprive kot sred- stvo proti čarovnijam, drugod zopet so Jih nabirali ln spravljali na podstrešje kot po- moč proti streli. Izjema posta Je bila po- nekod samo v soboto, ko so dobivali posli po kosilu rozinlne ln medene štruklje. — V mnogih krajih je bila navada, da so ve- liki teden, zlasti na veliki petek, posebno bogato obdarovali občinske reveže. Tako j« dobil n. pr. v loški okolici prvi berač, ki j« prišel na veliki petek zjutraj v hišo, vrečico moke, jajce, klobaso, kos kruha in svinjine. Ta dan je bila tudi navada, da so tujcu, Id Je prišel skozi vas, prav posebno postregli, češ, da to prinaša obilo sreče. Za primer bodi nastopna narodna priča is Koroške: »Veliki hlapec neke kmetije v Ziljski do- lini Je odšel na veliko soboto na sosednji hrib na obisk. Ko je prišel do bližnjega ribnika, je sedel na ploščo skalnate stene na bregu da bi si odpočil. Nekaj časa je počival nato pa je vzel štrukelj, ki mu ga Je bila opoldne dala kmetica, ln ga Je za- čel JestL Toda komaj Je ugriznil, je zašu- mela ln zabučala voda v ribniku ln v tre- nutku, ko so udarili valovi ob skalo, na kateri Je sedel hlapec. Je stopil lz ribnika velik, poraščen mož. Pa Je nagovoril hlapca tako-le: »Upam. da si dober člo- vek ln ml boš drage volje dal kos Štruklja, umita • zelenih vodah Savinja. Po beli cesti smo v par minutah že v Rimskih Toplicah. Kopališče je mrtvo, zaprto, pred Veliko nočjo ne računajo z gosti Gostilničar prisede k mizi ln nam • pojočem savinjskem narečju pripoveduje o brigah in težavah, ki jih prizadeva Sa- vinja b svojimi poplavami. Reka teče zdaj mirno in pohlevno šest metrov pod hišo v svoji strugi Lani v septembru pa je prodrla prav v gostilno. Pri ko- silu so sedeli že do pasu v vodi Kmalu potem pa je zalila štedilnik v kuhinji in odnesla krožnike in nože ljudem tako- rekoč izpod rok. Vse je zbežalo, le go- spodar je vztrajal in poleg njega — pes, najboljši prijatelj, ki ga človek najde v življenju. Stopimo še malo • park pod graščino. Stoletna drevesa, tuje smreke, neznani borovci, čudoviti mecesni zadivljajo oko. Po gorki vodi v bajarju plavajo rdeče ribe s čudnimi izrastki in brazgotinami, ne vem, ali je to od bolezni ali od borb, ki jih imajo med seboj. In nikjer nobe- nega človeka. Uro kasneje pa že sedimo • vlaku, ki drvi v noč skozi savsko sotesko. Ljudje prihajajo in odhajajo, cvetje • rokah, teloh in resje za klobuki Tudi mi smo videli mnogo, mnogo rož ta dan. A nismo se jih upali vzeti s se- boj: da ne bo zamere pri zmagovitem vitezu, Zelenem Juriju, ki je prijahal na belem konju in razstlal ves ta pisani kras čez polje in brda . . . Dr. A. B. šege ki ga baš hočeš pojesti pred durmi mojega mokrega stanovanja.« — »Tvoji želji prav rad ustrežem,« je odgovoril veliki hlapec, »zakaj že moja pokojna babica ml je več- krat rekla: kadar se raglj« umikajo pred velikonočnimi zvonovi, ne sm« nihče v lju- bezni odreči tujemu gostu kosa velikonoč- nega jagnjeta; kdor pa gostu postreže, temu bo Bog pomnožil lmenje ln blago.« — Hlapec je dal čudežnemu možu kos štruklja, ki ga je držaj v roki. »Tisočera hvala za dar iz tvojih rok,« je odvrnil tuji mož, »nikdar se ne boš kesal, da al ob tej uri z menoj lomil svoj velikonočni kruh. Bleščeče zlato, ki so ga valovili naplavili lz ribnika na skalnati rob, bodi plačilo za tvoje darilo.« Po teh besedah Je mož sko- čil v ribnik ln na mah izginil v valovih. V tem hipu pa je tudi hlapec zagledal pred nogami bleščeče zlato, ki j« bilo sedaj nje- gova last. Preden Je Se minil velikonočni mesec, Je hlapec postal srečen ln lmovtt posestnik ene Izmed največjih kmetij • Ziljski dolini. Od velike srede nadalje čaka mladina v cerkvi, da ugasnejo vse sveče, nato pa za- čne na dano znamenje ropotati na vso moč z ropotuljami, ragljami ln razbijati po zabojih, plohih ln različnih lesenih pri- pravah. Vse to naj posnema vpitje Judov: »Križaj ga!« Na kmetih tudi pravijo, da otroci s tem »Boga strašijo.« — Veliki če- trtek, pravijo. Je tako velik praznik, da ta dan Bog blagoslovi vso naravo ln dobi ce- lo Jajce v kokoši svoj blagoslov. Na veliki četrtek so nekdaj v mnogih krajih Se zju- traj okrasili znamenja na poljih a brSljl- nom, smrečjem, doma v sobah pa svetni- ške podobe z lovorovlmi vejicami ln pal- movimi šopi. Tudi je bila splošna vera, da j« veliki četrtek sveti dan narave, zato j« ta dan vsaka zelenjava bolj okusna kakor katerikoli dan v letu. Ponekod je bila tudi vražjevsrna na- vada, da so na veliki četrtek IzneSeno ln na veliko soboto blagoslovljeno jajce za- grebali pod rožni grm, češ, da to varuje bližnje hiše pred ognjeno strelo. — Na ve- liki četrtek ln veliko soboto zjutraj so si umivali v mnogih krajih ljudje s svežo studenčnico, zlasti dekleta, obraz, »da U ostala zdrava duša ln telo« ln da bi bila lepa ln čednostna. — Na veliko soboto zjutraj otroci i« dan- danes prinašajo Izpred cerkve »sveti ogenj«, da bi bila domača hiša očuvana vsake nesreče. — Do današnjih dni s« je ohranila v naših krajih starodavna nava- da. omenja jo že Valvasor, tako Imenovani »žegen«, to Je blagoslovitev jedil, ki se iz- vrSi na veliko soboto popoldne. Dekleta prinašajo v ž-ipnljsko cerkev v jerbasih razne Jestvins: kruh, kolače, potice, pirhe, gnjat. klobase, pa tudi hrena in soli. Bla- goslovljeno sol so ljudje hranili vse leto ln so Jo smatrali kot zdravilno sredstvo za ljudi ln živali. V nekaterih krajih hodijo duhovniki sami v poedine vasi in sela, kjer blagoslavljajo skupno ali pa po hišah ve- likonočna jedila. V vinorodnih krajih dobi tudi vino svoj blagoslov. Na povratku lz cerkve hitijo dekleta kolikor mogoče urno z Jerbasi domov, zakaj imajo vero, da ti- sta. ki bo prva prispela v domačo vas ln se bo prel umlla, se bo tisto leto prva omožila. Kmetski fantle, ki jih pri takih tekmah opazu1"1o. Imajo s tem svoje ve- selje in šale. Ponekod dobi »žegen« tudi vsa živina pri hiši razen mačke. Ostankov Jedil ljudje niso smeli zameta vati, temve® so metali kosti, lupine in o? al« odpadka na ogenj p i r h i, v Beli Krajini ln prt vzhodnih Slovencih pisanlo« ali pisanks — Rusi pravijo krašanki (od krasiti), — so darilo, ki si ga medsebojno poklanjajo T družini, sorodniki in znanci, pa tudi za- ljubljenci. Odkod ln odkdaj izvira ta na- vada, se ne da dognati že stari narodi so Imeli gladko ln okroglo jajce za simbol sreč«, rodovitnosti in novega življenja. Stari Feničani so upodabljali svoje bogo- ve v obliki jajca. Tudi azijske konfesij« Imajo podobna tolmačenja. V srednjem ve- ku že je bila navada, da so s« ljudje med- sebojno obdarovali s pirhi, a lupin« so na drobno štrli, ker eo bili mnenja, da cele prinašajo čarovnijo in nesrečo v hišo. Pir- he darujejo dekleta svojim izvoljencem, ln sicer po eno, tri, pet itd., nikdar pa n« na pare, zakaj to bi pomenilo, da je de ki« oddalo svoje srce 2e drugemu. Tudi J« bila navada, da so dekleta, ki so se po Veliki noči poročila, dajala svojim zaročencem darilo; na okno so polagala tri pirh« in nov, svež robček. Ako pa dekle snubca, ni maralo, j« dejalo na okno prazno, posval- kano vrečloo. Pirhi so tudi predmet Igra, zlasti mladine, ki s« o Veliki noči s tem kratkočasi. Mladina pirhe »seka« s kova- nim denarjem po medsebojnem dogovoru. Ako sekač ugrebe novec v pirh, J« ta nje- gov, sicer ostan« Jajc« in novec nasprot- niku. Drugod zopet trkajo s pirhi na oa- kem loncu. Komur ostane Jajc« celo, dobi oba pirha. Drugod tudi trkljajo pirh« po poševni ploskvi ln skušajo trčiti ob spo- daj nastavljeni pirh. Ako ga igraleo za- dene, dobi oba pirha. V starejši dobi J« bD» navada, da M J« na veliko soboto zvečer zbirala mladina, pa tudi odrasli ljudje, pri kakem gorskem potoku, kjer so zajemali vodo; pripisovali so Ji zdravilno moč, zlasti za očt Da M bi- la ta zdravilna moč uspešna, so zajemali s vrči proti vodnemu toku. Spotoma nfao smeli črhnitl niti besede; šele po povratku, ko so prestopili domači prag, so smeli «o- pet govoriti. Kdor pa s« Je pregrešil, nf prinesel domov zdravilne, temveč samo na- vadno potočno vodo. Ta večer so škropflf tudi živino, da bi se J« n« lotil« bolezni. Tudi so dajali živini posvečen« soM ln bla- goslovljenega. kruha, kar naj bi odvračalo zl« čarovnij« od hleva. To pa s« J« moralo zgoditi, preden so živino napajali. Na veliko soboto popoldn« J« is danda- nes v navadi velikonočna procesija, pona- kod, zlasti na Koroškem, s« J« vršila pro- cesija zvečer z lučmi in plam«nicaml Ko J« bila končana, so zmetali plamenlo« zu- naj na polju na kup ter pri tem streljali s pištolami ln možnarji. Drugod zopet so na veliko soboto zv«čer po procesiji — ali, kakor narod pravi: po Vsrtajenju —, ko so se prikazale prve zvezd« na nebu. zažigali grmade, ki so Jih fantje znosili na veliki petek po gorskih bregeh ln vr- hovih. Pri tem so prepevali velikonočne pe- smi, drugod zopet so molili zato so Ime- novali take kresove tudi »prošnjv ognje«. V nekaterih krajih so vzdrževali take og- nje do velikonočnega jutra, ki mu j« na- rodna vera pripisovala čudodelno moč. Na- rod J« bfl prepričan, da so otroci, rojeni na velikonočno nedeljo ob sončnem vzhodu, posebno srečni ln da pred njimi nesreča beži kakor »suho llstj« pred vetrom«. V gorskih vaseh so nekdaj žena ln da« kleta vstajala na velikonočno nedeljo na vsa zgodaj, Sla ven na polj« ln postavljala na ogl« njiv ln travnikov majhna križca. Vsakemu križcu so dodal« jajčjo lupino, napolnjeno a blagoslovljeno vodo od sv. Treh kraljev iz treh župnij: taki križci naj bi očuvali zemljo in posestvo vseh Čarovnij ln nesreč. — Ako J« bilo o Ve- liki noči lepo ln milo vrem«, so s« zbirali na velikonočno nedeljo ln ponedeljek po- poldn« mladi ln stari na vaškom trgu pod lipo, Igrali so razne igre ter poslušali po- vesti ln pravljic«, Id jih Je zgovorna stara ženica pripovedovala nežni mladini. Kot primer bodi nastopna koroška narodna zgodba: »Nekoft Je Ha na velikonočno nedeljo zjutraj kmetica v bližnjo vas k cerkvena- mu opravilu. Bilo je Izredno lepo Jutra Z Jasnega, kakor ribje oko čistega neba, Ja sonc« lilo žarko svetlobo na kalečo setev, V vejevju dreves so ptiči veselo prepeva- li; na njivah in poljih so prve pomladan- ska cvetlic« dvigal« nežne glavic«, kakor bi hotel« Stvarniku sveta, ki J« vstal la groba, Izkazati čast in spoštovanj«. Kme- tica je vesela stopala skozi sončno ravan ln dehteči gozd. Naenkrat zagleda pod raz- valinami starega gradu jagnje, čigar sve- til volneni kožušček se je bleščal v zla- tem sijaju. Kmetica, ki še nikdar ni vi- dela tako lep« ovčice, se Ji je približala, Jo ljubkovala in rekla: »O, ti ljubo jagnjs, kako to, da si na tako velik praznik samo in zapuščeno?« Komaj pa je žena to re- kla, že je slišala od razvalin: »Jagnje, ki ti tako ugaja, ni samo ln zapuščeno, zve- sto ga varuje pritlikavec te gore!« Začu- dena kmetica pogleda k razvalinam ln za- pazi pritlikavca, ki je sedel vrh skale ln zibal zlato palico sem ter tja. Nekoliko ča- sa je žena opazovala prltlikavčevo počet- je, nato pa ga Je nagovorila: »Možiček, daj mi Jagnje, ki ga varuješ; rada bi ga Imela in bolj bi ga čuvala kakor gozdni vrani rumeno zlato.« — »Tisočkrat ško- da, nespametna žena, da si tako nerodno i, govorila,« Je odgovoril pritlikavec; »ak* u ne bi tako govorila, temveč rekla: »ti pa- metni pritlikavec, odkod ti Je jagnje ln kakšno čudodelno zelišče pač uživa, da Ima tako svetal ln dat kožušček,« bi do- bila od jagnj«ta velikonočni dur, boJJ dra- gocen kakor oni, ki >1 ga. hotela, od men«. Tako si pa ob svojo življenjsko srečo.« Nato se j® zemlja silovito potresla, da so raz po kale skala in drevesa; pritlikavec in Jagnj« »ta izginila. Ponekod J« hodil hltai oft«, doma« go- »podar, na, velikonočni ponedeljek • vsemi družinskimi člani in posli po svojem po- sestvu. — Narod si tolmači velikonočno vreme ca svoja vremenska prerokovanja, tako n. pr. pomeni slabo vreme na cvetno nedeljo slabo letino, ako pa je ta nedelja lepa, bo rodovitno leto. — Dež na veliki četrtek prinaša rodovitnost. — Močan dež na velikonočno nedeljo daj« pičlo in slabo krmo; tudi so potem vse nedelje do Bin- ko&ti deževne. Tako Izraža narod, M Ima 9» fcsaa ata>- rc davnih časov svoje Šege in navade, *vo$« veselje tudi na zunaj, da bi velikonočne praznike čim bolj sijajno praznoval. Kr- ščanska Velika noč se spaja s proslavo pomladi. Narod J« izražal avoj« Cnrvstvovanj« tu- di v pesmih. Od Številnih narodnih veli- konočnih pesmi naj navedem nastopne: Oorlika : DuSa moja, poj • menoj, poj z menoj na božjo pot, na božjo pot na goro, na goro visoko. Tam boš vidla, duSa ti, kaj Jezus za te trpi: za te tn za naše greh« krvavi pot poti. Qor«n]ik«t žalosten Je velki teden, ker ga, grešnik, nisi vreden, angel varh na oblak' stoji, zlat kelih v rok' drži. Kdor pa hoče iz tega kedta p4t£, mora krvavi pot potiti: Jezus je iz tega kelha pfl, k' Je krvavi pot potil. L t 4 Spomlad ie. Kože cveto. Naa-aTa •» oblači v novo obleko. .Nad našim Jadranom ž« sij« toplo eonoi in izvablja iz zemlja in duš kali in nade za boljšo bodočnost. Priroda na Ja- dranu, obala, letovišča, zdravilišča, pred- vsem pa morje, vew to nas zove im vabi k sebi. Kdo more biti tako zakrknjen, da se ne bo odzval? ija V duhu ndim sašaško luko s slikovnimi Pečinami, Grobniško polja. Trsa* in razva- line nekdanje frankopansk i moči in slave. Vidim slikoviti Kvarner in romantično na- brežje h rvaškega Pri morja. Na n jem ee bs- lita kot nedolžni dekleti Kraljeviča in Cri- kvenica z vilami, palačami, hoteli im kopa- lišči. Iz posameenih ulic vro tujci, ki jih melodij« Jutranje zarje vabi k morju, da si na žarkem soncu odpočijejo telo in dušo. Polacoma. počasi pa se odpira nova sti- ka. nova lepota. Prikaže se Novi Vinodoi a tipičnim starodalma/ti nekim značajem, po- tem Seni. nekdanje zatočišče Uskokov, da- nes lepo kopališči Potem Baška na Krku z lepimi zalivi; Malteška, OmišalJ. Krk in Njivice. Vse to ovijajo žarki zlateca sonca, ki spremljajo gosta vzdolž obale. Tih, svež vetrič prinaša na ušesa zvoka ribiških pe- smi. Melodije pripovedujejo, kako je b4k> takrat, ko ®o fjmaške glav« setnjsklh Usko- kov visele na jamborih beneških ladij, medtem ko so njih telesa trohnela v ječah pod »Mostom vzdihljajeivc In vse to zateea- dell. ker doma Sin i niso dali, da bi "-n ta- fteec 'igrabil morje. Lepo hrvaško Prtmorte a romantfiJnhn Vrbnikom. danes »e mi mudi tn te zapu- ščam, a že zdaj povem, da sa bom vrnil, večkrat vrnil. Duši se odpirajo nova obzorja. Raib! Nje- govi zvoniki »e zde kakor naslikani ta morski gladini in t njimi se poigravajo morski valovi, ki opljuekajvajo visoke skali Starinsko obeležje Raba. njegova romanti- ka in beneška umetnost se tiho umikajo modernejšim prilastkom sodobnega letovi- šča.. Rab nam popolnoma nadomešča Opati- jo. Rab plava v mizi ki jazz - banda in v valovih spomladnesra življenja. Ob tej spre- membi fte človeku zazdi, da eo se na Rab vrnili nekdanji prijetni časi bogastva in na- predka, ko se ie tikala svila in se je kovalo srebro in zlato. Od Raba dalje pozdravljajo potnika majh- ni otoki. Srečam Pas, otok mlaka, smetane in medu. Saj eo« daleč po sve/tu znane palice čipke in paški sir. Čudoviti izdelki za telo in oko! Silba, Olib. Uljan in Dugi otok so budni stražarji našega Jadrana. Odlikuje iih romantična lega. navzlic temu pa do danes še niso prišli do tega, da bi privabili mno- go tujcev. Manjkajo jim uvodne zveze. Pag. ki se ponaša s krasnimi gozdovi, ima zaprto obalo. Od Dolgega otoka daj« ee vrstijo sapu- ščeni otoki. Na prvi pogled bi človek mislil, da tod okoli sploh ne živijo ljudje. Povsod gkalovit svet, močno izpostavlja burji. Ko- liko zapuščenega boeaetva leži tod okoli! Nenadoma vzdihnem. Kaj se je zgodilo? Viktor F. Engelsberger: Večerni zvon Po razhodu ruske vojske na perzij- skem ozemlju pomladi 1918 nas j« več jugoslovenskih dobrovoljcev, služečih v ruskih edinicah na turški fronti, hote- lo preko Viadivostoka v Ameriko. Hi- tro menjajoče se razmere v Armeniji, Azerbejdžanu in na severnem Kavka- zu so prekrižale to namero. Turška vojska je v kratkem času zasedla vzhodni del Kavkaza, k}er so prebivali muslimani, vključno Baku, odkoder so po težkih bojih izgnali Angleže. To meno gospodarja je plačalo z življenjem okoli 30.000 Armencev, ki so pred pri- hodom Angležev podpirali sovjetske oblasti. Gruzijo so osrečile nemške če- te. Iz severnega Kavkaza so prihajala redka, a malo razveseljiva poročila o roparskih napadih Ingušev ter o bojih med rdečimi in kozaškimi oddelki. Brez posebnih nezgod smo prešli po- krajine, zasedene od Turkov in Nem- cev. V Tifiisu smo se odločili trije za pot proti severu, ostali proti zapadu ter se izročili vsem muhastim naključ- jem razgibanega življenja. Pridružili smo se ruskim beguncem. Med vasjo Lars in Balda na vojno-gruzinski cesti so nas rešiti prtljage in denarja razboj- Itajtrikt hi iJotooMMkJh gortot Marija J« po poli potrala, »rečala Je, srečala cimerman« tri. »Kaj delat«, kaj delat«, ctmermani vi trlj«?« »Mi delamo, mi tešemo križ za Jezusa.« »Le delajte, 1« dela.JU prav tenko in drobca, da Jezusova mantra tim ležiša bo!« L t. d. Nato sreča Marija po vrsti: tri »tišla- re«, ki gladijo križ, tri kovače, ki kujejo ieblj« ln tri deklice, ki pletejo krono. Vse te Marija prosi, da naj delajo »prav tenko ln drobno, da Jezusova mantra tim ležiša bo.« * fitajeraka t Tri pisanke vam talam, iz serca želim, le pomajt« mi sproetti, da jih vredno zadoblm. Pervo pisanko vam talam sveto rešno telo, kadar bote bolni letaU, vas špižalo bo. Drugo pisanko vam talam, ljubo devioo Marijo, kadar bote vmirali, da vas trofitalo bo. Tretjo pisanko vam talam, kdar 'te 'mell • rokah hič: Jezus, Marija, sveti Jožef, pridite nam na pomoč! + Primorska f Veseli M % menoj, kristjan, na ta velikonočni dan! Aleluja, aleluja! Veselit« se vse stvari, kar na zemlji v nebesa žeH Zdaj obhajamo tisti spomin, ko je vstal od smrti božji Sin. Rudolf Dostal V daljavi s« J* prikazala silhueta Zedra. Od tam prihaja pesem slovanske«« sužnja. Na obali Zadra te usahnila naša vijolica, tam okrog rase tuja trava... Ko mimogrede prebolfan to rano. se ozrem daije in raslišim debel glas avona šibeniške katedrale. Pred menoj vstane svež in pomlajen Šibenik. Zapadno sonc« m»u zlati hiše, vile, pristanišče. Polagoma ee po- grezne ogromna žareča krogla in morsko ra- van in vrhove planin pokrije tema, jaz pa razmišljam o šibeniški okolici. Marsikdo mani, da Šibenik ni primere« u letoviščarja ali bolnika. Toda čeprav te Ši- benik trgovska in industrijska luka, ima zelo lepo okolico in vse pogoj« za razvoj turizma. Otoki: Zlarin, Zirje, Vodice kv Že- pu rine so takisto primerni za letovišča rje. Zlarin im Šepjrine sta že danes znana mar- sikateremu Slovencu. Letovišča r v Šibenik« ima lopo priHko, da vidi slaipov« Krke in Prukljamsko jeoe- ro s fjordi. Slapovi Krke so impozantoL Vo- de j« v njih toliko, da bi lahko napajala največjo elektrarno. Nedaleč od njih leži sredi fezera, ki spominja na naša Blejsko jezero, starodavni samostan Vlsovac. Never- jeten kontrast naravo! Par kilometrov od velikanskega ropota in Suma orjaških sla- pov Krke vlada samostanska tišina, ki mi- stično deluje na obiskovalca. In tišina se prijetno izgni!blia v pobožni pesmi menihov pravoslavnega sarooptana Arhandjelovca. ki stoji sredi gostetga gozda, med cvetočimi li- pami. kjer drobe slavci svoj« spomladn« pesmi. Troglr. Majhno mesto s krasno obalo. Tro- gir&ka stolnica te cvet srednjeveške kipar- ske umetnosti. Tu vidiš velika dela Rado- vana, Nikole Floremtinca, Alešija in Nikole Dalmatinca. Šele ko se človek pogrezne v občudovanje teh lepot, spozna svojo malem- kostnoet. Od Troctra do SpHta s» te razvrstilo sed- mero Kaštelov kakor sedmero labodov. Ta obala ie krasna in romantična, zdi se, kakor da ee vleče v neskončnost. Primerjati se da s francosko riviero. Med gozdiči borov- cev rasajo palme in agave. pred vilami stoie oleandri. Vse kakor ustvarjeno za letovi- ščarski raj. Pod etiarodavno kli§ko trdnlavo. bivšo re- zidenco Šnbičev, kraljuje mir. Tiho teče retka Jader, dim cementnih tvornlc pa zasti- ra razvaJIine nekdanje Salonae, jugosloven- skega Solina. Med neštevilniml grobovi, napisi, bazili- kami. teatrom in amfiteatrom tega nekoč velikega mesta mrgoli tujcev. Med njimi se kreta največji Jugoslovenski arheolog mon- signor Bralid, ki s svojimi zapeljivimi bese- dami prestavila tujce v dobo nekdanjega mo- gočnega Dioklecijana. To Js bil čas. ko se je rimsko cesarstvo utapljalo • bakanalijah. Ko sem v duhu stopil v krasno baziliko so- li nekih m jčemikov Prknuea in tovariš sv. se mi je zdelo, da slišim Škripanje mučilnega orodja nad glavami teh ubogih prosvetite- lrev ljudstva in braniteljev Kristusove vere. niški Inguši. Tako olajšane »o na« v Vladikavkazu pozdravili topovi, ki so reševali problem revolucije. Nekaj dni smo bili gostje slovenske- ga naseljenca Ru ta r j a, ki ga je revo- lucija spravila malone na beraško pa- lico. A nemima doba nas je gnala na- prej. V Vladikavkazu ie ostal prijatelj Spanger. Zagrebčan Vladko Magdič in jaz pa vsa krenila dalje, dospela po ču- dovitih dogodkih, ki so nama odvzeli vse veselje do nadaljnjega potovanja, v Mozdok ter se tu uslužila partizanske- mu odredu generala Bičerahova. A tudi položaj tega odreda je bil kljub ugodnemu nastrojm partizanov vse prei ko rožnat. Ideje oktobrske revolucije so se širile kakor kolobar, ki jih povzroči kamen, vržen v vodo. Ljudstvo je bilo zaradi menjajočega se položaja zbegano in celo več kozaških naselbin je postalo sovražnih našemu odredu. Po nekaterih uspehih so nastopili težki časi. 4. oktobra je bil naš odred tepen pri Karabagli, 30. oktobra so fde- čearmejci potolkli asetinskega generala Mistulova pri Prehladni, nakar si je simpatični starec pognal kroglo v usta. Sosledje nezgod še ni bilo popolno. 2. novembra smo izpraznili Mozdok, pro- ti kateremu so rdeči sosredili vse boj- Od učenjaka Butifc pa *mn a« W5U Ma po- tem, ko eem poskusil njegov »vinum ban um Salon itanum, 4ui noti corapit malitiam om- nium«. Tako sem dospel k Dioklecijanovi palači v Split. Kaj naj vam povem o Splitu. Id ga skoro gotovo vsi poznate? Sredi carskega Peristila stoji bojeviti Grgur Ninski in pri- povedujs, da Je bil res znamenita osebnost. Sai s« i« pravično boril proti rimskemu klo- ru, ko ie zahteval da je edino pravilno. 6« moli narod v svojem Jeziku. Nad Splitom se dviga divni »©leni Marjan, za niim kipe proti nebu vrhovi Kozjaka in Mosora. Južno od Splita leži Omll, domovina zna- menitih Kačičev. Iz Omiša prideš po krasni peščeni obali v Makareko. ki leži pod Bio- kovim in Je nailepše letovišč« v bližini Splita. Naša Madeira - Hvar naj m bo ttabosum- na, ker se«n pohvalil Makan9ko. Sai le Sirom sveta znano, da je Hvar »biser otokov« na- Sega Jadrana im najbolj znamenito dalma- tinsko letovišče ln zdravilišče. Za Hvarom ne sile, ker so vedeli, da je tu za Kav- kaz glavna opora protirevolucionarjev. Bežali smo proti Kaspiju, gnani od 20 tisoč mož rdeče vojske. Združili smo se pri Kurdjukovski z raznimi kozaškimi edinicami ter s posebnim oddelkom, ki je zaman oblegal mesto Kizljar, in tu čakali usodne bitke. Od zapada krasnoarmejci, na severu pusta karanogajska step, na vzhodu Kizljar, na jugu globoki Terek, za Te- rekom Cečnjd, v Cečnji razbojniki in Turki. Kam? Se ptici bi bilo težko. Po- polnoma odrezani od sveta, niti dom- nevati nismo mogli v tem blodnjaku, kaj se godi drugod po svetu. V Kurdjukovski sva z ruslkim kapi- tanom Petrom Viktorjevičem Senektu- tovkn izvohala zapuščeno kozaško ha- to in se veselila. S Petjo sva bila ta- ko rekoč krvna pobratima. V boju pod Karabagli so naju istočasno ranile krogle iz strojnice. Njega težje. Odtr- gal sem si kos srajce, za silo obvezal njega in sebe ter mu pomagal na varno. Od takrat sva si bila iskrena druga. Razgovarjala sva se o pasti, v katero smo morali, in pila čihir, kavkaški Cvi- ček. Petja je bil črnogled. S svojo tes- nobo le izrazil: »V koruzni knmitet* bomo izvoljeni, pa konec-« * Od rdečih ustreljen biti leti pogoodovana KorSula s Velakuko. Ml M jo man po svojih vulkansko divjih vrtovih in tihih jezercih. V njegovi bujni vegetaciji je že • rin»kih časih Amazorboe lovil zve- ri tn ptdoe. Krasna te okolioa Stana s ribiškim!^ va- sicami, kjer so vzorna gojišča oštrig. Sten- ske oštrige eo najboljšo na Jadranu. Majhna jadrnica drsi po morski gladini. Spremlja |o zvonenj« iz cerkvj sv. Vlaha v Dubrovniku. Dubrovnik! Divna republika svojevrstne narave in klasične lepote- Umet- nost. zgodovina in domovinska Ihibezen si tukaj poda ie jo roke. Vsa okolica Djbrov- nika Je raj. Cipresa pri cipresi, bor pri agavi. Sami živi kontrasti in vendarle živa harmonija! Potegnimo s« ie do Bok« Kotorake. Njeni fjordi so nekai izrednega, ni ena okolica Io veličastna. Vse te tako lepo, da so no moreš nagledati. In Lovfen! Vse kliče in zove: Pridite, spoznavajte naš krasni Jadran! Hubert Marjanovlč »Dihamo še, upajmo l« Magdič naju je slednjič Izsledil in razveselil z novico, da je pot skozi Cečnjo prosta, da so Turke pregnali Angleži in da je, tako govore pri štabu, vojne konec. Na najinih obrazih je bral nevero. Ni se dal motiti. »Pod poveljstvom generala Kolesni- kova se umaknemo v kratkem na desni breg Tereka, nadaljevali bomo neovi- rani pot skozi Cečnjo do Petrovska, odkodeT se bomo prepeljali z vlakom v Baku.« »Torej je precep, v katerega so. nas stisnili rdeči vragi, le pokazal režo,« ie ugotovil Petja. »Pijmo!« — 8. decembra se je izvršil umik čez Terek. Ob reki se je zbralo poleg vo- jaštva še mnogo beguncev. Vse je ča- kalo na prevoz. A na reki se je pozi- baval preprost brod, dva v naglici po- vezana stara čolna, preko njih nepri- trjene deske. In s tem edinim brodom naj se prepelje toliko ljudstva? Na ukaz generala Kolesnikova sem bil s petimi oficirji določen, da se prvi prepeljemo, zasedemo desni breg višje izkrcevališča ter da s strojnicami od- bijemo morebitni napad. Do roba broda je segala voda, ko smo ga natovorili in vsaka nadaljnja Skopljena skupina cvetov, zavit« v perga- minovo vrečico, na njej številka zapisnika o času ln sorti plodnika Pri »kopljonju cvetov moramo skrbno paziti, da no poškodujemo osrednjega dela cveta, takozvanega peetič*, ki bo služIl za sprejemnika cvetnega prahu pri pozcej- šem oplojevanju. Da preprečimo ©prošenje skopljenlh cvetov po vetru Ln iuželkah, zapremo, kakor nam ka-že slika 6t. S, več cvetov (4—6) v vrečice iz pergamlna, to Je neko vrste papirja, ki propušča svetlo- bo. Ko smo opravili to delo, počakamo 2 do 3 dni, da se razcvetejo njihovi neskop- ljeni popki tovariši. Tedaj dozori cvetni prah za umetno oplajanje. Za to delo upo- rabljamo spet plnceto, ln sicer odtrgamo z njo prašeče se prašnike in oprašlmo z njimi nalahno Be dotikajoč bra»de »ko?- ljenih cvetov. Takoj po Izvrženem dela spet privežeino na vejice pergaminov« vre- čice, ki jih pustimo na vejah vse dotl«.1, da se pokaže nastavek sadu. Za poskuujo se zlasti začetnikom ivetuje, da opraAijo nekaj skopljenlh cvetov s cvetnim prahom istega drevesa v svrho kontrolo drfa. Po približno štirih tednih po opraltt- vi že lahko preštejemo mladi sarod ka Vi- dimo, koliko uspehov smo Imeli. Pri vseh teh poizkusih je seveda treba gledati zla- sti na to, da vzamemo za krfžac.jo dvo;'« sadnih sort, ki cveteta Istočasno ali pa V6aj, da ni prevelika razlika v razdobju cvetja. Mnogo si bomo pomagali pri časov- no bolj oddaljenih cvetnih dobah 4v«h dreves, tako da bomo Jemali za ikopiter pozno razvito popje, da ga bomo opraševati s prvimi cveti poznej&o sort«. Drugič pa el pomagamo na ta načla, da odrežemo od zgodnje sorte nekaj pcrpka- stih vejic 2e zgodaj na pomlad, ter Jih hra- nimo na hladnem ln temnem prostora, tako zavlečemo njihovo cvetenje za toltko časa, da pričnejo pozne sorto, s katerimi hočemo zgodnje križati, cvesti. Sličen je poetopelk križanja prt trvgf) rastlinah. Pri žitu Je cvet malo dregačen. IM nlcl na primer ima vsak cvet zunaj maio praano (gluho) iplevo, za njo Je pri res- nici resasta pleva, v njej sedi pestlč z razkodrano dvodelno brazdo in tremi praS- nlki zavitimi v prosojno lusko — sraJOfta Imenovano. Preden dozorijo prašnlki, 6e resasta pleva s pinceto odgrne in sežemo s konico previdno za srajčko in utrgam > vse tri prašnike. Skopljene cvete pokri- jemo s pergamenovimi vrečicami. Ko prič- ne cvesti druga sorta, ki Jo hočemo « prvj »križati, naberemo na papir cvetnega pra- hu in oprašimo z malim čopičem skoiplje- ne cvete, k) jih »pet pokrijemo « vreči- cami na katero zapišemo ime obeh stoi- ianih sort. Pri enoletnicah nam da len« krtianca te drugo leto potomca, na katerem vMtao •družene lastnosti staršev. Ko te kriian- co tretje leto žanjemo, vidimo, da se med seboj razlikujejo po obliki cvetja to Bd!B<» našemu smotru ustrezajoče inačic«. Pri potomcih križanja sadnega drevja Je pa stvar drugačna. Vedeti namreč moramc., da dobimo tudi tu križanca šele tako, da posejemo pešike umetno oplojenih sadov. To poudarim zato, ker sem nmogokje ra- letel med sadjarji na zmotno naziranje, da je že v letu križanja dobljeni sad kriSa.- nec. Ker nI kazal takšen sad nobene bi- stveno razlike od ostalih sadov istega dre- vesa, so mnogi dvomili o uspehu. Sele »a1 zrasel lz križacčevih pešk nam more nam- reč dati sliko nove sorte. Seveda bi mo- rali predolgo čakati tpredan bi zraslo iz pe- Ske drevo, zato narežemo že drugo l»t:> po saditvi od križanca cepiče in jih cepi- mo v že odraslo deblo. Tako skrajšamo za več let rastno dobo ln pridemo prej do sadu svojega truda. Iz teh kratkih navodil bo lahko črp.il potrebno znanje naš sadjar in zlasti naša, šoli odrasla kmet3ka mladina, ki bo dobi- la lz takšnih poizkusov mnogo več ume- vanja in veselja do svojega težavnega po- klica, na drugi strani pa bo imela v tak- šnih poizikusih koristno zapo6litev za ne- delje in praznike, 'ki jih bo odvajala oi posedanja po gostilnah hi pijančevanja. Upam, da se bo mnogo pogumnih in vztraj- nih rok oprijelo teh križalnlh poizkusov, ki nam poleg .pouka in zabave morda pri- nesejo tudi kakšno novo rastlinsko sorto, ki bo v korist vsemu človeštvu. Ne smejo naB plašiti neuspehi, ker le med stotisoOl neuspehov se skriva morda eden uspeh kakor zrno v košu plev. JailkO Ka5 obremenitev bi pomenila katastrofo. Na nesrečo se je ravno v trenutku, ko je brod odrinil od brega, začuio strelja- nje od železniškega nasipa, kjer so bile naše zaščitnice. Tedaj se je več obu- panih beguncev vrglo z brega v reko, doseglo brod, ki se je pod novo težo takoj nagnil. Del broda, kjer sem sta!, se ie dvignil iz vode, strojnice so zdrk- nile po deskah in potegnile s seboj v vodo nesrečne begunce. Ker na zibajo- čem se brodu nisem mogel ohraniti ravnotežja, sem skočil v vodo in z veli- ko muko splaval na breg. Brod je potonil in z njim zadnje upa- nje na prevoz. Med begunej je nastala strahovite zmeda, ki io je stopnjeval nastopajoči mrak in mraz. Povsod be- ganje, nered, kletve, prošnje, vpitje, iskanje, jok. Prerinil sem se skozi gnečo do vo- za, na katerem sem pripeljal strojnico, a konj ni bilo več. Medtem so kozaki mirno obrnili svoje konje in odjezdili ob reki navzdol. Sledili so jim parti- zani, rdeči. Vladko in Petia sta me poiskala. »Hitro na konja in za nama!« »Mojih konj ni.« »Drugih je dovolj.« Iskal sem že v temi. Naletel sem na kamelo, ki je plašna zavreščala, da sem ran zove! Iz naravoslovne delavnice Kako dobimo s križanjem nove rastlinske sorte CreSnjevo cvetje. 1. Za skopitev godni popki. 2. Premladi. 3. Prestari. Na članek v lanskem božičnem »Jutra« pod naslovom »Od cvetnega prahu do sa- du« sem dobil celo vrsto vprašanj, zlasti kar se tiče praktičnega dela pri oplojeva- nju rastlin. Mnogim sem te pismeno od- govoril. Ker vem, da «« naši sadjarji ln kmetje zanimajo za ta vprašanja, hočem na kratko opisati prikladno In v praksi za dobro spoznano postopanj« pri križanju rastlin. Seveda moram takoj poudariti, da Je treba pri te«n delu veliko pazljivoeti ln vztrajnosti. 2e mala napaka obrezuspeši uspeh. Vztrajnosti, pravim, Je treba zla- sti vsakemu začetniku in Se posebej pa pri križanju Iltarlc. N« mislim pojasniti krilanja rastlin 1« sa zabavo ali pa v poglobitev eitatelj«v v »krivnoetl mater« narav«. Popolnoma na Jasnem sem si pa tudd, da nI pričakovati od oplojevalnlh poizkusov, kater« bodo Iz- vedli naši čitateljl, kdo T« kako čudovitih uspehov ln novih dognanj. Izkazalo •« pa Je, da so bili tudi pri takšnih poizkusih 2« kdaj izjemno doseženi lepi uspehi, ka- kor pač 1« pravi aarod«n pregovor, da tu- di slep« kura včasih zrno najde. Kakor J« treba pni tej fcokoii v prvi vrsti za uspeh mnogo sraja, tako J« treba tudi poizkus« v rastlinstvu postaviti na Široko podlago to polzkusnlkom dati vsa potrebna navodila. V članku »Od cvetnega prahu do sadu« smo rekli, da «« delijo razne rastlinske sorte na dobre to slab« pelodnlke, od ka- kovosti cvetnega prahu pa da zavisi kako- vost to posebno množina pridelka. V sad- Jao-stvu so dognali, da se nikdar ne smejo napravi jati sadovnjaki, ki so oddaljeni od drugih nad 1 km v čistem nasadu, to se pravi, da j« ves sadovnjak zasajen z eno samo sorto. Dognalo se je tudi, da Je zlata parmema najboljši pelodnlk za vse druge jabolčne sorte. Nekdaj so naši sadjarji močno gojili to Izredno okusno jabolko. Ker ima pa zlata parmena to lastnost, da odkraja še prav mlada močno rodi to kaj kmalu opeša, so jo pričeli sadjarji močno opuščati, tako da Je danes zlata parmena prav redek gost naših sadovnjakov. Vsak pameten sadjar bo iato čimprej precepll nekaj dreves tu to tam Po sadovnjaku s zlato (parmeno, da bo pridelek v nekaj le- tih obilnejši to stalnejšl. Razni strokovnjaki in manstveni zavodi po vsem svetu BO že desetletja na delu, da pomagajo kmetu, sadjarju to vrtnarju do boljših pridelkov. S križanjem raznih žitnih vrst med seboj smo dobili takšne sorte, ki so obilno rodeče to odporne proti raznim boleznim. Kolike važnosti so ti uspehi, nam Je pokazalo dejstvo, da ima- mo danes že dvakrat večje donose na pri- mer pri krompirju, pesi, žitu itd. že nekako v človeški naravi jo tetnja po novih dognanjih, najdbah to iznajdbah. Veselje nad uspehom samim odtehta že mnogo truda prt delu. Koliko večji pa jo pomen takšnega iskanja, čo BO posreči in dobimo za vse človeštvo koristi od tega Zato nI treba odvajati prt oplojevalnlh po- izkusih, odnosno so norčevati ix takšnega dela, kakor se tal pri naB io vedno do- gaja, kljub večnemu trkanju na prsi, češ, saj smo vendar napreden to kulturen na- rod. Za oPlojevaln« poizkus« vzamemo popol- noma zaprt« cvet«. Prt tem moramo pa- ziti, da n« izberemo takšnih cvetov, pri katerih že moli dozorela brazda lz še po- polnoma zaprtega cveta. Tudi moramo pa- *Itl, kar so zlasti pri nekaterih črešnjah dogaja, da so prašnikl odprejo 4e v popol- noma zaiprtem cvetu. Takšne popke mora- mo odstraniti prav tako kakor vse že od- prte cvete. Nikakor ni priporočljivo Jemati premlade popke za poizkuse, ker Jih zara- di njihove majhnosti težko skoplmo. Sli- ka Bt. 1 nam kaže, v kakšni razvojni doibl Jo popje najbolj prikladno za to delo. Skopljenje, to se pravi popolna odstrani- tev vseh prašnlkov, da tako preprečimo aamooplodbo, Izvedemo tako-le: Pri ftreS- njah odstranimo bele cvetne liste, dočim pustimo zelene čašne liste na popku to Jih samo zapognemo, kakor kaže slika št. 2 A. Pri hruškah to jablanah pa ne smemo za- radi prevelikih ran, ki bi nastale, polomi- ti vseh čašnih listov, nazaj zapognitl se pa zaradi krhkosti ne pustijo, zato mora- mo poiskati drug način za skopljenje. I« cvetne čaše odstranimo le dvoje čašnih li- stov to odtrgamo skozi tako nastalo od- prtino prašnlk«. Za to delo uporabljamo male kleščice, kakor jih rabijo zdravniki, to Jim pravimo plnceta. To orodj« s« dobi za male dinarje T železarnah to drogerl- Jah. Paziti moramo, da kupimo prav drob- no in zelo prlostreno plnceto za naše delo. A razgaljen Je cvetišča. B prijem prašnl- kov s pinceto (od zgoraj); C skopi jen cvet