naša pošta
TržiŠČe na Dolenjskem
Dne 22. novembra preteklega leta so odšli iz naše fare TržiŠče predobri gospod župnik Karel Supin. Bridka je bila ToČitev od preljubega gospoda. Svojo težko sJuž-bo so vršili v Tržišču dolgih 11 let, Kot dobrega prijatelja otrok in voditelja na-Sega prosvetnega društva jili bomo vsi zelo pogrešali. S petjem in poslovilnim govorom smo se tudi šolski otroci poslo-vili od prečastitega gospoda Župnika zad-njo nedeljo pred odhodom v novo faro. Tri ieta sem prečastiterau gospodu žup-niku stregel v cerkvi kot ministrant. Po-trtega srca seni danes ob slovesu. Srce mi narekuje te besede:
>O kam, gospod,
gre VaSa pot?
Zakaj nas boste zapustili?
Saj vsi srao Vas srčno ljubili.
Rad bi VaŠ novi dom obiskal,
faranom na  piščal  zapiskal:
L veseljem jih sprejmite,
lepo jih počastitel'«
Dfte 24. novembra smo z največjim ve-seljem sprejeli novega župnika Janeza Jenka. Sprejem je bil v nedeljo ob deseti uri. Oklenili se jih bomo z zaupanjem io ljubeznijo. Z veseliem vodite tržiško faro, plačilo v nebesih  v&m ae bo izostalo.
Prosim, priobčite v »Vrtcu« posJane vr-stice. Če jih ne vržete v koš. se oglasim še prihodnjiČ.
Z odličniro spoštovanjem
Zabnkovec lvan, učenec V. razr. v TržiŠču na Dolenjskem,
Spoštovani g. urednik!
O prelepih Sloveaskih goricah se le ma-lo piše. Zato sem se jaz odločil, da iiapi-Šem kratko pisemce, in skoraj prepriČao sem, da mi ga ne boste zavrgli. V Sloven-skih goricah so zares prelepi kraji. Tudi PolenŠak, kjer stanujem, je prijazna va-Bicet na hribu. Na vrhu stoji cerkvica Ma-tere božje, okoli nje pa se med sadov-njaki befijo hišice. Tudi jaz stanujem bli-zu cerkve, ob veliki cesti. Okrog hiŠe je sadovnjak, ki je posebno lep spomladt, ko je odet v prelepo cvetje. Ceravno ni to moja rojstna hiša, vendar sem jo vzljubil bolj kot svojo domačo. Tu živim Že od prvii let pri svoji babici in prav žaloaten
bi bil, ako bi moral zapustiti ta prelepi Polenšak. G. urednik, vabim Vas, da kma-lu pridete na Polenšak, da se prepričate, kako lepo in veselo je pri nas. L vlakom se pripeljete do Moškanjcev uri Ptuju, po-tem pa je že dobro uro hoda, Vas prav iskreno pozdravljam
France Vrabi, ucenec V. razr. ljudske Šole oa Polenžaku.
Spoštovani g. urednik!
V treiji ŠtevUki >Vrtcac sem videla, da se v njem lahko oglasijo tudi učenke li. razreda. To mi je ualo poguma in skle-nila sem, da Vam piSem.
Tudi jaz sem učenka II. razreda. V Šolo hodim t Roždl dol in sem že dve leti na-roCnica »Vrtca«. Skriie stezice zelo rada iščem, pa se navadno zgubim- V takih slu-čaiih poklidera teto aa pomoč. Tudi »Fi-žolČke< sem že prebrala. Radovedna sem, kdo jih je naučil računati.
Za danes naj bo dovolj. Če bo romalo pisemce v koš, ne bom nič huda; če ga pa priobčite, \as bom imela rada in Vam bom povedala prihodnjifi, kaj mi je Mi-klavž prinesel.
Vesele božične praznike in srečno novo leto Vam želi
MegliČ Ivanka, uč. II. razr. v Rožnem dolu.
Spo&ovani gospod urodnik!
>Korajža velja!« pravi pregovor. Tudi raz sem se opogumila, da Vaffl pišem krat-ko pisemce. V mrazu in dežju so g. kaplan priromali 1 in pol ure daleČ na Kal pri St. Janžu oa Dol., da bt nam zopet s svojo lepo besedo kazali pot k naŠemu večnemu cilju. 2e prvo uro so nam na vso moČ pri-poročali, naj naročimo >Vrtec<, ki se nam je že lansko leto priljubi). Za1o smo ga (udi letos z veseljem naročili. Sicer nas je res boli malo naročenih. Pa to »i niČ Čudnega! Mnogo je takih, ki niti za sol nimajo denarja. Zato bomo pa mi tem rade volje »Vrtec< posojevali, da ga bodo tudi oni brali. Če ne bo pismo romalo v kos, se bom Še kaj oglasila.
S spoštovanjem
Marija Novak,
učenka III. oddelka Vj. šole na Kalu pri Bt. Janžu.
238