21, štev. Noto mesto, 10. novembra 1912. Letnik X\\UL DOLENJSKE NOVIC E Izhajajo 10. in 25, TBace^a meseca. Cena jim je e poštnino vred za celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. NaročnÍDa za Nemćijo, Bosno in druge evropske države znaša Z K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, naročnino in oznanila tiskarna J. Krajec nasi. 7 Novem mestu. Vojska na Balkanu. Ući vse Evrope posebno [»a slovanskih narodov so obrncne na Balkan — kjer se je pred mesec dni začel krvavi ples na liojnoin polju med .štirimi združenimi krščanskimi državami in Turčijo nasprotnico krščanske kulturo. Ako 90 ozremo v zj^odovino prejšniih peterih vekov, si ložje pojasnimo sedanjo pojave na Balkanu. Previdnost Božja vodi in piše vso zgodovino. Zdi se, da je nastopil oni čas, ko je potolažcna jeza Božja radi vseh onih prcf^reh, ki so jih svoj čas zakrivili krSčanski balkanski narodi, da so padii v roke krutemu sovražniku krščanskega imena, krvoločnemu Turku. Bizunc je od nekdaj, kar ga jo bil Konstantin Veliki povzdignil v glavno mesto, tekmoval z Kimoni, kjer jo stoloval po-řílavar katoliške eerkvo. Najbot) nesrečno pa je bilo njegovo tekmovanje v cerkvenem obziru, čegar sad jo bil razkol, ki se je rodil v i), in dokončal v 11. stoletju za patrijarha Mihaela Cerularija. Vzhoiina cerkev se je tako ločila od llima. Postala je ob jednem tudi dekla bizantinskega dvora, ki jo jo izkoriščcval v svoje politično namCDC. Mej tem je pretila Evropi grozna nevarnost od hitro se šircčega Tsiama. Krščanstvo jo bilo mej seboj needino, ker razklano na vzhodno in zahodnje kristjane. Prihruli so Turki čez Dardanolo in si 1. L^fil osvojili Drinopol], kjer so postavili Nultanov prestol. Od tu so vedno da|je prodirali. L. so na Kosovem ]»olju porazili carja Lazarja vsled izdajstva in s tem napravili konec srbskemu carstvu. Ko so boljši duhovi svetovali in delovali za zedinjertjc vstočne in zapadne cerkvo in to v Klo-rcntinskem zboru 1. 1439 tudi dosegi, so nahujskane množice v Carigradu upilo: „Jíajši smo turški kakor latinski." In ta njih iclja so jim jo izpolnila, kajti i. 145;^ pade tudi Carigrad in postane turška jircstolnica. Od tistep časa je bil celi Balkan za-sužnen. Tudi dežele našega sedanjega cesarstva so silno trpele; slovenske pokrajino so bile dolgo „turške drajne", dok niso združeni kristjani 1. 16«3 ]»ri Dunaju premagali turški poluniesec in rešili Kvropo pred nadaljnim turškim navalom. — Evropa se pa tem narodom, ki bivajo na Balkanu in onim, ki zavzemajo južne pokrajine našega cesarstva, ni skazovala hvaležno. Iz medsebojne zavisti raznih držav je te narode večinoma prepu.šča]a njihovi osodi pod krutim turškim jarmom do najnovejšega časa. A mera turikih krivic in grozovitosti najiram balkanskim kristjanom je bila polna. Ker vsi oponiini, prošqje, svarila in zahtevo niso nić izdale, morale so sledigič balkanske krščanske države zgrabiti za orožje, da izvojujejo pod turško oblastjo zasužnonim bratom svobodo in človeka dostojno življenje. Evropske velesile so po avoji diplomaciji večinoma ščitile Turčina, za krščansko rajo pa liso imele sočutnega srca. Vse reforme, ki so jih ukazale Turčiji izpeljati T korist kristjanom, so ostalo samo na papirju, za njih »■esnobno izpeljavo se nobena velevlast ni resno pobrinila. Zato •balkanskim državicam ni prcostajalo dnizega nego ravnati se po Prislovici: „Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal." Tako jo prišlo do sedanjo vojske na Balkanu. Krščanski narodi ne morejo več gledati robstva, v katerem zdihujejo njihovi brat e pod turškim gospodstvom. Konec mora biti turškim moritvam lastn^ h podanikov, konec požigom in vpepcljcngu krščanskih vasi in selišč, Ííonec uničevanju tega, kar jo ustvarila pridna roka krščanske ►■aje. Slednjič je vsplamtela ljubav v srcih že svobodnih Bolgarov, Srbov, Črnogorcev, Grkov do tlačenih bratov, da so zgrabili za orožje, ki naj odloči mej njimi in mej oholim sovražnikom krščanskega imena. Balkanski kralji so se vzdignili za „krst častni in svobodo zlato" tiste domovine, katero jim jo uropal in opnstoševal 'floti dnšnianin. Svet strmi nad junaštvom naših jugoslovanskih bratov; takih hrabrih činov, ki se zdaj odigravajo na bojiščih, zgodovina le malo iiozna. Obistini] se je stari rek: „Veni, vidi, vici — prišel, videl, zmagal" — kakor potrjujejo poročila iz balkanskih bojišč. Večji časniki vsak dan naznanjajo podrobnosti iz bojnega líOÍja, ki spričujejo, da se naši bratje borijo kakor levi, da se ne strašijo nobenih ovir in zato jih venča zmaga za zmago. Občudovanja vredna je ta naglica, s katero jirodirajo krščanske vojske v osrčje sovražne Turčije. Skoro ob enem so prestopile zvezne državice svojo moje ter jele poditi Turčina !>rcd seboj. Prvi so zleteli Črnogorski sokoli v treh vojnih oddelkih. Vzhodni voj jiod generalom Vukotičem je osvojil Berane in druge kraje ter se združil pri Sjenici s srbsko zahodno armado, s katero deluje proti Košovému. Crnogorski srednji voj pod knezom Danilom je osvojil gorovje Dcčič, zavzel mesto Tuze in druge kraje ter dospel pred Skader. Tretji voj pod generalom Martino-vičem se je od jugozahoda približal Skadru, ki je tako od vseh strani že obko^en. Srbi so si osvojili ves Sandžak Novi Pazar in ee tu, kakor rečeno, združili s Črnogorci. Z glavno armaťio so se od Vranje pomikali v Staro Srbijo — prišlo je pri Kumanovem do glavno bitko, kjer so popolnoma porazili Turke, kateri so se v divjem begu uiriikali proti jugozahodu. Stare prestolnice srbskih carjev Skoplje, Prizron so se udale, Priština, Mitrovica, Stiplje, Velee in druga večja mesta so v rokah zmagujočih Srbov, ki jih pod-jiirajo tudi pomožni oddelki bolgarske vojske. Te armade zasledujejo bežeče Turke, ki so se obrnili deloma proti Bitolu {Mo-nastiru) deloma proti HoJunu. A od juga zopet jirodira grška vojska, ki je že osvojila Verio, nedaleč od Solunskega zaliva. Xa zahodu jia Grki v Epiru od Arte prodirajo proti Janini. Zavzeli so morsko luko Prevezo in več krajev proti severu. Ali v Bitolu ali pri Solunu se kanijo združiti z glavno srbsko armado in skupno poraziti razpršeno turško zapadno vojsko. Najbolj trd oreh so morali ugrizniti Bolgari. Njim nasproti je Turčin postavil največjo vojsko pri Drinopoljn. Bolgarski generali so to slutili, zato so Turke presenetili na njih desnem krilu pri Lozengradu (Kirkkilisu) ter jih v silno krvavi bitki slavno premagali in mesto zasedli. Bežečim Turkom so Bolgari za petami ter jim ne dajo miru. Pri Liile Burgasu se je turška armada pomnožena po novitl divizijah, do.šlih od Carigrada, zopet postavila v bran, a so jo Bolgari tudi tu premagali, da se je morala umakniti proti Oorlu in Kataldži nedaleč od Carigrada. Tu pred vrati glavnega mesta turškega se pričakuje v kratkem zadnja odločilna bitka. Dozdaj stoje stvari za združene krščanske države zelo ugodno. Povsod zmagovito prodirajo. Zapienile so turških topov, pušk, revolverjev, streliva, živil in raznih vojaških potrebščin v zavzetih mestih in ob cestah, vse, kar so stran pometali bežeči Turki — morda polovico turških priprav, kar jim dobro služi pri oskrbovanju lastne armade. A preti jim ena nevarnost — kaj jtoreko evropske države, Spletkarska diplomacija že vzdiguje svojo glave. Že pred vojsko je oznanovala, da se status (juo, to je obstoj Turčije, ne sme spremeniti. A jugoslovanske zmage so prekrižale ta načrt. Baje diplomacija noče dopustiti, da si balkanske države osvojene zem^e obdržé, ampak da bodo velevlasti delile. No, temu nasprotuje tudi dejstvo, ker se Turška ni ozirala na velevlasti, da bi bila izvedla reforme, naložene jej v berolinskem kongresu. Ali naj so zdaj samo zmagovalci ozirajo na velevlasti? Pa velesile se niso mogle zediniti proti Turški, kako naj bi se zdaj proti balkanskim državam, katere so si osvojile le one zem^e, ki so njim prijiadale in katere so jim Turčini uropali? Te mlade države so v zadnjih desetletjih dokazale, da so 8[>osobiie za moderno kulturo, saj ao svoja ljudstva povzdignile na razmeroma visoko stopicgo izobrazbe in omike, in da so izvežbale svoje momke tudi v moderni vojaški tehniki, apričnjejo bojni uspehi pred vso civilizirano Evropo. In če bi ta zdaj ovirala polet jugoslovanskih narodov in šúicila turíko gt^jiíobo, ali ne bi ravnala sama proti svoji civilizaciji V Upajmo, da i pri njej zmaga trezno misljeige, ne pa sovraštvo do Juufoslovaiiov. In potem ni već daleč trenotek. da soamejo zmagoviti Bulgari ])o]umesec z Aje Sofije in nasade naigo sv. križ, za čegar slavo so šJi v boj. Gospodarstvo. Opomin našim vinogradnikom. Po Dolenjskem, posebno okolo Novega mesta, začela se je govorica siriti, da so se poprijeli nekateri naši vinogradniki gru-banjft cepljenih trt. Ker je stvar prevažna, pojasniti hočemo ravnokar zapisani stavek so bližje. Pripoveduje se namreč, da nasi priprosti vinogradniki tiste trte svojih vinogradov, katere so na zeleno cepili ter jih potem zagrubali, ali pa, katere so že cepljene posadili, zdaj tako grtibajo, da pride pri tfini lea naših domačih trtnih sort, toraj evropejski les v zemljo. To delo imenovati moremo pač skrajno nepremišljeno in nespametno. In zakaj? Zato, ker se z iqim prvotni smoter ceptjetya naših sort na ameriške trte {podloge} popolnoma zgreši. Saj cepimo vendar naše domače vrste na ameriške trte (podloge) zato, ker je svoj čas po skušnjah dokazano bilo, da potem trtua uš naših trt vničiti ne more. In zakaj no? Zato, ker se trtna uš na koreninah gotovih ameriških trt, kakor r ripanje, solouis, rupestria montikola itd. ali kar nič ue naseli, ker jej to bivališče ae ugaja, ali pa le v tako majhni meri, da trti škodovati ne moro, že celo jo pa ne more uničiti. Ne ugaja jej pa bivališče na koreninah naštetih ameriških trt zato, kor so one za njo veliko pretrdega lesa. Tak les pa ne more s svojim rilčkom tako navrtavati ter iz njih svojo hrano, to je trtni sok izsrkavati, kakor to na koreninah naših domačih, loraj evropskih vrst prav lahko store, kajti to imajo v primeri k ameriškim trtam veliko mehkejše korenine. Vrhu tega imajo pa ameriško trte tudi veliko več korenin mimo naših domačih. In zato ravno cepljenim trtam, ako so na pravi podlagi cepl]ono (tako zvaiia Izabela, dasi ameriška, ni za nič) kur nič hudega prizadeti ne morejo, ako se le trtam tudi sicer prav streie. Če 80 pa na koreninah naših domačih trt trtna uš naseli, pomnoži se na lýih, ker jim tako bivališče ugaja, in v kratkem času se pomnože v neverjetni množini. In ker se vsaka uš s svojim rilčkom v korenino zarije, da iz iste svojo hrano srka, otečejo korenine in v kratkem časn segnijejo in ob trto jo, pa naj se jej iiicer tudi dobro streže, to je gnoji itd. No s tem, da se že cepljene in enkrat (pri zeleni požlabcnitvi) tudi že pogrubane trto zopet in vnovič pogruba, spravi se los naših domačih sort v zemljo. V zemlji se ta les ukorcniči, trtne uši se na ngom naselijo in trto v malo letih uničijo. Seveda bo marsikateri priprost vinogradnik z glavo zmajeval ter rekel: da, ali odkod se pa trtna uš vzame, saj nimamo več starih necepljenih vinogradov^ Odgovor na to je pač ki-atek ta: Kakor že zgoraj povedano, nekoliko trtnih uši nahaja se pač vedno tudi na trtah amerišldh korenin, in te se pa, kakor hitro jim je prilika dana, da so na korenine domačih trt lahko preselijo, v kratkem času neverjetno pomnože, kar ima potem seveda gnijotqe korenin in pogin grubanih trt za gotovo posledico. Sicer ne smomo pozabiti, da imamo med navadnimi u.šnii tudi krilate, katere lahko od drugod priletijo in vinograd na novo okužijo. Toraj vinogradniki, brez izjeme, bodite previdni in ne gru-bajto cepljenih trt naprej, ampak ravnajte takole: Kjer so se vam trte zredčile, )Osadite v zadosti na globoko in široko prekopano zemljo žc cepljene trte, to pa z obilno gnojitvijo; še rastočim cepljenim, toda v rašči in rodovitosti opešanim sosednim trtam pognojite pa prav dobro s hlevskim gnojem ali pa prav dobrîjn kompostom in trte vam bodo za to delo jako hvaležno. Gotovo bi no bilo napačno, ako bî gg. župniki in učitelji na deželi pri-[irostini vinogradnikom to toplo priporočali. —1— Kako je ravnati z letošnjim vinom. Letošnje dolenjsko vino so odlikuje zlasti po obilni kislini, /inano pa je, da se kislina v vinu sčasoma zmaigša, K temu pripomore deloma izločanje vinskega kamna (vinštojna), ki dela vino bolj kislo, zlasti i^a glivice, ki razkrajajo kislino vina. Ua se doseže ugodno delovanje teh glivic, jo troba: 1. da se vino pusti dlje časa na drožeh, to je vaaj do Božiča. — 2. Da se vino v tem času večkrat premeša, tako da pride z drozmi bolj v dotiko, ker mu pri tem droži odtegnejo kislino. — 3. Vino naj bo kolikor mogoče na gorkom, to je v gorki kleti. Pri toploti 14° do 16" R delujejo kislino zmanjšujoče glivice najbolje. Prodno so pa vino od drož pretoči, so pusti klet ohladiti, da se vinski kamen v obilni mori iz vina izloči. Mrzlo vino daje namreč vinski kamen od aebe, gorko vino ga nase potegne (topi). Vino se pretoči v nežvoplan sod. Samo če ima kako napako ali kako bolezen, kaže vino pri pretakanju zažveplati. Takih vin bo letos mnogo. Pred vsem bo dosti vJačljivoga ali sluznatoga (volnega) vina. Vlačljivo vino je treba kmalo pretočiti, pri tem dobro prezračiti in aotl, v kterega se pretaka, zažveplati. Dodati je vini tudi 6—8 gramov tanina in 1 liter finega špirita na 100 litrov. Marsiktero vino bo letos rjavelo (barvo nategnilo). Zato dajmo pred prvim pretakanjem preskusiti, je-li vino na zraku stanovitno ali ne. Ako natočimo vino v kozarec in ga pustimo en do dva dni stati, vidimo koj, kaj bo. Oe postane vino rjavo in gosto, ga jo treba kmalo pretočiti in pri tem (1 obr o zaž ve pl at i. Dobro mu bo tudi storilo, če mu ob enem dodenomo 1 liter finega špirita na hektoliter. Konečno bo tudi dosti vina, ki bo dišalo po žveplenom vodiku (gnilih jajcih). Ta duh dobi vino, če pride pri kipenju žveplo vanj. Najraje toraj kažejo to napako vina, ki so napravljena iz močno žveplauega grozdja. Ker bo letos mnogi gospodarji — kar jo bilo zolo pametno — grozdje močno žveplali, da ga ne uniči plesnoba, je mogoče, da je prišlo z grozdjem precej žvepla (če ga ni dož opral) v mošt in odtod neprijeten duh v vinu. Ta duh se pa kmalo odjiravi. Vino je treba le kmalo pretočiti od drož, pri tem pa dobro prezračiti in sod, v ktoroga vino pride, primerno zažveplati. Kdor ima bakren lij, ta naj so ga pri pretakanju posluži. Čist baker vleče navnreč žveplen vodik (duh po gnilih jajcih) nase. Meci pretakanjem je pa troha lij večkrat snažno odrgniti, da ae ga očisti od tenke plasti modre galico, ki ao pri tem vsicd nčinka žvcplenega vodika na bakru napravlja. It. Skalický, c. kr. vinarski nadzornik. Politični pregled. Državni zbor jo proračun odkazal budgetnomu odseku. Večina je hotela kar Sfilošno brez posebnih razgovorov sjirejeti proračun ter tako manj.šin8kini klubom zavezati usta. To jo bilo posebno naperjeno proti Jugoslovanom, Ifrvutsko-slovonski klub ])« je začel obstrukcijsko taktiko, da bo vsaj jugoslovanske težnjo spravil v razgovor. — V zbornici jo poslanec Grafenaucr izborno govoril in šibal vladni sistorn na Koroškem, ki jo z ozirom na Slovence pravi „koroški vilajet" uprav v času, ko zginejo turški vilajeti na Balkanu. Delegacije so zaiele zborovati .>5, novembra v Budimpešti, kamor je prišel cesar, da spregovori prestolni govor. Od Jugoslovanov so v delegaciji samo 4 in sicer za Kranjsko dr, Šuster.šič, za Goriško li^on, za Štajersko dr. Korošec in za Dalmacijo dr. Smodiaka. Ni dvoma, da pride v razgovor tudi jugoslovansko v|irašanje -na Balkanu in v naSej monarhiji. — Zunanji minister Berchtold je še prod prestolnim govorom podal izjavo, da se jo v Lausannu podi^isal mir med Italijo in Turčijo in da hočejo velevlasti upoštevati sedargi dejanski polo/.aj na Balkanu; a monarhija da bo ondi varovala svojo goapodarakc koristi; kako? tega ni povedal. Geaarjov prestolni govor ae rahlo dotakne vojno na Balkanu iu da ao bo naša vlada vdeležila akcije za skorajšni mir, liosanski zbor, da ima velik delavni program v i)ovzdigo kulture in na; předka te dežole, — Ob prihodu c?sarjevem so bile v Budimpešti demonstracijo za občno volilno pravico, s katero vlada vkljul) obljubam noče na dan. /drnžene di-žave v sovcnii Atiiei-iki so dobile novoga predsednika. Izvoljen jo s .303 glasovi od 531 kandidat demokratične atranke Wilson Taft in líoosevelt sta pro))adla. Z balkiiiiskegii pozoi-išča se poroča, da ao Črnogorci zavzeli mesti Leš (Aiessio) in Sv. Ivan Medua ob Jadranskem morju, Bitol se je udal 6. novem. To je konec zapadne turško armade-Srbski in bolgnrski voj je od severa že dospel blizo Soluna, od jugozahoda pa grški oddelek, ki bodo združeni napadli Solun. — Grški prostolonaslo Inik jo s filMJOO vojaki žc čisto obkolil mosto, vrše se pogajanja za prodajo Soluna, jla ne bo krvoprelitja. Bolgarska glavna armada je v Čataidži Turke v dvadnovnî bitki premagala, Bolgari že stojo v St. Štefanu prod vrati Carigrada. Ob Marmorskom morju vihrajo bolgarske zastave. Sultan in vlada sta žc pobegnila v Sicutari na maloazijske stran- Listi poročajo, da jc Odriii kapituliral in tla po Bul^^ari sklenili z vsemi tetami in a srbskimi divizijami v raznih iiohodih korakati proti Oari^'radu. — lsti listi poročajo, a razpis gradbenih del. Kakor je bilo povzeti iz rednih poslovnih poročil, je naša zbornica z veo vnemo sodelovala jiri ])redmetnih nradnih opravilih tor se je ])o svojih zastopnikih z vso odločnostjo zavzela za vse legitimne in upravičene interese splošnega prometa in za koristi lokalnih interesentov. K popolno pravico jo mogoče ugotoviti, da si sme naša zbornica lastiti veliko zaslugo za zadovo^ivo ureditev belokranjskega železniškega vprašanja. Zlasti sta v tem prgicdu z neumorno marljivostjo delovala gg. dež. poslanec Filip Supančič in zbornični tajnik dr. Fran Windischer. Kakor prejiqa leta jc zbornica tudi v preteklem letu z vso pozornostjo zasledovala prometno lotrebe v deželi ter deloma iz svoje inicijativc dt-loma na žeijo nteresentov storila korake, da izposluje izvedbo novih naprav ali pa času primerne izpo]>olnitve že obstoječih naprav. O posameznih predmetih, zlasti tndi zakonskih načrtih, a katerimi se je bilo naši zbornici baviti v i)roteklein letu, ne bom i^ovoril, ker jih izkazujejo itak poslovna poročila. Potidarjatti naj le, da se agendo zbornično množe leto za letom v obilni meri, tako ])a naraščajo seveda nujni tajniški in pisar-ni.ški pofli. Zlasti informativna služba daje tajništvu obilo opravka, interesentje so v vedno močnejšem številu obračajo do zbornice za najrazličnejša pojasnila. Zbornični prostori spričo tako naraslih ■ potreb ne zadoščajo več, pomagati si moramo pač za silo. Zl)ornit;a je imela I. 1911. štiri plenarne sejo ter 15 odse-kovih sej, v katerih je težišče zborničnega dela. V vložni zapisnik se je vpisalo leta 1911.: f>637 .številk proti 5U7 v letu 1910.; ekspedicij je bilo 7351 proti 635a v letu 1910." Na znanje. Ad III. Zbornični tajnik g. dr. Viktor Murnik predloži poslovno poročilo za čas od 14. decembra 1911 do 28. marca 1912 ter poročilo o izidu zborničnih dopolnilnih volitev. (Glej poslovno poročilo !) K besedi se oglasi zbornični član g. Ivan Podlesnik in poda sledečo izjavo: „Častita zbornica! K poročilu o izvršenih volitvah pripomnim v imenu tovarišev v klubu S. L. S,, da jemljemo izvršitev volitev na znanje. Prepričani smo, da so so izvršilo volitve tako nepristransko vsled izredno natančnosti gospoda vladnega svetnika Kulavicza. Pokazali pa so se veliki nedostatki v volilnem imeniku, kar je gospod vladni komisar sam konstatiral. Mnogi volivci so volili »o dvakrat. Slučajno menda so pripadali ti volilci narodno-napredni stranki. Da se v prihodnjo to prepreči, prosimo gospoda vladnega svetnika, da zastavi ves svoj vpliv v to, da se kataster uredi tako, da bo odgovarjal dejanskemu stacrju. Tozadevno bo-demo pozneje vložili poseben predlog." Poročilo 80 vzame nato na znaiye. Ad IV. Predsednik naznani, da jc zbornični član g. Jernej Ijožar izročil sledeči nujni predlog; „1. Visoka zbornica naj blagovoli skleniti, da se napravi nov kataster in se v to svrho izvoli takoj danes tri zbornično člane, in sicer iz vsake v zbornici zastopane stranke po enega. 2. Visoka vlada naj se najirosi, da inienuje nemudoma enega izmed svojih uradnikov, ki bode odseku za novo napravo katastra načeloval in sploh vse tozadevno delo nadzoroval. 3. Z napravo novega katastra naj se prične takoj." Predsednik odredi glasovanje o nujnosti predloga. Nujnost je bila odklonjena. Predsednik naznani, da se bo s predlogom ravnalo po določilih poslovnega reda. Ad V. Prehajajoč k volitvi predsednika za leto 19ia opozori predsednik, da se mora voliti po listkih ter imenuje za skruti-natorja zbornična člana gospoda dr. Edvina Anibrositscha in Josipa Perdana. Zbornični član g. Jernej Ložar se oglasi k besedi in predlaga, da se vrši volitev jjredsedstva po k^uču. Predsednik naznani, da takega postopaiirja ne pozna poslovni red. Pri volitvi predsednika je bilo oddanih 20 listkov, od katerih se jo 14 glasilo na ime g. Ivana Kneza, 4 na ime g. Jerneja Ložarja, 1 na ime g. Ivana Ogrina, 1 listek je bil prazen. Za predsednika je torej izvoljen g. Ivan Knez. Novoizvoljei]i predsednik izjavlja, da sprejema izvolitev ter zatrjuje, da bo vodil objektivno zbornične posle. Zabavi in pouku. Tihotapci. I'đtcbL — Spisal OgnjoBliv, VIII. (Dalje.) Na vzhodni strani gozda razprostirala se je širna ravan, a tikoma ob hosti je stal grajski mlin, in visoki jez je zastavljal sicer njajhen potok, da je za njlinom nastal tako dokaj obsežen „ribnik". Ribnik je bil od treb strani obdan z visokim in gostim trsjem. le ob mlinski, strani je imel prost razgled po lepej ravnini. Skrit v visokem trsji čakal jo Anton nestrpno, mu li prinese Peharček denarja in obleke. Morda ga Katarina ni na.sla? Govoriti pa mora še s tem človekom, predno gre odtod, in tako raztrgan tudi ne moro nikamor. Pa boH ko je solnce šlo na poldan, temboÇ je upadalo Antonu upanje, da mu prinese Peharček pomoči. ,.Tn če me je ta pretkani Peharček imel .famo za slepo orodje?" mrmra sam seboj, potem ti gorje lopov ničvredni. „Da tako je. Vse jo bilo dogovorjeno, brv je bila nažagana, zato me je svaril, naj ne bežim po i^ej, in preskočim prepad. In sedaj, ko se je vse ponesrečilo, sem sam vsega kriv. Kje so že morda drugi tovariši, Peharček jo imel čas ubežati, le on, ranjen, zmučen, gladen, čepi tu kot hudodelec, in ne ve kaj početi, „Prokleta lira, ko sem se seznanil s Peharčkom ! kam sem zabredel, kako globoko sem padel." Samomorilne misli so se mu porajalo v vročih možganih, a čudno, kakor prej neodločen, v tej nesreči je ostal možat, in v zavesti svojo krivde si je trdno sklenil, po prestani kazni biti zopet pošten in priden delavcc. Težke ure je prebil v skrivališču, in ravno ko je premišljal, ali naj beži čez mejo, ali se sam ovadi, začuje glasni klic: „Tu je sled, v brstju tiči ubijalec, le naprej!" Ka tleh ležeč vidi orožnike, srražnike ia druge može, ki so z dolgimi drogovi stikali po trsju. Edina misel na beg, ga je prevladala, umika se proti ribniku, že je bil do prsi v vodi, kar opazi sredi ribnika lovsko utico. Bil je dober plavač, v malo trenotkih je že čepel sredi ribnika pod utico. Ko pa je skušal privzdigniti trohnele deske, da bi sc v utico povspol, splasi tropo divjih rac, in drugih vodnih ptic, katero so z glasnim skovikoni razprse obletavajoč utico in ribnik. Antonu zastane srce, prisluškuje, še nekoliko pritisne na deske, in stal je na pol v vodi, na jiol v utici. Nihče izmed iskajočih se ni zmenil za prejilašene ptice, in novo U|»anje jo navdajalo Antona. Na južni strani, kjer je stal mlin, ribnik ni bil obraáčen s trsjem, in lep razgled so je odpiral po rodovitni dolini, in ravno ko ae Anton ozre jiroti mlinu, stopi Miranovič in več drugih stražnikov na mlinsko trato. Roko in glavo je imel obvezano. Vsako besedo je čul Anton v svojo skrivališče. „In stavim svojo glavo, da mora tod kje biti skrit. Sled vodi semkaj k ribniku, ves ribnik in trsje je zastraženo, nihče ne more iz njega, in vendar ga ni nikjer tega zvitega lopova, kdo bi si mislil, da moro priprost človek tako navihan biti," „Morda sto se pa to pot pregledali, gospod vodja", pristavi mlinar, „veste g0Sj)0d, ])okličeni moje hlapce od brezuspešnega iskanja, delo stoji skoro celo dopoldne, storil sem rad to ÇubaV, a ker vidim, da je vse iskanjo zaman, gremo na delo." „Potrpite, prosim še nekoliko", pristavi Miranovi«, ki ae je med pogovorom skrbno oziral na okrog. ^Imate li kak (■olti na ribniku, gospod Medved?" ^Seveiia, tam je privezan ob jas^neta." „Uober dan čestita družba, dober dan gospod Sliranovič", pozdravlja v tem trenotkii 1'ikolini, „no, ste dobili že ubijalca?" „Nič ne bo", pristavi mlinar, in takoj nato se zasmeje; „oho, kaj šepate gospod ťikolini". ^E, nič hudega ni, gredoč včeraj na sprehod sem ei nekoliko nastopil desno nogo, pa je že boljši." „Že vemo, kakšni so taki iiiprehodi", se sali mlinar, „lansko zimo sem sc ga jaz do dobrega naležel, domov gredoč nožice v sneg vdiral, nogo spahnil, po obrazu se opraskal, no — vsaj vemo, kako to pride." Med tem govoričenjem so odvezali stražniki čola, trije so vstopili in veslali na Miranovičevo poveže proti utici sredi ribnika, vse pazljivo zre za njimi, in v trenocku, ko ao imeli prisloniti Ćoln k utici, sc ta nagne In prekopîcne v vodo, prebrnivši čoln in stražnike. Preplašeni so glodali možje ta nevarni a deloma smešni prizor. „Sem vedel, da se bode enkrat ta kurnik prekopicnil, če kedo zadene ob njega.", se krohoče mlinar. „Utonili bodo", kričé dragi stražniki, ter se zažetiejo v vodo tovarišem na pomoč, vse je bilo zbegano, le Miranovič je nepremično opazoval ribnik, in isto tako miren je ostal Pikolinl. „Tiho!" poveljuje Miranovič, „saj nI še sodni dan. „Ahal tam-lc je ta prokleti capin", zakriči ves iz sebe, urno ob brega za rgim!" Ko je Anton o|)azil, da ves^jajo stražniki s čolnom proti njegovemu skrivališču, hoče se previdno zmuzniti iz utice, a noga mu spodrsne, utica se zamaje, in z Antonom vred pogrezne v ribnik. Oe bi ne bil Anton izvrsten plavač, izgubljen bi bil, a tako se po sreči izmota izmed trohnelih desk, požene na površje, globoko zasope, potopi in se požene a krepkimi sunki proti bregu, in v hipu, ko pleza po vseh štirih v trsje, ga opazi Miranovič. (Dalje »ledi.) Dopis Metlika. Desetletnica dekliške Marijine družbe v Metliki se je 20, oktobra slovesno obhajala. Slavnosti so se vdeležile v prav obilnem številu tudi žene, biv.še njene članice. Zjutraj so imele v župni cerkvi sv. opravilo, popoludne slovesen shod pri sv. Roku, Po .shodu so se zbrale vse članice v dvorani S. K. J. D., kjer se je vršila igra, petje in deklamacije s sledečim sporedom: I. Deklamacija dekl. M. družbe. ~ II. Deklamaciji Mar. vrtca. III. Petje Mur. vrtca. — IV. Petje ženskega zbora Hiadnikovo „Dekle in lilija". — V. Igra „Večna mladost in večna lepota. — Hladnikova pesem „Dekle in lilija nas je očarala s svojo milobo. Igra „večna mladost in večna lepota" je prav dobro izpadla. To delo je krasno in šteti ga je med prvo, kar se je izdalo v zbirki ljudskih iger. Kdor kaj misli in ima količkaj krščanskega čuta, mora ga igra prevzeti, posebno dokazila Antonije, da je že prišel Oni, katerega so tako željno pričakovali vsi narodi. Zamišljena Julija (hči poganske gospe Sempronije) kako zdihuje in si želi večne mladosti in lepote. Ponujajo jI v zakon lepega mladega Kvestorja, a odgovori jim; Lene (ime Kvestorja) so bo tudi postaral in starega srca ne morem tjubiti. la oni pretresljivi dogodek po spreobrner^u Julije in njena smrt, ko se prikaže angelj in i)ravi: „Ne jokajte za Julijo! Našla je, po čemur je hrefienelo njeno blago srce. Ona že biva v deželi, kjer cvete večna mladost, kjer lepota nikdar ne zvene, kjer teče reka večnega veselja!" — Tako so obhajale naSe članice desetletnico, kateri dan jim ostane vedno v 3]iominu. Mi jim ob tej priliki tudi želimo, da bi zamogle ob smrti z Julijo reči: O sedaj je moje srce popolnoma srečno ! —Č. Na Nnhoi'11 pri Metliki so sc vrMle od IS. do 20. oktobra 1.1. duhovne vaje za mladeniško in dekliško Marijino družbo v svrho desetletnice njenega obstanka. Vso pobožnost je prav spretno vodil misijonar g. Mihael Klančnik iz kongregacijo sv. Vincencija Pavi. Bog mu bodi stoterni plačnik! Ob sklepo so pa vprizorile dekleta v šolskem poslopju lep igrokaz s petjem „Dve materi." Vse vloge so se prav srečno rešilo in je dekletom častitatl na toliki izobrazbi in spretnosti! Posebno je ugajala jetnica Olga, ki je s svojim žalostnim petjem ganila skoro vse navzoče občinstvo do solz ne samo domače, temveč tudi sosede iz Drage, Lokvice in Metlike. Takih predstav si še želimo, ki vzbujajo v nas ljubezen do vere in materine besede. Le tako naprej I — Iz Suliora se poroča: Dne 23. oktobra je umrl po kratki in mučni boJezni r BuSinji vasi 19 letni mladenič .^nton Ambrožič. Pred tremi tedni je bil izvotjen soglasno za načelnika mladeniške Marijine družbe. Bil je tudi blag mladenič in dober pevec, zato ga je vse spoštovalo. Pogreb je imel prav sijajen. Vdclcžilo se ga je veliko vernega ljudstva in vsi mladeniči z društveno zastavo, ki so mu zapeli pred rojstno hišo in na pokopališču žalostinkc v slovo. Svetila mu večna liiČ! — Sent Jernej. Zadnje Novico so poročale o naših lepih sJav-nostih povodom bivanja presvetlega g. knezoškofa v naši sredi. A omenjale niso one okolnosti, ki pa je v naši župniji jiovzročiJa veliko zadovoljnost in veselje. Da je bil ob vizitaciji prefjub^jeni nadpastir v naši župniji zadovoljen, pokazal je s tem, ker jo oit tej priliki jmenoval našega v. č. g. župnika Antona JjCsjaka kne-zoškofijskim duhovnim svetnikom. Ta odlika je častna zanj, častna za vso faro. Odkar on pastirujo tukaj, se je na vseh poljih krščanako-slovenske organizacije začelo novo življenje. Olepšana župna cerkev jo ponos naše fare. Nove orgije, lepo petje mogočno upliva na sprejemljiva srca. Nov lestenec je vidni znak, da tudi verna srca odsvitajo od večne luči pred tabernakljcm. Mladinske cerkvene družbe so mlada srca prenovila za čednost in Jepo ve-deiye. Pa tudi posvetna društva blagodejno uplivajo iia mladino in druge ljudi. Zginja neotesanost, kaže so modro vedenje. Orli, tamburaši, tamburašice, godba . , vse teii po resnični omiki, ki bistri nm in razvedri srce. Zdaj lahko vsak vidi, kako koristne so hranilnice — posojilnice, ki pospešujejo varčnost in treznost, ki polagajo temelj za nadaljno izobrazbo našega ljudstva. Naravni razvoj Kahteva skupnega ogtyišĚa in tudi to imamo v krasnem „Ljudskem Domu," ki je posvečen krščanski izobrazbi. In take ideje — kje so se rodile? Ali ne pri. naši duhovščini, ki ima^ljubezen do svojih ovčič. Duša naše organizacije je vrli g, župnik. Čast njegovim zaslugam, g, svetnik naj se dolgo veseli svojega plo-donoanega dela! DomaČe in tuje novice. Odlika. Predsednik c. kr, kmetijske družbe drž. in dež. poslanec Fran Povše je od cesarja iirejcl komtiirni križ Fran Josipoveca reda. Šolstvo iia Dolenjskem. Na zasebni nadaljevalni dekliški .Šoli v Novem Mestu je postala začasna učiteljica gdč. Marija Lončar; g. Ciril Dekval pa na Dvoru pri Žužemberku. — Namesto učiteljice Friderike Hafner, ki ima odpust radi študij, je postal suplent na ljudski .šoli v Krškem kandidat Viktor Kregar, Častni občimi v llniNiiičali, Dne 28, oktobra t, I. je izročila deputacija občine Brusnice pod vodstvom odbornika in'župnika Nemaniča diplome častnima občanoma p. n. gg.: Nj. ekscelenci dež. predsedniku baron Schwarzů ter dež. in državnemu poslancu g. li. Jarcu za zasluge, ki sta si jih stekla za občino Brusnice ' sploh, zlasti za zasluge ob priliki kata.strofalnega požara v Gabriju dne 24, junija 1911. 1'ornka. Janko Krajec, c, kr. roalčni učitelj v Idriji in Marija Praprotnik, c. kr. sod. oticijala hči v Ljubljani sta bila 26, oktobra v domači kapeli pri Božjem grobu v Kandiji poročena. Sluinskrtvo Hlaviiost v spomin SOlotnicc njegove smrti so obhajale tukajšnje ljudske šole 29. oz. 30. oktobra ti. Deška šoia je imela sv. mašo ob 8. uri v samostanski cerkvi, nato so se zbrati učenci z učitelji in starši v risalni sobi stare gimnazije, ki je lepo ozalj,šara s podobo Slomškovo na steni. Ć. o. Hubert Marovt jo govoril o .škofu Martinu Slomšku kot vzgledu slovenski mladini, nato so deklamovali učenci: Bogoslav Skalický (1. r.): „Jagnje", Al. Perko (IL r.): „Bog za vse skrbi", Milan Sever (HI. r.): „Dva potepena šolarja", Franc Kovač, Turk Stanislav in Muslč Marijan (vsi III. r,): „Vino in voda", Rozman Josip (IV, ar.): „Mož beseda" in Skalický Zdenko (IV. b r.): „Čas". Vsi skupaj ozir. ]>osamezni razredi pa so zapeli Slomškove pesmi: „Zlati čas", „Večerna pesem", „Angelj varuh" in „Lahko noč". Dekliška petrazredna šola je imela ob osmi uri sveto mašo v kapiteljski cerkvi, nakar so se zbrale učenke z učiteljicami, starši in dragimi povabljenimi gosti v dvorani „Narodnega doma". Pred ozaljšano podobo Slomškovo so najprej zapele učenke Slomškovo pesem: „Preljubo veselje", nato je govoril č, g. vikar K. Supin o Slomšku kot ljubitelju mladine, učenka Zupančič Neža (V. r.) je deklamovala pesem: „Bog za vse skrbi", nakar so še učenke zapele pesmici: „TJboga sirotica" in „Anica in pi.š(:eta", — Dekliška nada^evalna trirazredna šola pa je imela Slomškovo slavnost drugi dan -SO. okt. Ob polu 8. nri sv, mašo v kapiteljski cerkvi, nato ao se zbrale deklico z gosti v raz- rodu, kjer so prod lopo ozatjiano Slomškovo ]ioilol)0 za])eIo Slomškove peaiui: „Preljubo vosetje", „Predica" i» „Glejte že solnco zuliaja^ Nato so deklamovalo učenke: Sproe Dora (VI. r.): „Bog za vso skrbi", Bm-ar Marija (VII. r.): „Glasni zvonček naše veati-*, in Mlakar Aiiialija (Vil. r.): „Hiomšeku v spomin!" zložil Atitou Uinek Okiáki. Mil. g. (»roSt dr. Seb. li;il)ert pa jo v prelepem govoru pokazal učenkam Slomška kot njihov zffled v pridnosti in marljivosti ter ljubezni za svoj slovenski narod. — Na gimnaziji pa so imeli dijaki že 13. okt. krasno uspelo Slomškovo slavnost, ol) kateri sta prof. (ir. Gorjanec in dr. Ažman izborno opisala vzglcdnega pedagoga Slomška. Pozor iiaboi-iiikom ! Mladeniči rojeni leta 1890, 1891 in laita BO morajo zglasili pri svojih županstvih tekom tega meseca, kjer izvedo vse potrebno podrobnosti. Nesťťťa na (íriiiii se je prijietila o Vseh Svetih hlevskemu uslužbencu Ferdinandu, ki je nopreviilno ravDal z bikom, kateri ga jo i»otom razsrjen napadel in z rogovi tako poškoiioval, da je [>rcne,šen v bolnišnico UsmiHonih bratov knialo iia to izdihnil. Občinske volitve t Trečiii so so vršile 5. in 6. novembra ter so končalo s sijajno zmago S. L. S. Samo '2 liboralca Kos in Faleskini sta v podobčinah v potu svojega obraza in svojih agitatorjev vendarle prodrla. G. svetnik Sinidovnik je od 600 oddanih glasov dobil jih nad .000. najbrže vsied iskrenega priporočila „Slovenskega Naroda" in „Slovenskega Doma",kÍ8ta!)Ílav zadiýem «asu vsa v ognju za blagor prečiiiske občine. — Dojds prihodnjič. Mestna hninilnifiti v Novoin niestn. V niosecu oktobru liJlii jo 198 strank vložilo 8i,987 K 77 h; 226 strank vzdignilo 76,574 K 74 h, torej voo vložilo 9413 K 3 h; 4 strankam seje izplačalo hijwtočnih posojil 5900 K; staiye vlog .3.1)14.665 K 8 h; denarni promet 409.008 K 57 h; vseh strank bilo je 971. Ili-ani1iii«a in posojilnica v Kiiiitliji je za balkanske brate v načelstveni seji 4. novembra darovala 50 kron. Dobro bi bilo, ko bi se po vaeh vaseh nabiralo za ul)oge ranjence, za katoliško misijone in šolo na Balkanu, kjer deluje tudi več Slovencev In Slovenk, Anostolstvo sv. Cirila in Metoda Uhko vodi vso to akcijo, Hniiiiliiiea in posojilniea zii Kanili,jo in okolico, reg. zadruga z neomejeno zavezo, je imela v tuesecu oktobra denarnega prometa K 2I9.00f)'22, vložilo je 132 strank K 52.90457, a dvignilo 124 strank K 63.292 04. Posojil je bilo danih 63, strankam K 33.510*— Skupno število čianov je znašalo koncem meseca oktobra 2242. 111. Klovenski protialkolioln! kongres je preložen s 17, no-vombra na 29, in 30. december. Vzrok jo ta, ker sedaj vojska vso pozornost in zanimai^e nase obrača. Tudi je odšel dr. Krajec, ki je imel na kongresii predavati, v Belgrad na pomoč. Do takrat je upanje, da se povrne in nam morda ve povedati kaj zanimivega iz Srbijo, kjer je protialkoholuo gibanje močno razvito. — Kongres je tudi zato preložen na božične počitnice, da se ga bodo lažje udeležili tudi učitelji in katehotje, za katere bodo v pondeljok 30. decembra posebna predavaniia. Stenshi koledar za leto 1913 je izšel v lepi izpeljavi V tishorni ]. Krajec nosi. v Rudolfovcm.] Cena 40 vin., s poštnino 10 vin. več. Za Ljubljano in okolico ima zalogo Prodojitlna IKat.tisIf/društuii [Mrnn] Ljubljîinîi. Knicrk» Zveza zii novomeški okraj je imela dne 4. nov. odborovo sejo, v kateri so bo jirctresavale razne potrebe tega okiaja. Glede poprave cest se je omenjalo, da če bi se vsi načrti 1)0 željah raznih vasi izpeljali, bi to zahtevalo ogromno vsoto nad 180.000 kron. Opozarjalo se je, da bi bilo dobro postavo o izseljevanju v druge kraje primerno spremeniti; zdaj vsak delomrznež dobi )»ri politični oblasti „pos" za [ituje okraje; odido, postojia, zboli — in hajdi na občinske stroške domov, aH pa v bolnice, katiior mora županstvo plačevati velike vsoto zanj. se županstvo ni vprašalo: jeli dotičnik dela zmožen in voljan. Poročilo o hrvatsko-slovcnskem shodu se je z zadovoljstvom vzelo na znaroe in sklenilo poslati našim poslancem zahvalo, da pospešujejo veliko jugoslovansko akcijo v naši monarhiji, osobito v tem zgodovinskem trenutku, kn .se vršé na Balkanu tako važne sprcitiembe vsled slavnih zmag ondotnih slovanskih bratov. Jedinstvo mej Slovenci in Hrvali no (tusjfeševalo lci)šo našo bodočnost. Zatoželimoilrvatsko-slovenski narodni zvezi najboljši uspeh, V izraz brati^kega sočustvovanja je Kmetska zveza balkanskim bratom odmerila dar 20 kron. Navzoči odborniki jm so takoj še zložili za uboge ranjence 20 kron, kar je isti dan odposlano na „Slovenca" v Ljubljano, Na skioptično ])reUavanje o evharističnem shodu v nedeljo 10, novembra še enkrat ojKizurjanio. VršiJo se bo ob 3. uri po-poludne v šmihelski dvorani, o 5. in 8, uri pa v liokodelskem domu v niesiu. 300 Ornogoreev jo dospelo iz raznih krajev Male Azije v mesto Trsi, Ne da bi bili pozvani, bo se, ko so doznali, da je njihova domovina v vojni, takoj jiodali na i)ot. Ko se jim je pripovedovalo o sijajnih zmagah, niso hoteli verjeti in so menili, (ia so jih kakor Slovane le tolaži. Ko so bili slcdtýié vendar «verjeni, so jokali od ve.^íOlja. Večinoma so to mali obrtniki in trgovci, a med njimi je tudi starčkov od 60 do 80 let — veteranov iz prejši^ih črnogorskih bojev —, ki komaj čakajo boja proti dednemu sovražniku. Odpotovali so v soboto 2, novembra ob 8. uri zjutraj s parnikom „Princ Hohetilohe'' s pomola sv. Karla iz Trsta. Izgubljenega je ťtíHí kron denarja od Kandije do Žabje vasi. Pošten najditelj se prosi, da prinese proti primerni odškodnini Anton Brulcu, St. .îoAt, fara Stopiče p, Kandija. l'orotniki zii ietrto |iorotniško dob« v Novem niestn, ki se prične dne 25. novembra 1912. — Dernov.šek Franc, [>08. in tovarnar, Raka; Jiabnso Franc, pos. in trgovec, Kostanjevica; Butala Peter, pos. in trgovec. Dol. liadence; .Škarja Alojzij, pos. in mesar. Mirna; Klemene Pavel, pos., Črnomelj; Bradač Jožef, poa., Gor, Polje; Erjavec Janez, pos., Zatičina; Potočar Franc, pos., Staravas; Ivramarič Ivan, pos., Radovica; Dremeli Anton, pos., Leskovec; Novak Janez, pos. in gostilničar, liačje Selo; Hočevar Štefan, pos. in župan, Stranskavas; J3oltar Jožef, pos., Črnomelj; Porupsky Karl, pos., Kočevje; Košak Jožef, pos. in mlinar, Driižinskavas; Černe Franc, pos. in trgovec, Soditijavas; Ajster Jožef, pos., Krškavas; Hasl Kari, pos.. Dol, Kronovo; Tisovc Anton, pos.. Gor. Poije; Geiel Matija, pos. in župan, Uobliče; Sturm Otmar, pos., Metlika; Klopec Miko, pos, in župan, Krasinc; Medle Jožef, pos., Gor. Brusnice; Lovšin Ivan, pos. in kavarnar, Ribnica; Prijatelj Franc, pos. in trgovec, Tržišcje; Nenianič Martin, po.sestnik, Božjakovo; Nachiigal Kari. pos., Žužemberk; Lisjak Jožef, pos. in gostilničar, Čatež; Beg FVanc, ijos., Gor! Su.šicc; Selak Franc, pos. in gostilničar. Bučka; Kline Anton, po».. Gor. Po^c; Pavlic Jožef, pos.. Loka; Andolšek Matija, pos. in gostilničar. Vel. Poljane; Božič Franc, pos,. Gor. Suhodol; Zupet Pavel, pos. in mesar, Skocjan ; Jakše .\nton, pos., Uršna sela. — Nadomestni porotniki: Vertačič Fr, pos., Žihovoselo; Dular Jan., pos.. Potok; Pauscr Adolf, pos., Rudolfovo;^0!iolnik .inton, pos., Muhaber; Krainaršič Anton, pos., Jurkavas; Žagar Mihael, pos., Stopiče; Rosmann Kari, poa. in gostiluičar, Rudolfovo; Kotida Janez, pos. in gostilničar, Kandija; Windischer Jožef, poa. in gostilničar, Kandija. Nevzdignjeii doliitek, Zadrgi teden avgusta t. 1. stavil je nekdo v novomeški loteriji dvo kroni in sicer na številke: IR, 61, 47, 74, vzdignjene ])a so bile tisti teden štev.: 47, (il, 72, 87, na katere je staviteij zadeUerno v znesku 1819 kron 68 h, katerih do danes še ni vzdignil. Čas za vzdig poteče koncem tega meseca. Itiidi oliilih slepai-ij je bil aretovan dne 26. oktobra v Krakovu trgovec Josip Al. Kuzsnik. Njegovi drugi dali so mu menic v znesku 400.000 kron, katere je eskomptiral, a svote sel)i pridržal. Kupil je graščino lireitenau za naznačeno ceno 800.000 K, a plačal nič ter jo svojim drugom ponudil kot varstvo za njihove tirjatve. A dognalo se jo, da je graščina Hreitenan bila obremenjena veliko nad njeno vrednostjo. Lemberški škof Bandurski je postal tudi žrtev sleparja 1. Al. Kuzsnika. Dolgovi znašajo nad 1 in pol milijona kron, 29. oktobra proglasil se je konkurz proti I. Al. Kuzsniku. Ogenj je 2, novembra na Gorenji Brczovici pri Št, Jerneju kočarju Martiuu Pavec upepelil vse; žal, da je zgorel tudi 41etni F"'rancek. Stariši [»azite na vžigalico! Oorelo je v nedeljo dne 3. novembra t. I. na Dol. Karteljevem h. št. 9. î»ri Francu Krasalu. Zgorelo jo vso gospodarsko poslopje, živež, obleka in 4 prešiči. Ubogi gospodar, ki prosi po mestu podpore, priporoča se usmiljenim srcem. Vjel se je v svojo past TOIetni Janez Zupančič, kočar iz Gor. Sušic pri Toplicah, ki je več let zlorab^al nedorastle deklice. Oddan je okrožni sodniji. Rop. Na cesti iz Črnomlja v Otavec je bil napaden kovač Blaž Bondna iz Sv. Lucije od več železn. delavccv ter oropan za uro in 10 kron. Zlobneži so že pod k^ucem. Dragocena poniiilba Slovenske Straž«! Proti mesečnim obrokom po 4 krone 75 vinarjev vsakdo dobi turžko srečko, s katero že po vplačilu prvega obroka zamore zadeti dne 1. decembra t. 1. glavni dobitek čiatih 400.000 frankov. Turške srečko igrajo Se do 1. 1974, imajo vsako leto šest žrebaj in mora biti vsaka srečka izžrebana. Vplačani mesečni obroki tedaj niso zgubljeni, marveč mora vsak lastnik turške srečke zadeti vsaj najroairjši dobitek, ki znaSa 400 frankov. Komur pa se turSka srečka zdi predrafra, zamore dobití na mesečne obroke druge cenejšo srečke, ki istotako igrajo še dolgo vrsto let in imajo vsako leto za več 100.000 kron glavnih dobitkov. Pojasnila daje in naročila sprejema za Slovensko Stražo g. Valentin Urbančić, Ljub^ana, Kongresni trg št. 19, Današqenmliatuprilagamo: Navodil« za j;nojitev travnikov in pašnikov, društva tvornic Ka Tomášovo žlindro, katerega naj blagovolijo ceqjeni bralci npoštevati. Gospodarske drobtine. — Naročila na modro galico. Kmetijska podružnica novomeška se jo obrnila na vsa županstva igenega okoliša s prošnjo, da nabirajo naročila na modro galico, ki se morajo do 30. novembra t. 1. oddati. Opozarjamo še enkrat vse naše vinogradnike, da atore svojo dolžnost in se pravočasno pobrigajo za modro galico. Kdor bi je ne naročil do tega časa, bo sam vzrok, če jo ne bo mogel pozneje dobiti pod enako ugodnimi pogoji. — Naročila iia umetna gnojila. Za dobavo potrebnih umetnih gnojil je treba pravočasnih naročil. Kmetijska podružnica novonte.ška ne more na svojo roko naročevati umetnih gnojil v celih vagonih, če ni prej zadosti naročil od strani posameznih posestnikov. Zato nujno poživljamo naše gospodarje, da se takoj zglasijo s svojimi naročili, sicer ne bo mogla podružnica ustreči z umetnimi gnojili o pravem času. Podruinica nima prodajalne za nnietna gnojila, ona dobi in da le toliko gnojil, kolikor se jih prej naroči, zbira naročila toliko časa, dokler jih je za 1 vagon. — Živinorejska zadrnga za novomeško okolico naznanja svojim članom, da se je pri Zadružni zvezi ustanovil oddelek za vnovčevanje živine, ki ae bo pečal s posredovanjem prodaje plemenske živine. Kdor izmed članov ima kako plemensko žival na prodaj, naj jo priglasi pri tajništvu živinorejske zadruge za novomeško okolico na Grmu. — Kmetijske poiično tečaje po ileželi bo prirejal deželni odbor tudi letošiýo zimo. Prošnje za te tečaje je biio vlagati do 1. novemijra t. 1. Za prireditev takih tečajev prosijo lahko kmetijska društva, kmetijske podružnice, zadruge in županstva. Koder se ni pravočasno izvedelo za ta razglas, tam naj se nemudno zglasijo, če želijo, da bi se priredil tak slučaj. — Oddaja ideinenskili bikov in pi-asičov so vrši nepretrgoma pri C. kr. kmetijski družbi v Ljubljani. Kdor želi tedaj prositi za plemonjaka ali pa za plemene prašiče, naj se obrne na glavni odbor c. kr. kmetijske družbe. Iz Dolenjskega je najmanj prosilcev, kakor da bi bili na Dolenjskem v posebno srečnem položaju glede reje plemenjakov. Pa jih ravno pri nas najbotj manjka. — Našim kmetovalcem. Čudno je bilo letošnjo leto. Prav mili zimi je sledila zgodiya spomlad. Toda vreme ni ostalo stanovitno, ampak se je bila spomladi povrnila zima in je občutni mraz, ki je bil nastopil, napravil mnogo škode zlasti na vinogradih in v sadnih vrtovih. Prva polovica poletja je potekia še precej normalno; v drugi polovici pa je začelo z malimi presledki deževati in dežuje še danes. Z deževjem je zavladal občuten hlad, zaradi katerega se nam obeta zgodila zima. K^jub nenormalnosti spomladi in poletja pa so letos nekateri pridelki prav bogato obrodili in se je pridelalo zlasti krompirja tako mnogo, kakor malokdaj. Za presojo krompirjeve letino pa nam ne zadostuje, ako nam je znana samo množina pridelka, ampak je v tem oziru merodajna dobrota krompirja, odnosno içegova kakovost, ki je (lana v krmilni, oziroma hranilni vrednosti, ki jo ima. Poslednja zopet je odvisna od krompirjeve specifične teže ter od suhe tvari in od škroba, ki ju vsebuje krompir. Zavoro tega mora biti zanimivo za vsakega umnega kmetovalca, da izve, kakšen krompir je pridelal, ker je od krompirjeve kakovosti odvisna njegova po-rabnost (porabna vrednost) v gospodarstvu. Vzemimo za primer, da je pridelal sosed A 300 meterskih stotov in sosed B na enakem prostoru samo 150 meterskih stotov krompirja. Oba ta soseda pa sta umna gospodarja in se hočeta torej prepričati o kakovosti krompirja, ki sta ga pridelala ter pošljeta v ta namen vsaki svoj krompir v kemično preiskavo. Kemična preiskava dožene, da ima krompir od soseda A specifično težo 1'080 in da vsebuje I977ft suhe tvari ter škroba. Krompir od soseda B pa ima spe- fično težo 1"46 ter vsebuje 33'87oStovanjcin 21ÍÍ-3-1 Vihoviil zastoj) v (JriKlcn Dunajske zavarovalne družbe. OJA STARA Hkiiinj« jo in ostane, dti jo za odstrsnitcv jiúr, kakor tudi v doBcjto in olirtitiitiiv nežno in meliko koic (or bolo jiolti nujboijše Brodstvo »volov[lo-zaano milo „Sleckenpferd-LlllBnmlichseife" Knambo Stoekon-pterd Ivrdko Horffmann ilt Co., Totwhen a/K Komad jio 80 h se dobi v vseh Ickarnftli, drožonjalf, pro daj ttl nali jiaiíiimov in vsoh v to stroko siiadajoíili IrROvinab. — Istatako iso iiriporoiía Itorgmonnova lilijina kreina „Manora" kot izliorno b^odutvo kb ohranitev ncínih, belih, itemîkili rok; loníek po 70 h fo dobi v vsuh trgovinah. Lepo posestvo. IVoda se iz proste roke hiša v kateri ee nahaja že već let dohro Idoča gostilna s precej velikim k tej hiši a padajočim vrtom, nadalje s hlevom, v katerem se nahaja ^ žrobtarska postaja, ki je za gostilniški 4 I»romet Jirecejšnega pomena, kakor tudi « vsega premak^ivoga k temu posestvu spa, dajočega imetja pod zelo ugodnimi pogoji. Poslopje se nahaja v prav dobrem stanju. Več pove lastnik Fr. Čižmek, Žabja vas št. 38. Pri cegelnici v Itreiiciiaii (Zalog) so sprejme 21B umen, oženjen delavec, kateri bi se imel pečati z nadzorstvom in manjšim delom. Stanovanje, kurjava in svečava prosta izven tega plača za navadne dnevne šihte. Natančneje pri oskrbnlštvu cegcinice v Breitenau in ob nedeljah pri g. Kihardu Murgel v Rudolfovem št. 101. m^ Mlia v aaajeïïiï Dno ileccmtira oh iK uri ilojioMiie se bode oddal v najem farovški mlin v Št. Jerneju za eno ali tri lota. Pogoji so razvidni v íarni pisarni. — 2ianc Hrovat na Malem vrhu št. 10. faia Mirna peč. Ceiiii 1-*.0(H) kron. 214-3-i Od dobrega najboljše! mt-mi Singer Ko. del. družba za šivalne stroje Novo mesto, Veliki trjr št. 4.5. Popolnoma varno noložen denar Hranilnico in posojilnica za Handljo in Phollco reg:. zadruga' z neomejeno zavezo] V lastueni domu v Kandiji aprejema hranilne vloge od Tsaccga, će je igca ud ali ne, ter obrestuje po na leto brez odhitka rentnega davka, katerega aania iz svojega plačuje. Za hianiloe vloge kakor z« vee poBojilniine obvestoosti — jamři poleg rezervnog^ zaklada in deležev íeí 2200 íindruínikov z ïiem svojim premoženjem. Iz tc(f« se razvidi, da malokateri denarni zavod nudi tolike varnosti kakor kandijanska branilnica. t fl(K t t I m-t Milijoni zdravijo Kašalj hripavost, katar, zasU-ženje, dušljivi in oslovski kašelj S Kaiserjeuimi prsnimi tiapiiniElsnii ..s tremi smrEhami". ilO'ïO poverjenih izpričeval od zdravnikov in pri- - - - vatnih oseb dokazuje gotov uspph. - - -Bonbončki jako dobro prijajo in so ugotinega okusa, raket iO in 10 vinarjev, ovojček 60 vinaijcr, se dobiva jn-i lekuniarjih: I68-21-« Kari Andrijanič in J. Bergmann v Rudolfovem. S zraven spadajočim kmetijskim poslopjem, vse v {iobroni stanu, je iz proate roke na prodaj. IlîSa je pripravna za g-ostilno ali kako drugo obrt. Zraven spadajo tudi igive in gozdi. Hiša stoji ob deželni cesti v Jurki vasi. Naslov pove upravništvo Dolenjskih novic. 207-3-9 „Siouensha Straža" v Ljubljani želi imeti v v.saki občini po^vsem Slovenskem zanesljivega človeka ki l>i so