Nove vremenske informacije in opozorila za planince Uporabne novosti projekta CROSSRISK TEMA MESECA Na severu Slovenije in jugu Avstrije so številna gorska območja, kjer velike količine dežja, snega in snežni plazovi pogosto povzročajo škodo in ogrožajo ljudi. Tega ne občuti le tamkajšnje prebivalstvo, ampak tudi obiskovalci teh območij. Miha Pavšek 1 1 Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU. 4 Med njimi so nekateri tam po službeni dol- žnosti (na primer žičničarji, gorski vodniki itd.), še več je izletnikov in vse do alpinistov, ki stavijo na večdnevne aktivnosti, kot so obhodnice, trekingi ali turnosmučarske transverzale. Vsi ti obiskovalci pridejo do informacij o vremenu in razmerah v gorah na zelo različne načine, od uradnih, ki jih dajejo pri- stojne službe, do povsem prosto dostopnih na števil- nih spletnih forumih. Zelo pomembno je, da imamo tovrstne informacije zbrane čim bolj pregledno, enotno ter kronološko in geografsko čim bolj smisel- no umeščene. Predstavitev projekta CROSSRISK Za to čezmejno območje do zdaj niso bili na voljo enotne informacije, podatki, napovedi in opozori- la. Da bi izboljšali opozorila in napovedi, se je sedem projektnih partnerjev iz Slovenije in Avstrije pod vodstvom avstrijskega Zveznega urada za meteoro- logijo in geodinamiko (ZAMG) povezalo v projektu CROSSRISK s podnaslovom Javna opozorila – zmanj- šanje tveganj zaradi padavin in snežne odeje. V dobrih treh letih so razvili nove standardizirane sisteme na- povedi in opozarjanja na naravne nevarnosti, poveza- ne z dežjem (poplave) in snegom (snežne obtežbe in snežni plazovi). V okviru projekta so proučili tudi vpliv podnebnih sprememb na te naravne nevarnosti. Foto Boštjan Muri PLANINSKI VESTNIK december 2021 5 Partnerji projekta so bili avstrijski zvezni deželi Šta- jerska (Oddelek 14 – vodno gospodarstvo, viri in traj- nost) in Koroška (Oddelek 8 – okolje, vode in varstvo narave; v njegovem okviru je tudi služba za opozar- janje pred snežnimi plazovi), Visoka strokovna šola Joanneum, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (Geografski inšti- tut Antona Melika), Univerza v Mariboru (Fakulte- ta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko) in Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO). Rezultati projekta Del rezultatov je bil že predstavljen v novembrskem Planinskem vestniku 2 , med drugim evropska enotna petstopenjska lestvica, ki jo uporabljajo evropske pla- zovne službe za opozarjanje na verjetnost/možnost proženja snežnih plazov, delo plazovnih služb ter pre- novljeni slovenski plazovni bilten. Na koncu prispev- ka avtorji, sicer sodelavci ARSO, omenjajo tudi priha- jajoče druge novosti v okviru projekta CROSSRISK, ki so zdaj, ko se je ta končal, tudi že na voljo. Projektna ekipa je predstavila rezultate projek- ta v začetku letošnjega avgusta na slovenski strani mejnega prehoda Ljubelj. Ni naključje, da jih pred- stavljamo tudi bralcem Planinskega vestnika prav na začetku snežne sezone. T a je v gorah precej daljša od zime in se zavleče še pozno v pomlad, okrog naših najvišjih vrhov ji lahko sledimo vse do začetka poletja. Precejšen del projektnih rezultatov je povezan prav s snegom, snežno odejo in snežnimi plazovi, se pravi s plazovno preventivo. Če kdaj, je tudi v snežnih raz- merah toliko bolj pomembno preprečevati kot pa re- ševati, saj je na primer za nesreče v snežnih plazovih znano, da potrebuje ponesrečeni za preživetje poleg znanj, kilometrine in izkušenj vedno tudi zvrhano mero sreče. Vsaka nesreča, ki jo preprečimo s pravil- no in pravočasno odločitvijo na še varnem mestu, je zato toliko dragocenejša, saj rešuje življenja in zmanj- šuje število reševalnih akcij. Rezultati projekta so dostopni vsem, bodo pa uporab- ni tudi za gorske reševalce in žičničarje, saj prikazu- jejo tudi potencial za zasneževanje oziroma izdelavo tehničnega (umetnega) snega. Projektni rezultati so pripravljeni čezmejno in so zelo primerni predvsem v fazi načrtovanja aktivnosti v zasneženi pokrajini ter pri pripravi na izvedbo ture. Pri tem ne gre samo za gorske in prostovoljne planinske vodnike, temveč tudi za vse druge, ki so aktivni v naravi v času, ko je tam snežna odeja ali ko imamo opravka z izrednimi padavinami. Spletni portal CROSSRISK Rezultate si lahko ogledamo na osrednjem spletišču projekta, ki deluje na spletnem naslovu crossrisk.eu, legende in pojasnila so na voljo tudi v nemškem in an- gleškem jeziku, kar lahko izberemo na vrhu ekrana. Pomembno je, da bo omenjeno spletišče ostalo tudi po izteku projekta in pridobitve ne bodo "ugasnile", kot se rado zgodi pri projektih iz EU skladov. Poleg portalov ARSO meteo (meteo.arso.gov.si) in ARSO vreme (vreme.arso.gov.si) imamo zdaj na voljo še tre- tjega, najbolj "snežnega in plazovnega" med vsemi – ARSO CROSSRISK. Sestavljajo ga štirje zavihki: Plazovi, Vreme & sneg, Hidrologija in Podnebje. Z izjemo "ravninskonižinskega" zavihka Hidrologija, ki je povezan z Muro in njenimi pritoki – predstavljene so dnevne vrednosti pretoka, simuliranega s hidro- loškim modelom za pretekle tri dni in za prihodnjih 2 Leto 2019, številka 11, str. 50−53. Zemljevid območja, pokritega v projektu CROSSRISK Izdelala Manca Volk Bahun Vir ZRC SAZU, Geografski inštitut Antona Melika Eno od izobraževanj zainteresirane javnosti v okviru projekta je bilo na Zelenici. Foto Grega Bahun Sedeži treh avstrijskih partnerjev so v Gradcu in enega v Celovcu. Vodilni partner ZAMG, dejansko njihova graška izpostava oziroma Služba za uporab- nike Štajerska, je del avstrijske državne meteorološke in geofizikalne službe, ki je najstarejša samostojna meteorološka služba na svetu. Prav dejstvo, da sta sodelovali v projektu istovrstni službi z obeh strani meje, je pripomoglo k temu, da bodo učinki, rezultati in dosežki projekta uporabnejši in trajnejši. 6 osem dni (prikazani sta tudi mejni vrednosti za nizko- vodni in veliki pretok) – so drugi trije zavihki precej bolj "gorski", saj so tamkajšnje informacije in opozo- rila v prvi vrsti namenjeni vremenskemu dogajanju in podnebnim značilnostim vzpetega sveta. Z njimi, njihovo uporabo in uporabnostjo ter omogočanjem sporočanja povratnih informacij vas seznanjamo v naslednjem prispevku. Poleg nove spletne strani, prenovljenega plazovnega biltena in orodja za načrtovanje aktivnosti na prostem so v projektu pripravili še dve publikaciji in informa- tivne videoposnetke na temo snega in snežnih plazov. Poenoten pristop k ocenjevanju razmer na avstrijsko- -slovenskem čezmejnem območju prinaša dolgoroč- ne koristne učinke za uporabnike ter kaže na celo- vito in poenoteno razumevanje tega prostora, pred- vsem pa prispeva k varnosti njegovih uporabnikov. Dodatni vremenski izdelki ter izboljšane informacije o snegu in plazovih so le del projektnih aktivnosti; druge se osredotočajo na izboljšane hidrološke napo- vedi in poplavna opozorila v porečju reke Mure ter na podporo za dolgoročno načrtovanje ob upoštevanju različnih podnebnih scenarijev in tveganj zaradi pod- nebnih sprememb. Delovni sklopi projekta Svojevrsten izziv je bil, kako pripraviti in umestiti raznovrstne vsebine in rezultate med vse projektne partnerje ter organizirati njihovo izvajanje prek posa- meznega od štirih delovnih sklopov. Sestavna delovna sklopa vsakega projekta sta tudi upravljanje (pravilo- ma je v domeni vodilnega partnerja) in komunika- cija (vodil jo je ZRC SAZU). Seznanimo pa se raje s temeljnimi štirimi delovnimi sklopi, od katerih bomo pogledali v "drobovje" treh − natančneje v prvega (s kratkim imenom – SNEG), tretjega (IZROČANJE) in četrtega (OZAVEŠČANJE), ki zadevajo celotno pro- gramsko območje, s tem pa tudi vse gorske skupine S projektom CROSSRISK (Javna opozorila – zmanjšanje tveganj zaradi padavin in snežne odeje) so začeli 1. junija 2018, sodelavci sedmih projektnih partnerjev pa so ga izvajali 39 mesecev, do 31. avgusta 2021. Projekt je financiral Evropski sklad za regionalni razvoj v sklopu skupnega pro- grama Interreg V-A Slovenija-Avstrija s skupnimi sredstvi v višini 1,57 milijona evrov. Nekaj več kot 40 % vseh sredstev je pripadlo trem slovenskim partnerjem – ARSO, Univerzi v Mariboru in ZRC SAZU. V projektu so sledili smernicam prednost- ne osi "Izboljšanje institucionalne zmogljivosti in učinkovita javna uprava", potekal pa je v skladu s ciljem programa, to je izboljšati sodelovanje na področjih upravljanja s tveganji, energije, zdravja in socialne kohezije. Logotip projekta Naslovnica Terenskega snežnega priročnika in Snežna kartica Čezmejni plazovni bilten na spletišču CROSSRISK 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 7 5 4 3 2 1 Preizkus stabilnosti: Opombe: Smer vetra: Hitrost vetra [km/h]: Jakost padavin: Padavine: Usmerjenost pobočja: Oblačnost [x/8]: Naklon pobočja [°]: Temperatura zraka [°C]: Nadmorska višina [m]: Kraj: Koordinate: Čas: Datum: E-pošta: Lokacija: Ime: Površina  R Površina Višina (cm) Višina meritve T (°C E  F  θw Navodila za vpis podatkov na snežni kartici so v Terenskem snežnem priročniku (ZRC SAZU, Založba ZRC, 2020). Podatke s snežne kartice elektronsko vnesite na spodnjih povezavah: - Slovenija: http://www.meteo.si/met/sl/weather/lsr/lavin/ (potrebni sta registracija in prijava) - Avstrija: https://www.lawis.at/prole/ (klik na + ) 2 mm 1 mm Izdaja marec 2020 CROSSRISK – snežna kartica 7 december 2021 PLANINSKI VESTNIK dotočili so se na uporabniško prilagojene snežne na- povedi, lokalne ocene tveganja za snežne plazove in podporo dolgoročnemu prostorskemu načrtovanju zaradi vpliva podnebnih sprememb. Drugi delovni sklop (POPLA VA) je bil hidrološki, namenjen Muri in njenim pritokom. Tretji delovni sklop, ki ga je koordiniral ARSO, je bil namenjen novim tehničnim metodam za razširjanje uporabniških izdelkov za boljšo vidnost in uporabo informacij glede tveganj in priložnosti, povezanih s snegom in poplavami. V tem sklopu so izboljšali teh- nične metode za dostavo in širjenje izdelkov, uporab- nih za opozorila in napovedi ter dostopnost do teh izdelkov. Zadnji, četrti delovni sklop je bil vsebinsko najobse- žnejši, saj je bil namenjen izboljšani ozaveščenosti ter dojemanju tveganj in priložnosti, povezanih z na- povedmi poplav in snežne odeje, torej tudi snežnih plazov. T u so razvili nekatere nove oblikovalske kon- cepte za razumljivejše uporabniške izdelke, izboljšali so odločanje v procesu opozarjanja pred snežnimi plazovi ter ozaveščenosti zainteresirane in širše jav- nosti o vremenskih opozorilih ter še bolje usposobili in informirali ciljne skupine. Med temi je največ pla- ninskih uporabnikov, ki so bili najštevilnejši tudi na delavnici čezmejnega mreženja in sodelovanja s pla- zovnimi vsebinami novembra 2020. Rdeča nit delav- nice so bila sodelovanje ustreznih služb za opozarja- nje pred snežnimi plazovi obeh držav ter vprašanji, Vremenska postaja pri planinskem domu na Zelenici, s katero upravlja plazovna služba avstrijske Koroške. Foto Miha Pavšek v obeh državah. V tem smislu velja še posebej izpo- staviti mejne gorske skupine ter bolj oddaljene gore na avstrijskem Koroškem in Štajerskem, ki so zaradi odlične prometne dostopnosti vse pogosteje prilju- bljen cilj enodnevnih obiskovalcev ali obiskovalcev ob koncu tedna iz Slovenije. V prvem delovnem sklopu pod vodstvom vodilnega projektnega partnerja so se ukvarjali z novimi izdelki za napovedovanje nevarnosti in s priložnostmi, po- vezanimi s snegom na področju preventive. Osre- Obilna snežna odeja v zimi 2020/21 Foto Miha Pavšek 8 kako naj te službe razširijo paleto izdelkov za upo- rabnike in na kakšen način bi bilo moč še izboljšati poročilo o stanju snega in snežnih plazov (plazovni ali lavinski bilten), da bo to še razumljivejše vsem ciljnim skupinam. Zelenica kot testno območje Ob uvodu oziroma splošni predstavitvi projekta CROSSRISK ne smemo pozabiti na območje Zeleni- ce in Službo za varstvo pred snežnimi plazovi Zeleni- ca - Tržič (https://www.facebook.com/SVSPZeleni- caTrzic). Na ZRC SAZU so v istem finančnem meha- nizmu sodelovali že v projektu Naravne nesreče brez meja/(NH-WF). 3 Od takrat sta "ostali" na Zelenici vremenski postaji − ena na Zgornjem Plotu, kjer je tudi spletna kamera, in druga pri planinskem domu (v neposredni bližini je še samodejna postaja ARSO; to so postavili v okviru projekta BOBER). Ustano- vitev te službe leta 2015 ob podpori Občine Tržič je še posebej pomembna, saj gre za edino krajevno plazovno službo v Sloveniji (www.zvsp.si), ki skrbi za obveščanje javnosti s področja varnosti in nevarno- sti pred snežnimi plazovi na območju občine. Njena preventivna vloga je že zdavnaj prerasla krajevne okvirje, saj prihajajo na območje Ljubelja zaradi dobre in hitre cestne povezave obiskovalci iz večjega dela Slovenije in sosednje avstrijske Koroške. V projektu CROSSRISK je bilo območje Zelenice vnovič izbrano kot eno od treh testnih območij za konvencionalne snežne in meteorološke podatke; na novo pa za meritve talnega radarskega sistema, ki omogoča analizo višine in gostote posameznih plasti snežne odeje. S  prenovo in nekaterimi dodatnimi merilniki pa so optimizirali tudi delovanje vremenske postaje iz predhodnega projekta. Pri prvem so sode- lovali štirje projektni partnerji, v drugo nas je bilo že sedem. Z lokalne in regionalne smo prešli na državno raven, na kateri je bila ključna soudeležba ARSO, ki je velik del rezultatov tega projekta − ob pomoči drugih projektnih partnerjev − prek spletišča CROSSRISK odprl širši, zlasti planinski javnosti, zainteresiranim deležnikom in ne nazadnje tudi odločevalcem. S tem pa uspešna zgodba še ni končana, saj ob pripra- vah na naslednji razpis vsi soudeleženi že uresničuje- mo nove načrte na območju Zelenice, ki bodo primer dobre prakse sodelovanja med lokalno, regionalno in državno ravnijo ter odločevalci in strokovnjaki. Po- kazali in dokazali smo, da se lahko tovrstni projekti uspešni odvijajo lokalno, regionalno, državno in čez- mejno. Na koncu pa vendarle velja omeniti, da je šlo marsikaj laže in ne le po službeni dolžnosti tudi zaradi tega, ker je večina sodelavcev projektnih partnerjev iz planinskih krogov in so povezani z gorami tudi v svojem prostem času in/ali pa med njimi živijo. Vse za še boljšo preventivo in čim manj gorskih nesreč oziroma dogodkov, do katerih ne bi smelo priti tako v naših kot tudi čezmejnih gorah.  m 3 Interreg V-A Slovenija-Avstrija, 2011–2014. Udeleženci zaključnega dogodka projekta so si ogledali tudi vremensko postajo ARSO na Zelenici. Foto Miha Pavšek Pršni plaz nad Logom v Trenti konec januarja 2021 Foto Miha Pavšek