1056
Afrika
Ace
Mermolja
I
Z ostrim nožem rišem
noč v pesek, temno krvavo
noč. ko plemena drhtijo
od bojnih krikov. Naj pride vame ta noč,
naj me rani,
da bo še pesem, ki ljudi predrami z ljubezenskim plesom.
II
Kdo mi vrne
pogled na peščene griče,
opojni vonj
z bližnjega trga,
barve preprog
in začimb.
Kdo mi vrne moč lačnega leva in sanje otroka.
Ace Mermolja
1057
ki pred šotorom gleda belega konja.
Afrika
In kdo vrne njena drobna stopala in mehki vrat črne žirafe.
Kdo me umije
in z oljem s telesa
izbriše
lise rešetk;
kdo luč prižge v očeh
in v srce zasadi
cvetočo palmo?
Ona počiva v smrti, ki nevidna preži na čredo živali.
lil
Prebudi se moč savane,
zrak,
naježi se koža
živali,
dolgi jeziki kač,
prebudi se pesek,
ples senc,
med njimi se gola
dvigne kraljica
Afrike,
drhti kot pred
moškim
in neslišna drsi
med krvoločnimi gobci.
Neizprosna me vabi
daljava,
iz domačega gnezda,
ki sem ga spletel
na najbolj strmi pečini.
Le Ona še pride do mene in z neizprosno besedo me žene, da planem v noč z zažganimi krili.
IV
Sovražim bližino, domač pozdrav, smeh, ko smo skupaj. Roka, ki se sproži čez potok v pomoč, prikriva levje kremplje.
Samo Ona je prijazna in živa, ki bosa gre med škorpijoni in liže v vročini biser soli kot gazela.
V
Barka leži
razklana
na sivem dnu
pristana
in niti jadra nimam,
da bi odplul
čez to razkrajajočo se vodo.
V očeh mi gorijo ognji, stopala, ki tolčejo v pesek ritem bobnov. Napete prsi žensk, ki se v divjem krogu udajajajo peščenemu bogu. Krone pisanih peres na glavah začaranih vojščakov, kraljica Afrike,
1058
Ace Mermolja
ko se potaplja v nočni kres . . .
Pa sem priklenjen
na domači breg,
tišina mrzla je
kot sneg
in ladja se vedno globlje
udira v blato.
VI
Tu so stopinje na zelenem robu, onkraj pogled temni in spomin se lepi na usahle palme.
Kje si kraljica,
ki te temno ljubim?
Je ploskev,
prazna,
oči nič ne sijejo
in vse vase vpija,
žarke, morje, misel.
Kot goba
nič ne izžareva.
DOMA    Drobna srna stopica po beli planjavi, plaha se bliža, grebe v sneg tik ob moji glavi. Iz vlažnih oči kot da kraljica stegne roko in išče v mrazu telohov cvet.
1059                                                                                                                                    Afrika
1060                                                                                               Ace Mermolja
Na koži
temni kot zemlja se mlečna cvetica odpira, biser pod srcem Afrike, privid na tej zasneženi planjavi.
Ledenim, ko v nenadni
grozi srna zbeži
v breg.
Do življenja pa ostane
le še nekaj stopinj
in je večen sneg.