Razne stvari.
239
v dosedanjih zvezkih lahko za vzgled onemu, ki hoče pisati za otroke.                  Dr. Fr. L.
Solnce in senca. Povest. Spisal J. Bede-nek. Novo Mesto 1891. Natisnil in založil Jan. Krajec. Narodne biblioteke 39. snopič. Cena 15 kr. — Slovenski mladenič, Drobnjavov Tomaž, snubi slovensko dekle, Mačinovo Mari-jano, to je predmet povesti. Pisatelj opisuje naša dva junaka dostojno, včasih celo nekoliko idealno. Vmes omenja razne šege in navade iz kmečkega življenja med Slovenci. Vidi se na živi in podrobni, sem ter tje celo preobširni pisavi, da je pisatelj opisal svoj rojstveni kraj. Novo, pa hvale vredno je, da je gosp. Bedenek poskusil v tej povesti poljudno razpravljati znanstvena vprašanja. Zato je podučni del jako bogat. Kar je dobrega, hvali, kar je slabega, graja v raznovrstnih oblikah, od todi je tej povesti tudi ime: Solnce in senca. Pisatelj sicer rabi za poduk pesniške oblike, s čimer je povest pridobila mnogo, vendar bi mislil, da bi se dal nauk o tej ali drugi reči večkrat povedati krajše, zlasti v prislovicah in vzgledih.
Jezik je domač, kakor v drugih spisih našega pisatelja. Nekoliko slovniških napak bodi na račun stavcem.
Knjižica je pripravna za odraslo slovensko mladež.                                                Dr. j.j.
Zakoni in navedbe o davčnih olajšavah ter o državni podpori za vinorodne kraje, koder je trtna uš. V Ljubljani 1893. Založil in izdal deželni odbor kranjski. Tisek J. Blasni-kovih naslednikov v Ljubljani. 8°. Str. 16. Opozarjamo na to zbirko zakonov one, katerim je lahko v prid.
Mrvaško  slovstvo.
Knjige  «Matice Hrvatske« za 1. 1892.
Pod Nehajem. Pripovjest iz senjskoga života. Napisao Vjenceslav Novak. Stranij 193. Cena 75 novč. — V tej povesti je senjsko življenje dokaj dobro opisano. Povest se godi v dobi, ko so se Senjani borili za odpravo vojaške oblasti. Senjani so porabili vsako najmanjšo priliko, da so dali duška silni mržnji z vzklikom: «Doli s sabljo!» Vojaški oblastniki so  brezobzirno in svojevoljno porabljali svojo
Razne
Naše slike.
«Postaja Rtnek (Ortenek) na dolenjski železnici.* Po risbi, katero nam je poslal prijatelj našega lista, priredil je p. G. Zega malo sliko za glavo tej številki. — Sliko Ma-jarjevo je narisal g. Jos. Germ po fotografiji iz prejšnjih let Majarjevih. — Lepo Bernatzovo sliko na str. 201 smo kupili od lastnika «Katho-lische Warte», ter jo objavljamo v čast kraljici
oblast, dražili meščane ob vsaki priliki in jih potem kaznjevali strogo, ako se je kateri količkaj uprl. Zaradi tega je bilo tako nasprotstvo med oblastvom in meščanstvom, katero se je razburilo še bolj potem, ko je bila Hrvaški razven Krajine podeljena ustava in so Senjani ostali pod nepriljubljeno vojaško upravo. Po-samni obrazi so resnični, le tu in tam se mi zdi, da je bil pisatelj pregostobeseden.
Podgoričan.
Osvit. Slike iz tridesetih godina. Napisao Ksaver Sandor-Gjalski. Str. 351. Cena 1 gld. — Šandor Gjalski je najbolj priljubljen izmed sedaj živečih hrvaških pisateljev. V svojih spisih budi najrajši spomine iz dobe pred tridesetimi — petdesetimi leti. Piše jako realistično, tu in tam precej pretiruje, zna pa navdušiti čitatelja za minule čase, da skoro nehote žaluje za njimi. — V tej povesti si je izbral za snov probujanje narodne zavesti hrvaške okoli leta 30. tega stoletja. Takrat nekako so začeli usiljevati Madjari madjarščino v hrvaške urade, da bi izpodrinili državno latinščino ter z jezikom še bolj priklenili Hrvaško k Ogerskemu. To pa nekaterim hrvaškim domoljubom ni bilo všeč, začeli so borbo za latinščino. Takrat se pa pojavi tretja, najmanjša stranka mladih, navdušenih mož, na čelu jim stari grof Janko Dra-škovic. Ti so dvignili narodni prapor in se začeli s čilimi močmi boriti proti madjarščini in latinščini za zaničevano hrvaščino, o kateri so mislili višji stanovi v kraljevini, da je le jezik za proste hrvaške seljake. Težko je bilo premagati vse ovire in podreti predsodke, ki so se jim ustavljali od vseh stranij. Mladi, navdušeni možje se pa niso strašili ne truda, ne stroškov; delovali so stanovitno, dokler niso prodrli z narodno idejo.
Iz te snovi je naslikal vrsto krasnih prizorov, katere spaja v celoto ljubezen Ivana Kotroma-niča do Madlene, žene odličnega madjarona Dumica. Značaji v obče so dobro risani, zlasti pa dr. Ljudevit Gaj, grof Janko Draškovič, Kargačevic, Hana, Ženika, Tivadar i. dr. Zakaj pisatelj opisuje nedovoljeno ljubovanje Kotro-manica in Madlene, tega ne umevamo in mislimo, da bi ne bilo celoti nič na škodo, ako bi bil mesto omožene Madlene risal še neudano
devo.                                                            Podgoričan.
stvari.
majnikovi. — O «Žalostni Gori na Dolenjskem* objavimo spisek v prihodnji številki. — Slika na str. 216 je posneta po fotografiji mladega našega fotogr. Davorina Rovška. Imeli smo priliko prepričati se o njegovi spretnosti in želji, da bi še napredoval. — Slike na str. 225, 232 in 240 so narejene po fotografijah, sliko na str. 237 je narisal s posebno prijaznostjo gosp. M. Koželj, slikar v Kamniku, prijatelj Pucherjev.