StexJ. 7 Entered as/ttaconcHJUtss Matter July 8th. 1903y at- the Post Ofllo at Chicago. III., under Act of March 1879 Chicago, III., 18. Februarja 1910. Kdor ne misli svobodno, se ne more boriti za svobodo! Leto IX APELUJEMO na naše iitatelje in blaga srca rojakov, da v tej brit/ei uri grozne katastrofe, v Primero, Colo. ki je zopet unilila veliko število naših rojakovočetov, ter prizadjala toliko žalosti in bede vdovam in sirotam, zopet priskočijo z milodari na pomoč ter iste odpošljejo na naše uprav-ništvo. Imena darovalcev bodemo priobčili v listu, nabran denar pa kar najhitreje odposlali na pravo mesto. Kdor hitro da, dvakrat da. GLAS SVOBODE CO Razgled po svetu Nemčija. Berolin, 13. febr. Malodane po .vseh) mestih Brusi j e so se danes socialistični shodi vršili, na 'katerih se je proti piratskemu deželnemu z!»Oto predležoči volilni reformi protestiralo. Večina shodov se je završalo brez dogodka, a v nekaterih krajih je prišlo do spopada s policijo. V liai hi je policija po izaključ-ku zihorovanja kakih 3000 soc. demokratov s sabljami napadla in je bilo mnogo oseb ranjenih. Tudi v druzih krajih se je tisto priigo-dilo ter je nekaj ictseb celo uibitih. Frankobroch v3 febr. Policija je vojaštvo na _ imoč poklicala, da je demonstrante s silo razgnala. 'Veliko oseb' je ran j enih in aretiranih, med njimi tudi urednik Wendel. Francija. Pariz, 13. febr. Posebna -brzojavka iz Toul o na na “ Journal des Débats” poroča, da netko število oseb, ki so se na krovu “General Chancy” nahajali, se je na nekem ctokui izkrcalo. To poročilo še ni potrjeno. Nasprotno vse kaže. da je alg.-n:.'d carinski uradnik Rodel, edini smirti v valovih «tet Število potopljenih se ofi-cielnio na 158 razglaša. Pariz, 11. febr. Vlada konačno «videva, da bo podlegla v 'boju med njo in francoskim kleruisum zaradi javnih šol, če bo še d'alj prizanašala. Ona se je odločila, da-iiz defensive v efensivo prestopi in je v svrho tega danes v zbornici predlog stavila, po katerem se bi imele katoliške šole pod vladno nadzorstvo postaviti. 'ra odredba je za sekaj še zelo ■mila. Zasebnim šolaim je po tem predlogu prepuščeno, da si učni načrt same izdelajo, vendar je obvezno, da ima načrt v okvirju zakona diržan biti. Učne knjige so podrejene nadzorstvu' akademije, Katera edina je pooblaščena vse knjige izključevati, katere proti morali, konstituiraj i ali pa zakonom dežele vsebujejo. Predlog nadalje določuje, da sni e jo. samo učitelji poučevati, kai-teri imajo državne izpite. Menihi in nune. kaitieri sedaj podnčujejo, morajo dokazati, da ne pripadajo takim i tabovniim redom, kojim je oončevanje prepovedano. » Italija. Rim. 1/2. febr. Ministrski predsednik iSomino je danes v Zbornici pojasnjeval vladni program. Svota $6,000.000 se ima porabiti za povzdigo laškega plovstva. Nadalje se ima ustanovit departement za železniep in delo, ustanovitev korporativne banke z ustanovnimi kapitalom tri milijone dolarjev in ^manjšanje vojaške službe od 3 na 2 leti. Sramoto za vso deželo vidi iministrski predsednik v tem, ko v blizo 401etnim obveznim šolskim1 pouku 50% ljudstva ne umi pisati in 'citati. Pravi, da je preosniova šolskega sistema silno potrebna. Turčija. , Carigrad, 12. febr. Ministrstvo *a javna dela, je po nasvetu britanskega svetovalca Sir William Willeocfcs sklenilo, da zgradi ozkotirno železnico za prevažanje priprav za poslovitev doline v Mezopotamiji. Wileoeks je mnenja, da je omenjeni kraj vrt Eden — Paradiž —, v katerim sta Adam in Eva — lesnike obirala. Velika Britanija. Liverpol. 12. febr. Spor med tukajšnjim protestanti in katoličani, kateri je pred poldrugim letom poulične krvave sptepade povzročil. se je ponovil. Minulo noč je 300 protestantov napadlo dve katoliški hiši in so jih razdejali. 0-blasti so vse potrebno ukrenile, da daljne nemire preprečijo. Rusija. Ilelsinigfors, Finsko, 13. febr. Po došlih poročilih o volitvah v finski deželni Zbor, je zagotovljeno, dia pride 15 žensk v zbor. Deželni' zbor šteje skupni» 200 poslancev. Petrovgrad, 12. febr. V vsej za-padni Ruisiji divjajo 'grozni me-teži. Železniški- in brzojavi promet je prekinjen in po pičlih poročilih se da sklepati, da je naj-manje 100 oseb v neoiTju konec storile. Priseljevanje leta 1909. Washinigton, 14. febr. Iz koneč-nega sestava je razvidno, ida je v minulem! letu 957.105 priselinifkov v Zdr. države prišlo. To je še enkrat toliko' kot leta 1908, v katerim je bilo 410.319 oseb sem dospelo. Na pročelui priseljevanja stoji Avstno-Oggska-; iz Avstrije je dospelo 115,267, a iz Ogrske 117,087 oseb. Iz Italije je prišlo 321,946 in iz Rusije 161,142 pri-iselnilkov. Naseljevanje iz Italije 'V1 je početverilo proti letu 1908. Danes je našel niški odsek prečk liog kaliforniškega poslanca Hay-es-a Zbornici priporočal, po katerem se naseljevanje japonskih delavcev zabranjuje. Predlog je bil v odseku soglasno odobren. Mogoče, da bo v zbornici sprejet, tb-da telžko v senatu. Ako bi predlog zakon postal, pričel se bi boj med Japonsko in Zdr. državami o naselniškem vprašanju.’ Tud se-dajnem dogovorom 'brani japonska vlada izseljevanje v Zdr. države. a stvar se bo najbrže v prihodnjem letu pogodbeno uravnala, ko poteče sedajni prijatieljski-in našel n iški-dogo vor. Župnik kot ustanovitelj. Iz Pariza se poroča: čuden duhovnik je župnik Georges Villiers iz Iranoy, katdri je pred nekaj dnevi neznano 'kam zginil. Pričetkoma se je mislilo na zločin, a sedaj se je dognalo, da je župnik pobegnil pred' svojim upniki, iz katerih je s čudnimi pretvezami velikanske svate izvabil. Njegov poslednji čin je bil ustanovitev, tednika za vinske trgovce, za katero podjetje je pridobil nekega “denarnega človeka”, kateremu ni bilo za kake stotisoč frankov. Ta “denarni človek'’ je — bila neka pobožna stara devica, ki je božjemu namestniku ves svoj denar, 50,000 frankov, za nekaj tedL nov zaupala, češ, da je trenutkoma v zadregi. Ko hitro je denar imel, porabil ga je v to, da otveri v Parizu uredništvo “Vinarski časopis” 'Z velikanskim' “bl-uf-fom”. (Najel je 25 urednikov in poročevalcev, nabavil automobil irf ogrclmno .reklamno tablo. Dokler je 'kaj denarja blo, se je plačevalo. Koncem meseca je župnik odpotoval, da zopet denar priskrbi, toda do sedaj se ni povrnil ne v Pariz, ne v svojo' faro. Ker je g. Villiers tudi sploh nekak poseben ut is napravil, (pripovedoval je iz svojega življenja znamenite stvari ter se1 izdajal za sorodnika pesnika Villiers die 1’ Isle Adam ali pa celo-za ^otoraca George Villiers, vojvoda Bucik mghama.) se namerava preiskovati njegove ztrodbe. ter se pričakujejo zanimiva presenečenja. Lincolnov rojstveni dan. Povodom nejstvenega dne 12. t. m. Abraham Lincolna, so bili vsi javni uradi zaprti ter pošta je bila samo enkrat raznesena. Bil je to 101. rojstveni dan o-srvicboditel j a črnih sužnjev in je postaven praznik v državi Illinois. — Kadaj pa pride rojstveni dan tistega, ki bo milijon in milijone belih sužnjev rešil /lanašne-ga sestava?! Razne novice. Koliko se je izplačalo na penzijah. Za prihodnje leto se je predložil zbornici penzijski preračun za $155,858,000 ali za $5.000,000 manj kot v tekoče'® letu. Poročilo, izdano s pronačunom, kaze da dosedaj je. vlada plačala na penzionih skupno svoto od $3.913.082,513.73 «dl te svote pripada 70 miljonov na revalue i joña rnO' vojsko; na vojsko' iz leta 1812, $45,757.396; na indijanske vojske $9.995.609: na mehikan- sko vojsko, $42 492,784; na civilno- vojsko $3,686,461,840; na špansko in fillip insko vojsko $26,383,-" 805; na regularno vojsko $15,-507.028 in na razno $16.484.049. Vlada je z malim tudi zadovoljna. Iz New Yorka se piše: “National Sugar Refining Oo bo zvezni vladi na davkih, za katere je pri tehtanju sladkorja sleparskim- potomk -ogoljufala v vsem skupaj $600,000 doplačala in mirna Bosna. Odvetniki zvezne vlade in zastopniki' kompanije so se dne 8. t- m. dogovorili na omenjeno svo-toi in pogodba, se je 9. t. m. podpisala, katera kompaniji jamči, da brez kazni izide. Tako postopanje napram kapitalistom jie edino v Ameriki možno. Fredno- je bila preiskava o sleparijah, storjenih po National Sugár Refining Co. na škodo Javko,plače valeev, je bila že svota preko en milijon dognana in če hi pri tem 'milijonu ostalo, tako bi imela 'kompanilja ta milijon in toliko visoko kazen tedaj 2.000.000 dolarjev plačati. Toda zgodilo se je obratno. Vlada se je z notoričnimi sleparji pogajala, od le tih milostno ponudbo v obliki $600,-000 hvaležno sprejela, brez vprašanja kaj ljiudštvo k temu poreče,,, na malo, $1.400.000 goljufom popustila in ob-jed ne m zagotovila: VeTepoštenjaki, vsi grebi so vam odpuščeni in sedaj zopet dalje sleparite samo pazite da se ne v jamete! Cook želi mir. Fredrick A. Cook, ki je baje prvi razkril “Severni tečaj” je dospel v spremstvu svoje soproge v Santiago, Ohili. Prej je bil v Valdivia. Njegovo zdravje je popolno. vendiar želi miru. Časnikarskimi poročevalcem je rekel: “I wanted to 'be left in peace”. Vsi jednaki. Zamorski duhovniki Babtistov na Vzhodu so dne 13. t. m. na svoji 'Synod'ail-konferenci v Red Bank. N. J. sklenili, da v očigled visokih1 een živil se posihmal računa za. vsak “političen”- ali pa javen govor po $10.00; za .poroke, nagrobne govore itd. pa po $5.00, in vsalkemu .uradnemu kolegi, kateri bi manje računal, se mu more za 1 mesec dni prepovedati vsaka pridiga. To pač jasno kaže, da duhovniki, in naj si bodo črno- ali belo-kožci, s svoj« vero politiko vga-njajo, sicer ne bi izrecno, za “političen” govor po $10. računali. Moteno ljubkovanje. 'St. Josenh. Mo. 15. fdbr. Pater W. Rakowski, duhovnik tukajš-ne cerkve sv. Petra in Pavla bil je danes po škofu Burke za čas proti njemu uvedene preiskave od službe im časti odstavljen. Rakow-Ski -priznava, da se ga je v sobi neke žene v neki restavraciji zasačilo. Najbrže je nameraval ženi duševno krepilo deliti, a stvar je neugodna zanj, ker je policaju Allen McDonnell menico za $5000 vročil, da naj o zadevi mulci. Policaj je bržkone dvomil, da bi menica kako vrednost imela, sicer bi bil icči in ušesi po tem pa še nos zatisnil, kakor to njegovi kolegi store. SLOVO. SQmisljenikom. znancem, prijateljem kakor tudi dosedajnim dopisovalcem “Glas Svobode” kličem prigodam mojega odpotova-nja v stari kraj krepki: Na zdar! L. Mayer. VEDNO BOLJŠE. Dan za dnevom sc vedno1 večje lopovščine razkrivajo in baš sedaj se zopet ena največjih snuje, če ne bo v skrajni sili vsaj deloma preprečena. Neki gdspod J. E. Ha 11 aine iz Seattle, eden veleposestnikov v Alaski, je kongresu pismen ponudek stavil, .po 'katerim hoče od vlade 5000 akrov v najboljših okrožjih Kata lia in Maltamuska ležočiih premOgovniko-v'b zemljišč A laške -v najem vze- ti. ter «J vsake tone premoga 50e. najemfčine plačati. Taka mijem-ščina, -kakor pravi Ballaine, bi vladi $2.000,000 od vsaeih 100 a-krov vrgla. Sedaj leži kongresu predlog (Bill), po katerim bi vlada samo $20 od akra debila. Ballaine hoče en milijon dolarjev varščine položiti, ako se njegov ponudek sprejme. On pravi, da premogovne plaisti v onih krajih so poprečno 20 čevljev debele in bodo čez 100 milijonov ton premoga dlatte, kar bi vladi 50 milijonov dolarje/*- vrglo. Vlada naj tudi od dhugih premo »pivnikov v AJaški ne manj kot '* oj tone zahteva. Veli'kf f’ »iške proge se 'morejo zgira. .. da se premog k morju prevar ,, toda te se 'bodo iz donosa premogovnikov izplačale. Ballaine trdi. da so spletkarile vpeljane, da bi se premogovniki- ameriškim in kanadskim kapitalistom za masleni kv J naklonili. Ballaine se opira na neke vflad-no .poročilo-, katero pravi, da je znana eksistenca 16.000 milijonov ton premoga v Alaska, naijr hrže pa ga je še podvojene toliko. Na podlagi najemnine 50c. od tone bi vlada letno ogromne dohodke imela. 'Mi nilmamo sodbe « tem, so li ti perte tki pretirani alti ne ; a mož-ni so. Na vsaki način se da spre-viditi, kake ogromne naravne zaklade bi kapitalisti še pograbili, ako ne bi ob varoval ne akcije vmes posegle. 16,000 milijonov ton po 50c. najemnine ali davika na vlado iznaša 8000 milijonov dolarjev. To bi pokrilo dostojne starostno zavarovanje delavcev za veliko let. Samo-------—?! Nadloge priselnikov. S parnikom “La Bretagne” je v New York dospel 411etni rudar Ivan Omahen, da .potuje k svojemu poprejšnemu sosedu Martinu Viucev v Col lin wood! O. Omahen je imel železnico plač eno do namenjenega kraja in okolo $9.00 denarja, a manjka 'mu dveh prstov na levi roki in zdtravniški atest, ga je izključil. S parnikom “Kaiser Wilhelm der Grosse” je prišel Alois-Koller iz Avstrije z dvema rojakinjama, Marica Schneemann, ki je bila namenjena k svojemu možu, in pa z ISletno Katarino Beringer. Vsi trije so bili v Chicago namenjeni in Schneemann je 'bila icd inquizi-eije izpuščena. Beringer je 'bila od zdravnikov pridržana, da se jo zaradi duševnega stanja preišče i-n Koller, kateremu je dekle le v toliko briga, ko sta iz enega kraja doma, bil je kot nje spremljevalec, izključen. On moTa na Ellis Mandlu1 sedeti, med’ tem ko je njegova rodbina v domovini od njegovega zaslužka odvisna. S parnikom “La Savoie” je prišla Elizabeta Schneider iz Avstrije, da se poda k svojemu bodočemu sopnagu Alois Haberle v Milwaukee. .Schneider jie 91etnega sina seboj pripeljala in bila je izključena, dokler Haberle v New York ne pride in se tam poroči. Zaprisežena izjava, pravi inquizi-eija, je v takem slučaju nè vel javna. KRANJSKE PRATIKE nam bodo kmalu pošle. V zalogi imamo še okoli 20 velikih pratik, ki se navadno prodajajo po 15c. kos. Iste Vam pošljemo kos za 12c ali 5 kosov za 5Qc, poštnine prosto. Glas Svobode Co, 1518 W. 20th St., Chicago, 111. Iz delavski® krosov. To je graft. Ravnateljstvo PulLhman Company-« je sklenilo, da poleg navadnih dividend še razdeli med delničarje $20.000,000 gratis. Družba, je kapital iziirana za $100,000.000. Kdo je kriv draginje? Neki menjalni list piše.- “Velike hladilnice (GoilU Storage) so prave ^¡¡deruške hiše postale, in po statistiki je shranjeno v takih 558 hladilnicah sledeče; Volov in govedi 14 milijonov, telet 6 milijonov, ovae in jagnjet 25 milijonov, pnaščieev 50 milijonov, 'kokoši (funtov) 130 milijonov, ribe (cenjene na) 25 milijonov dolarjev. sadje (cenjeno na) 50 milijonov in druga živila 100 milijonov. Da so ti ogromni milijoni živil samo nakopičeni v svrho podra-ženja, je vsakemu jasno, in -čas je, da bi se teh 558 b' vlilnic po-■pred1 pod vladno nadž , «osta vilo, ikiot pa klavnice. 'S- bi se moral« tudi dejansko nad:, p-vati, drugače hi 'bilo nadzora' -nje od muh. Jestvine ne bi sme le dalj kot 8 d k» 14 dni shranjene 'biti, da bi spečavanje 'blaga enakomerno ostalo. Zopet nov truU Male premogarske družbe v državi Penn.svl vanija6 so osnovale “'Soft Coal Trust” s -kapitalom $100.000.000. Katastrofa v Cherry i-n posledice iste. kakor tudi strah pred' novim zakonom za večjo var n ost delavstva je vzrok te formacije trusta. Ako bi bile posamezne družbe prisiljene po,polniti- varnostne priprave, bi morale zapreti rove, v* združenju 'pa vidijo rešitev. Delavci od kapitalistov se učite in posnemajte jih! SKUPNI GROB. Cherrv, Ul. 15. febr. Vdovam in sorodnikom v St. BaVl-premo-govniku ponesrečenih premogar-je»v, približno 300 na številu, je premogarska družba odškodnino ponudila. Ponudba se je državnemu pravdhiku Bokertu, -kiaterd 'mnogo zapuščenih za,stepa, vročila. Premogarska; družba je pripravljena, sorodnikom vsakega usmrčenega samca ne manje kot $800 plačati, in vdovam s šestimi ali več otrok do $1200. Eekert je nekatere prizadete o-sebe o' predlogu obvestil. Stališče premogarske družbe v tej zadevi se tako razmotriva: Premogarsika družba “ni zločinsko zanemar-nost” (???) zakrivila, tedaj je malo nade, da. hi se zahtevki sodnim potom izbojevali, .in akoubi se izbojevali, tako se pokritje — to je plačilo — sodnim potom ne more izterjati, 'ker je družba samo' z $350.000 inkorporiirana, ter le s to svoto jamči. Se pa predlog sprejme, tako se premogovnik za $300.000 zadolži, najine toliko po-sujiloi in izipl-ača takoj ponude-no odškodnino. Mnenja i-n nazori so o tenu razdvojeni. Veli ko .j ih je, -kd -misli jo da se bi sbdnim potom več dobilo; a drugi- pa zopet pravijo, da je bolje vrabec v rolki, 'kot golob na strehi. Vse kaže, d,a «e zborovanje prizadetih snide, v katerim' se 'bo o stvari razpravljalo in sklepalo. Konjsko meso. V Obiic&škiih predmestih je policija zasačila več manjših klavnic, ¡kjer so pobijali stare in bolehne konje. Meso se je seveda prodajalo za goveje. Mesarji so trtlili. da mesa niso v Ohieaigi prodajali, a policija pa jie dognala ravno nasprotno. To konjsko meso je bilo ceneje od govejega in mali restavranti in “free lunch” beznice so večji dol kupovali le to meso-. NAZNANJAMO. VSEM ONIM, KI ŠE DOLGUJEJO NA NAROČNINI NA GLAS SVOBODE, DA VSTAVIMO POŠILJANJE LISTA S DANAŠNJEM DNEM DELOMA, DELOMA DANES TEDEN OZIROMA S PRVIM MARCOM PA VSIM, TUDI DOLG BOMO TERJALI. NAJ SE TORAJ NOBEDEN, KI SAM NOČE PORAVNATI RAČUNA TEMU ZOPERSTAVLJA, SICER JE ŠE ČAS, — S PRVIM MARCOM IZROČIMO — GREŠNIKE, AKO DO TJE SAMI DOLGA NE PORAVNAJO, KOLEKTORJU. BIRIČI RUSKEGA ČARA, Iz New Yorka se poroča: Na izhodni strani zboruje komite ru-"'ki'h r e volu k* ijo n ar e e v, da sodi nad možem, kateri oJldčno mesto' zavzema lined- trgovskim svetom. Zborovanju predseduje Vladimir Bunzew. Mož nad1 katerim -bo v kratkim času is-odlba sklenjena, je sa.mo eden od1 mnclgih, proti katerim1 je Burzew v Rusiji dokaze nabral, s katerim 'bo dokazal, da so orni plačen i vohuni cara v tej deželi. Burzew je odločno pripravljen, da revolucijcnarsko stranko v New Yočku očisti teh izdaj ic. Ime dotičnaka je tajno, znano je le, d'a je v Rusiji rojen in sedla j je naturaliziran ameriški državljan. “On je d;o sedaj vsako krivdo tajil,” je izjavil Burzew na vprašanje, “toda on se brani na pra-šanja ■odgovarjati.” Tribunal ima svoje seje vsaki popoldan in zvečer. ter bo -kmalu tozadevne preiskave in obravnave zaključil. “Kaj bo njegova kazen?” je bil Burzew prašan. “Kdo zna?” je odgovoril. “To je še le eden od mnogih slučajev, kateri na razpravo pridejo in -za katere sem iz Rusije dokaze seibo j prinesel. Nekateri dokazi obstoje iiz pisem Obtožencev na visoko .stoječe osebe v Rusiji. Mi smo odločeni to deželo očistiti iplaeenih vohunov cara.” “Osemnajst let je od tedaj, ko sem Azewa -Obtožil, dla je vohun, a vslic teinu se 'mi je- še le sedaj posrečilo neovirgliv« dokaze za mojo tiditev doprinesti. Azew je bil, kateri je načrtal umor velikega kneza Sergija in pl. Pleh-weja. Jaiz mislim, da car je znal o tem, da .se mora te može žrtvovati J da je potem dobil nekoliko sto revolucijo n are e v v svojo o-blaist.” . “Na 'kakšen način se Vam je posrečilo dokaze napram Aizewu dobiti?” je 'bil vprašan. “To je oela zgodba, V ječah Sibirije je 'bil neki Bakai, kateremu je bilo možno v svobodi dokaze napr.aim Aizewu doprinesti. Jaz šemi poslal neko mladoi damo, ne revOlueijananko, k njemu in posrečilo se ji je, ga oprostiti. Dospel je na Finsko i-n od tam je bil samio' 'korak v Pariz, kjer nam je dokaze predložil, kateri so' pomenili konec Azewa, vsaj toliko kolikor reivo-luzionairsitva potmenja. Kakor áém oouieeu nahaja se se-d‘aj Azew v telesni- straži eara. in to zaradi lastnega varstva. Jekleno trmo je pridržal do zadnjega. Po 30 dtnevni razpravi sem ga jaz javno- obdolžil izdajstva in povoda preprečenja veliko namerava-' ni'h atentatov. Na to je prosil, da sme na sveži zrak iti —r in zginul je za vedno.” DENARJE V STARO DOMOVINO pošiljamo: za $ 10.30 .............. 50 kron, za $ 20.45 ................ 100 kron, za $ 40.90 ................ 200 kron, za $ 102.25 ............... 500 kron, za S 204.00 ......Y....... 1000 kron za $1018.00 ................ 5000 kron, m Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c.kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilične-je do #25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske ro Domestic Postal Money Order alipa New York Draft: FRANK SAKSER CO. 82 Cortland St. K.w York 61W St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Oki* t VOHUN ^ ^ SPISAL J. F. COOPER. (Nadaljevanje.) Drugo poglavje. “'Denar zaAj je 'bil očitno proč vržen,” jie' oipomnil 'polkovnik. “'Upajiino”, je rekla smehljaje Sara, “ker, Ikakor .pravijo, namerava vstopiti v vstaákioi vojsko. Prišel je s franoosko ladjo sem kaj, da ga prestavijo, in mogoče ga vidite kmialu v uniformi m. il od mladega krošnjar, vsaj trdil je to in spretnost, ki jo je razvijal v tej ¡stroki, je bila nekak porok za •resničnost njegove izjave. Njegova ¡domovina so bile vzhodne naselbine, in ljudje so si ¡pripovedovali, da sta njegov oče in on poznala tam doma boljše ease. A Harvey se ni razlikoval ne po vedenju ne po znanju od sedanje svoje okolice, k večjemu lie s svojo zvitostjo in pa s skrivnostjo. ki je obdajala njegovo življenje. Pred desetimi letmi je bil prišel v dolino in živel miroljubno medi sosedi, ki pa so ga malo poznali in se niso zmenili dosti zanj. Dokler mu bolehnost in starost niistia branili, je oče sam obdelava! polja, sin pa je krošnjarji o-koli. Mirno, spodobno vedenje obeh ju je ¡priljubilo polagoma po soseski, da, pridobilo jima nekaj zaupanja, tako da je devica petinštiridesetih let celo pozabila na nežne oziiire svojega spola in se odločila, iti k njima za gospodinjo. Rože na Katrinih licih so bilo davno, odtevele, ko je s posebnimi n ameniii in upi prestopila prag starega in mladega Breze. Sila kola lomi, in oče in ¡sin sta si morala pustitj dopasti njeno postrežbo in delom® tudi njeno družbo. Ni manjkalo Katri dobrih gospodinjskih lastnosti j. Bila je po eni stran snažna, pridna in poštena, po drugi strani pa žaliibog klepetava, praznoverna in radovedna. Ta poslednja lastnost je omogočila, da je Katra po petletnem bivanju/ pri IIarvey-u zmagoslavno izjavila, da ve zdaj zadosti o preteklosti svoje gospode. Iz marsikaterega pogovora, ki mu je prisluškovala ob priliki, je zvedela, da je velik požar pahnil te ljudi iz bogastva v uboštvo in zmanjšal število rodbine na dva. Kadar je stari govoril o teh dogodkih. je Ibilo v njegovem glasu nekaj tako prestami j ivega, da je ge ni! o celo Katrino ne ravno premehko srce. A surove radovednosti ne užene nič. Katra, je ¡naganjala tolikokrat in toM iisiljivo Harvey-a. naj ji pove kaj več, da jo je mogel koncerni ukrotiti le s tem." da ji je odločno zagrozil, da si vzame drugo gospodinjo. Od tega. čaša sč ga ni več upala lotiti naravnost, in vendar se ji j e -posrečilo, da je prišla na sled skrivnosti, ki jo je nemalo zanimala in io napotila., da je korakala odslej proti gotovemu cilju... Harvey je ponoči skrivaj obis-kaval kuhinjo. M je po šegi one dežele služil a ob enem za sobo. Katra je pršla na to, porabila njegovo odsotnost, da je vse pretaknila, in našla v tetini nekje pod 'kamni, ki jih je privzdignila, vieliko železno posodo, napolnjeno s kovino, ki ima navado omehčati tudi najtrše srce. OJ tega trenutka je čutila devica nežnejša nagnenj-a do svoje gospode., in ničesar ni manjkala Harvey-u m njegovi sreči nego — spoznanje. Vojna ni škodovala nič krošnjarjev! obrti. Harvey-u ni bilo sploh drugega na mar nego kako bi spravil skupaj več denarja. Iz početka ¡mu je kupčija dobro nesla. ; a s časoma je bil nastal proti njemu nekakšen sum . . . Civilne oblasti so ga začele nadzorovati; da, večkrat so ga celo prijeli, a ga vsakikrat brž zopet izpustili Hujša se mu je godila, če je prišel ob priliki z vojaško oblastjo navzkriž. Toda Harvey je ostal v oibče zidlrav in nepoškodovan ter krošnjaril dalje, dasi je ‘bil primoran se posluževati previdnosti, zlasti kvadar se je bližal severnim krajem, z drugimi besedami; a-imerikanskim četam. 'Vse te «bolnosti so povzročite, da je prihajal le redkokdaj na Kobil jek in seveda ravno tako redko na svoj lastni mali dom. Ko je prejel Cezar ukaz mlade gospodarice, jie tekel ven in ,se v malo minutah vrnil s krošnjarjem. Harvey j? bil mož srednje velikosti, suh, tocla žilav in mišičav. Njegove oči so bite sive. udrte, nemirne in v hitrih trenutkih, ko je počival njihov pogled'na obrazih njegove okolice, kakor da bi prodirale v dušo. Izraz njegovih potez je bil izpremenljiv. za tega moža značilen. Kadiar je bil pri kupčiji, je 'bilo njegovo' obličje živahno in zvito. Če se je sukal pogovor okoli vsakdanjih dogodkov življenja, je izglodal mož raztresen, nemiren. Ako pa je slučajno nanesla beseda na revolucijo in domovino, tedaj je bil -pc človek kakor izpremenjen. Tedaj je bil v stanu mirno poslušati dolgo časa, ne da bi govoril kaj. in te tuintam je naredil neznatno opazko. Mi iz njegovih pogledov je govoril svet misli j. A n e on ne njegov oče nista napeljala nikdar sam® od sebe nogovora na vojno In sta dajala odeovor na taka vprašanja le tedaj. kadar ju je skrajna potreba v to prisilila. Površni opazovalec bi bil «mn tral skopost za poglavitno Har-vey-evo strast, a morda 'bi se bil zmotil. Ko je krošnjar stopil v sobo. je najprvo postavil na tla svoj kos. ki mu je segal zdaj sko.ro gor do ramen, in pozdravil potem Hvar-tonovo rodbino s ponižno vljudnostjo. Pred Harper jem se je nemo priklonil, ne da bi pogleda1 kvišku. Stotnika ITvartona za zagrinjal rum ni 'mogel zapaziti. Sara se je spravila takoj nad njegovo robo in se krošnjarja za nekaj časa popolnoma polastila. Mize. stoli, da celo tla so bila kmalu pokrita s svilenimi blago-vi. miuselinom, rokavicami, trakovi in enakimi stvarmi. Cezar je pomagal pri izlaganju. Potem ko .je bila izbrala Sara to in ono m se zedinila za cene, je vprašala dobre volje: “Ali Harvey, li nimate nič novic za nas? Ali ie lord Cornwallis porazil vstaše?” Zdelo se je, da 'krošnjar ni slišal vprašanja ; hitel je jemati iz nekega zaboja prav posebno lepih čipk, ki. so vzbudile zdaj Sarino občudovanje. Fina tkanina si je takoj pridobila srce mlade dame. kajti odkupila je Iiarvey-u skoro vso zalogo te dragocenosti. Da, njeno glasno hvaljenje je privabilo celo mlajšo sestro izza zagrinjala in Fanika se je ravno vzdignila s svojega sedeža, ko je Sara ponovila prejšnje vprašanje. Brž se je Fanika zopet umaknila. krošnjar pa je odgovoril pomišljajoč : “Hm, pravijo, da je Tar leto n porazil generala Semteirja ob Tigrovi reki.” Stotnik Hvarton je pomolil glavo izza zagrinjala. Fanika je zrla v brezdišni napetosti na krošnjarja. in pelo Harper je dvignil nogled iznad knjige, v kafer; ie vital. z izrazom v temnih očeh. ki io pričal, da posluša, z velikim zanimanjem. “Ro«?“ jo vzkliknila triumfu-iočo Sara. “Sumter — kdo je to" No kupim od' Va-s niti iglice več. predino mi niste povedali vseh no- vic, ki jih veste!” je dostavila smeje. Trenutek je krošnjar pomišljal, vrgel plah pogled na Harperja, ki ga je pogleuial pomenljivo, nato se je izpremenila vsa njiegova prikazen. In rekel je naenkrat: “Hm, mislim, Sumter mora biti kje na jugu, med to zamorsko zalego ...” “Jaz ne več zamorec kakor Vi zamorec, gospod!” ga je prekinil zamorec, hudo nevoljen. “Tiho, Cezar, tibo>!” ga je mirila Sara, vsa nestrpna, da bi zvedela kaj več. “Črni mož dobri kakor beli mož!” je nadaljeval razžaljeni zamorec. “In včasih še vieliko boljši!” mu.je pritrdila gospodarica. ‘Kdo je ta Sumter?” “Saj sem dejal pravkar, da živi na jugu, medi črnokožc.i, in je imel pred kratkim prasko s tem polkovnikom Tarletonoan. ’ ’ “Ki ga je seveda natepel!” je vzkliknila Sara v trdni veri. “Tako pravijo čete v Moriza-niji”. “A kaj pravite Vi?” ,se je drznil vprašati stotnik Hvarton, da-si s tihim glasom. “Ponavljam samo. kar sem slišal od drugih.” je dejal Harvey in ¡položil ¡pred Saro nov kos blaga. “Toda po dolinah govore.” 'e nadaljeval čez nekaj časa. “dla je bil ranjen samo Sumter in e-den ali dva druga še, d očim so angleški vojaki do zadnjega pobiti, kajti brambovci so se 'bili utrdili lepo v neki koči.” “To ni posebno verjetno.” je opomnila Sara zaničljivo, “dam tiikakr ne dvomim, da se skrivajo rebeli za lesene stene.” “Jaz bi mislil,” je mirno odvrnil krošnjar, “da je dobra ideja. postaviti leseno steno med-sie in puškine krogle, vsekakor 'boljša. nego sebe med steno in krogle.” Harperjeve oči so se povesile uirno na knjigo v roki, a Fanika e je približala in vprašala: “Ali imate še kaj več teh čipk, Harvey?” Tako je postala tudi Fanika kupovalka in ukazala je zdaj zamorcu. naj prinese krošnjarju kozarec vina. ■ “Drugega novega ne veste nič?” je vprašal stotnik II var -ton, ki si je zopet upal pokazati obraz izza zagrinjala. , Harvey je rekel. “Ali ste že culi, da so majorja Andreja obesili ?”( Stotnik se je zdrznil in izmenjal nekaj velepomenljivih pogledov s krošnjarjem, potem še-le je rekel z navidezno ravnodušnostjo : “To se je moralo zgoditi že pred nekaj tieJini.” “Ali vzbuja njegova smrt takšno pozornost?” je vprašal stari gospod Hvarton. “Saj veste, ljudje radi brusijo jezike.” “Ali je mogoče, da bi bil moj povratek zdaj nevaren?” je vprašal Harper. Krošnjar je izpustil iz rok o-met trakov in odvrnil počasi: “Precej dolgo je že, odkar pohaja okoli angleška 'konjenica ... Ne bi bil čudež, če pridejo sem (bliže, zakaj tudi viržinski konjeniki niso daleč. “Ali jih je veliko?” je vprašal Hvarton, cčividno v skrbeh. “Nisem jih štel.” Fanika je Ibila edina, ki je zapazila na krošnjarju izpremem-bo. Ko pa se je začudena ozrla po Ilarperju, je gledal ta zopet pazljivo v svojo knjigo. Sklonila sc je nad čipke, da so ji padli kodri na obraz in ga zasenčili, in rekla: “Mislila sein, da je južna, konjenica pojezdila proti Delewa-ru. “Lahko je to res.” je del krošnjar. “Videl sem čete le v precejšnji daljavi.” Cezar je bil izbral med tem kos koten ime. ki je paradirala v dražestnem ohjenni rdeče im rumene barv p. in ko jo je nekaj časa ob-čmdoval molče, jo je z vzdihom položil iz tok in vzkliknil: “Ro lepa roba to!” “Zares!” ie rekla 'Sara. “Bila hi čedna obleka za tvojo ženko, Ozar.” “Da. gosmiea!” je zaklical za-di-vllpui zamorec “Stari Dimi e/Vi>kaf' vp«pto sne!” Kmfjr" i» hite sklenjdna kum-čiia in C ozar «p je hitro odoravil. da sTHiroč? svoji priletni družici veselo vest. Dalje prihodnjič. 10.548 to je bila številka bolnika, kateri je bil zadnji v letu 1909 še sprejet v zdravljenje slavnega in znamenitega Dr. J. E. THOMPSON-A, glavnega zdravnika in ravnateljaSlovenskega Zdravišča v New Yorku. Ta ogromni broj v zdravljenje sprejetih in tudi po kratkem času popolnoma ozdravljenih bolnikov, nam zopet spričuje da je Dr. J. E. THOMPSONA iskušenost in zmožnost v zdravljenju vseh boleznij SW* Najbolša Garancija za vsakega, kateri potrebuje uspešno in hitro zdravniško pomoč, ter želi v kratkem svoje izgubljeno zdravje nazaj zadobiti. ROJAKI IN ROJAKINJE : Ne zgubite nade, ako Vas drugi zdravniki niso mogli ali Vas ne morejo ozdraviti;—zato torej če se počutite slabi in nemočni ter bolehate na še tako teškr in nevarni bolezni, kakor: reumatizmu, kašlju, naduhi, prehlajenju, sušici, na pljučah, na jetrah, na ledicah, na srcu, na živcih, na dušniku, na vodenici, na želodcu, na zlati žili, na trakulji,, slabosti prebavnih organov, slabokrvnosti na očeh, v ušesih, na lišaju, na srbeČini, na prhutah, na mazulih, DR. J. E. THOMPSON. Kakor tudi tajnih moških in zenskih spolnih boleznih: triperju, čankerju, sifilisu, izcurenju moškega soka, nezmožnosti v spolnem občenju;—nadalje na belem toku, nerednem mesečnem čiščenju, na vnetju maternice, nepiodovitosti, — tedaj se z zaupanjem obrnite za pomoč na slavnega in po vsem svetu radi njegove izkušenosti v zdravljenju dobro poznatega Dr. J. E. THOMPSONA ker ni je ni jedne ' AKUTNE IN KRONIČNE BOLEZNI katera bi ne bila njemu dobro in natanko spoznata in katere bi se on ne upal v kratkem popolnoma ozdraviti. Zdravljenje vsih spolnih bolezni ostane strogo tajno. PAZITE DOBRO KOMU poverite bolezen v zdravljenje. Vaša lastna korist je da ne odlašajte temuč takoj v materinem jeziku pišite za svet in zdravniško pomoč na SLOVENSKO ZDRA-VIŠČE kateremu na čelu stoji slavni zdravnik : DR. J. I, THOMPSON 342 W. 27th St. New York, N. Y. Zimski čas je za učenje SANGLESCINES =briz učilelja= po navodilu: Slovensko-angleške slovnice. Sloraisko-anMe^a tolmača in AuglesKo-sloyenskega slovarja. Knjiga r platno vezena stane $1 00 in je dobiti pri V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St. New York, N. Y. PIŠITE PO CENIK KNJIG! lovensko Narodno Samostojno i Društvo V RAVENSDALE, WASH. Ustanovljeno 25. aprila 1908 in inkorporirano dne 24. decembra 1908. GLAVNI ODBOR: Predsednik: JOHN ARKO, Ravensdale, Wash. Tajnik: CIRIL ERMENC, B o x 9, Ravensdale, Wash. Blagajnik: MIKE FERLICH, Ravensdale, Wash. DruStvena seja vsako zadno nedeljo v mesecu, ob 9. uri dopoldne v Georgtovvn pri Frank Markuš v prvem nadstropju IA 17 JEWELED RAILROAD WATCH H ¿eST Patentiran navijalnik, a za možke ali ženske I8k SOLID GOLD filled z lepo dkrašenira dvojnim pokrovom, derži vedno korektni čas. primerne jdela vcem na železnicah. JAMČENA ZA 20 let. Za prihodnjih 60 dni pošljemo to uro na vsak naslov po C. O. D. za $5,75 in vozne troške, na pregled, in ako ni, kot __ se tu reprezetira NE PLAČAJ NITI EN CENT. Pomisli pa, da lahko Slačaš $35.00 za ravno taksno uro ako jo kupiš od omačega zlatarja. Posebno dobro 14k pozlačeno verižico in n^vezek darujemo z vsako uro. r EXCELSIOR WATCH Co 505 ATHEN/EUM B’LD’G, Chicago Rojakom Slovencem naznanjava., da sva odpri a Gostilno "Slovenski dom” na 2236 So. Wood ceste to je med Blue Island ulico in 22_ Mladič & Krampats. Edward Paucli ----- gostilničar-- 663 Blue Isiand Avenue CHICAGO. ODVETNIK PATENTI GARL STROVER 1009-140 Washington St. CHICAGO- Tel. 3989 MAIN Dobra Unijska Gostilna,kJer,& dobi mnel in gorak prigri- |nc Q StilCtltV zek. : Pod vodstvom JUO- O« JldaUly 650 Blue Isiand Ave. \ V delikč Dvoraha za društvene in unijske seje, in. Vruga dvorana za koncerte, ženitve in zabave. SALOON z lepo urejenim kegliščem in sveže Schoemhofen pivo priporoča ANTON MLADIČ, 937 Blue isiand Ave. Chicago Ul. Hoerber pivo. Prost prigrizek MARTIN NEMANICH LASTNIK Phone: Canal 80 22nd St. Sl Lincoln blizu slovenske cerkve Pooblastila in prošnje na vojaške, sodnijske in vse druge oblasti v starem kraju izdelujem po EDEN DOLAR in priskrbim potrebna konzularna potrdila. FRANK PODGORŠEK, 56 Warren St. New York. R. Y.„ NAJEMNIK & VANA, Izdelovalca sodovice mineralne vode in drugib neopojnih pijač. 82—84 Fink St. Tel. Canal 1405 M. KARA 1919 So HALSTED ST. cor. 19. Plače. Vam je na razpolago pokazati svojo najbolšo zalogo mm id » Slovenska Svobodomisel. Podp.Zveza Chicago, H, $ U / ú \W M» T vfc •ovečanju' ljudstva, in na ta način oglaševal se ie nevenljiv in T'o«ten smoter družbe. Vsak član. ki «f ni pogreba v deleži! je plačal $2,00 in ta svata gre odvetnikom, J. SOHLIFKA, -Secretary. policajem in politikarjem, tako, dia se lažje vedno dolbiva nova zaloga Katarin, da jih družba pokoplje. Vsi falkti o početju te zveze so sedaj v rokah John D. mlajšega, ki je predsednik New vorške velike .porote, ki preiskuje trgovino s belimi sužnji. NaselniHki urad, 'ki pomaga veliki poroti je pripravil poročilo, v 'katerem, pravi, da New York Benevolent Association je ena podobnih organizacij v Združenih državah.* * Rojak Peter Puhek, iz Clintona nami je poslal gornji izrezek, katerega je dobil v Terre Haute Post. Hvala! Ostade roj alke pa prosimo, da nam pošljejo dobre stvari katere eitajo v krajevnih listih in ki so za s plašnost. Drago bomo že mi storili. MALI ŠTRAJKAR. Jacob Gordin. “Ta, ta-le dečko bo še kak, u-pornilk’’, so rekli nekateri ljudje in zopet drugi so pristavili. “In kak ljubezniv otrok je!” Nekateri pa so se čudili njegovi brihtnosti, noši in čednosti. “Brihtni Jože” po tem imenu ga je poznala cela soseščina, pa tudi očetovi sodrugi so ga kaj radi tako Miöali. Bil je komaj štiri leta star in že je stavil s mesarjem kedo bo prihodnji župan, mu pravil, 'kaj pišejo časniki o Kitajcih in s pekom se je pa resno pogovarjal o žalostnem razmerju v črni Rusiji. Brihtni Jože je (bil edini otrok Abrahama Izaaka. krojača v New Yoriku, kateri je bil pravo veselje srečnega očeta in matere1; bil jima je edino premoženje, edina sreča, edino veselje na svetu. In ko so bili dobri časi, ko je bilo dela 'čez glavo, j« nosil “brihtni” Jože fine obleke in lakirane čevlje. Črni lasje, katere mu je mati zvila v dolge, zavit« kodre so se mu kaj dobro prilegali. Bil je nravi model nežne krasote, bil je vesel, dasi so ga drugi otroci na cesti zavidali. Kar koli se je govorilo v 'hiši ali črtalo iz časopisa je mali Jože razumel in si zapomnil, da se je lažje z mesarjem in pekom pregovarjal. Ko so 'krojači napovedali stavko. je brihtni Jože vse vedel. Vedel je kediaj bodo krojači zborovali. vedel je kedo bo govoril na vhodu, kaj pišejo razni časopisi o stavki, kaj namerava, izdelovalec Rothschild' storiti ; v resnici, epi položaj mu je bil znan. bot če bi bil sam «Gen štrajkarjev. In mno-gekrati se je pripetilo1, da je ka- teri štrajkarjev obiskal njegovega očeta. Pri takih prilikah je na-mrino .skakal na stol in zavpil: ‘Delavci, sodrugi! Jaz sem linijski. delavec! Doli s skabi! Doli s bosi ! Jaz štrajkam! ” Ta kratek govor malega govornika je navadno razvedril motna čila štraj-ka-rjev-dbrikovalcev in če ga je linčajmo kedo vprašal, kaj dela, je r.apadno odgovoril, “Jaz štraj-bam!” “Še zmirom štrajkamo". je rekel vsako jutro debelemu mesarju ; pozabil pa ni nikoli obgovo-riti blebetavega peka s: “Naj zgodi kar hoče. Jaz štrajkam!” II. Štrajk se je vlekel že dalj časa ; mal prihranek je pošel in triad je trkal na vrata. Pri seji je še sem in tja kazalo navdušenje; toda doma ni bilo ničesar drutze-ga kot jok, tuga in obup. Lepa o-bleka brihtnega Jožeta je postala umazana, obnošena: podplatov na lakiranih čevljih ni bilo več; gorki dnevi so se umaknili burji in zimskemu, nezdravemu vremenu, toda mali Jože še ni zgubil poguma. Tekafl je okoli in govoril: “Časi so slabi a jaz še zmiraj trojkam!” Nekega večera je obolel mali štnajkaT. Kašljal je; imel je vročino; črn obroč se je pokazal oko-lu rjavih oči in spati ni mogel. Celo noč je ‘blodil, prepeval Mar-selejso in govoričil: “Nič ne de, kaj pride, jaz štrajkam!” Njegova mati je sedela ob postelji in jokala, oče pa je nestrpno korakal po sobi gori in doli. Štra, jka še ni bilo konec, pa tudi Jožetova bolezen se ni na boljše obrnila. Večji del je preležal v omedlevici« in kedar se je boljše počutili je vprašal po stavki; na vsakratno materno vprašanje, če še ve kdo je, je odgovoril: “Jaz sem «štrajkar!” Bilo je kasno večeir. ko je krojač prišel domov od seje ves pobit. Prvo vprašanje je bilo: “Kako je otroku?” “Tiho, tiho,” odvrne žena. “Sedlaj spi in mislim, da je boljši.” Možu je odleglo in kot okrepčan se‘ je vsel na vznožje postelje. INi Ibilo dolgo, ko je mali Jože v snu ipo komco skočil in strme gledal v očeta, vpijoč: “Štrajk bom dobil! Štrajk boun dobil!” Postal je mrzličen, oči so zgubile oni svit. ki pomenja življenje, ustnice sjo se tresle in borba za življenje in smrt se je pričela. Mali štrajkar je razsajal celo noč. Ko «o prvi žarki onemoglega solnca skozi zatrta okna prisijali v bolnikovo sobo je Joe postal mirnejši: in topo« izrl v strop. Na ovenelih ustnih pojavil se je nasmeh in sik or o s« neslišnim glasom je ponovil: “In jaz štrajkam P“ Telo pa se je zvijalo treslo in nožiče« ste postali' mrzli. Hrabri štrajkar je obmolčal. Štrajk je bil končan! ri domovini so imeli pasje dobrote in tu ni dosti bolje. Ko sem pride hoda semitertja, od tovarne do tovarne kot deseti brat, dela ne more dtelboti, brkati ne sme (samo molita mu .je dovoljeno); kaj mu je storiti? Angleško govoriti ne zna, ljudje ga naziv!jajo za | “grevinbotrna”. obup mu tare srce? Ali ni t. ;< škandal za dvajl-ieifo i-holetje? In kje je pnedperteta? Ni je —; vse je hunubiig in sramoti;! za amerišlkio republiko. Kje naj delavec najde rešitev? Na kak način naj se osv obode verig suženjstva im tlačanstva, ki so talko trdo zakovane, da mu kri izza nohtov teče? Delatvdko časopisje je edina pot, ki pelje do rešitve. Čitajte dobro delavsko časopi-ije, ravnajte se ipo njem. Naročite se na časopis, ki prinaša dobre, pcidmičljive članke. (pustite pa one, ki delajo samto zgago in prepir med delavci vsepovsod pod krinko sv. križa ifi ki hočejo razbiti vsako organizacijo, sairro da je business, pa 'bubin ess. Tora j citat el ji na. delo, tudi mi ne smemo ostati od «zad, storimo našo dolžnost iin delujmo v «korist iin «napredek lista Glias Svpbode. Jai je že toliko sttoril za nas in bil marsikateri botj. Trčimo Skupaj s vsemi močmi in ipomozimo sotrud-ntilkqmi lista, da bodejo v stanu istega, vsaj dvakrat na tedten izdajati. Jaz sem tudi mnenja, da se ko-'cktarje opusti in to pa zato, ker vsak zaveden delavec, bi moral vedeti kedaj mu naročnina na list poteče ne da bi ga bilo prej «petkrat opornim jati predno isto ponovi. Turih' zastopniki tega list naj bi delovali s «podvojenimi močmd in s tem« pripomogli do večkratne izdaje. Kedar trdi. da je list “Glas Svobode” brezverski list (op. st. «praktično katoliški pa tudi ni.) je naravnost bedak. X. je tako trdil, in iko sem ga ,pa v roke vzel, je pa vse drugo zasviitalo v njegovih mdžgamiih. To čl o več e se je v začetku talko zvijalo kot- bi ga lasi-ce šeipale, kooečno pa se je le vdal. Peter Kurnik. OTROCI DELAJO — OČETJE SO DOMA. DELAVCI, KAKO JE?! Komaj se zasvita diam, že prieno brliizgati parne piščali, kličoč proletarca na delo. Gost. dim se prične valiti i«z visokih tovarniških dimmiikav. Kolesa v tovarni se zavrte iin stroji pojo neumorno vsakdanji tom, pričakujoč delavca, da ..pripogne hrbet, naipne žile im skuša s trajati s neobčutljivim Strojem dolg dan — 10 ali celo več ur. Ako prideš v «tovarno pet minut prepozno, dobiš že druze-ga delavca piri s tre ju, tebi pa bos izroči lisičk, «ki mu pravimo «potni list. (walfcing «palper). To se navadno dogaja v zimskem času. ko ljudje iz vseh strani prida* v e v mesta. kjer‘so tovarne. Delavec mora delati kot mula v Ikalkem premogokepu za vsako še tako nizko «plačo, mčdi tem ko delodajalci >n«ose velike gastrone ter «počivajo na mehkih dava«nih poleg dobra ohranjene, v svilo o-bleeene dame. Ti delavec, ki se neprestauo mučiš po tovarnah, rudnikih im topilnicah ter biješ boj za svoj «obstanek pa ležiš na orostem ali celo v 'kakem blatu. Zakaj? Ker nisi inteligenten. Ali si se kediaj vprašal, zakaj oni. delodajalec leži na divanu in n j ego va žena hodi v svil i in izliaitu’ in zakaj moraš ti ležati v blatu i«n tvoja družica in dem pa hoditii v raztrganih oblekah? Ali si se vpralšal kedo ti je tega« ikriiv ? Vsega si si sam« kriv. Pusti ljudi. ki spa«dajo pod' oportiništičko ndliitlke na miru in ofkJepa.j se človeka pod imenom kozmopolit. Dj uril j e hite iz stare «domovine iskat bolje «sreče v Ameriki. V sta ITeuropin Žolcdečni G-renčec je zr.ašel J. B. .Schener. v nemškem Jas-suiku na Moravskem. Avstrija v začetku zadnjega stoletja vi ga postavil na ameriški trg V letu 1900. Vsakdo pri7,na\a, da isti je najboljši želodečni grenčec v eksistenci! Ta grenčeč je napravljen iz izbra-nik zelišč in Roreniuic, vsebujočih medicinske snori in / je gotovo, zanesljivo zdravilo proti kislini v želodcu, zaprtju, želodec ne m krču in grižavici. Priporoča se ga za preganjanje plinov iz drobja. Samo en poskus pokaže dobre lastnosti tega grenčeca. J. B. SCHEUER C0., IZDELOVALEC 158 W. Kinzie St., Chicago, Illinois GARANTIRAMO DA ----- JE --- SLOVANSKA KORONA zdravilno grenka vinska TONIKA napravljena izključno le iz starega, čistega kalifornijskega vina. Ista vsebuje najbolj pomagljive snovi za človeški sistem, deluje na črevesa in jetra, Vam da trdno spanje in Vam ponovi Vaš potrt sistem lepše kot katerokoli drugo zdravilo. Naročila ua debelo za te, kakor tudi za žganje, likerje in vina se lahko pošiljajo na Molior IMILADIČ! GENERAL AGENT 158 W. Kinzie St. Chicago, lil. i Glasom zanesljivih poročil je raivno t.a moment približno devet miljonov otrok nad deset let v Združenih drža«vah, ki ne znajo ne .pisati, ne brati. Izmed dva in dvajset miljonoiv otrok šolske dobe je šest rniljoniofv, ki ne obiskujejo šole. Če vprašate zakaj, vam odgovorimo, da zato. «ker morajo delati «za živi jenski obstanek, med tem ko njih očetje «so prisiljeni sedeti doma, ker nimajo dela. V letu 1904 je glasom “Bogot-tove Ekonomične ZgodoVin« Zdir. Držav”’ 752.187 otrok v* starosti od desetega db 15. leta delalo, ali osemnajst odstotkov vseh otrok te dobe. Nadalje -pravi, da je videl stotine otrok, ki še niso dosegli deseto leto. v,poslan ih v bombaževih predilnicah na Jugu, kjer so morali delati od1 zore do mraka za par centov na dan. V državi Pennsylvania je 9000 otrok vpaden ih v jeklarnah, tovarnah in premoigo'kcipih. v diržavi New York je približno število enako s gori navedtenim številom«. V državi Win.sconstn. Illinois. Indiana, Ohio« in vseh drugih državah je na tisoče malih sužnov, ti niso niti zadostno hranjeni še manj pa pošteno oblečeni. Sto tisoče mož je brez dela, ki bi radi delali, toda ta pravica se jim odreka. Te osebe in one. ki so od' njih odvisne gotovo trpe glad in pomanjkanje. V državi New York je «bilo pretekli mesec 10.3-% organiziranega, delavstva brez dela, teko poroča “Chicago Tribune”, «kar «znalci, da na vsakih tri sto organiziranih delavcev je 31 delavcev brez dleta. Kake številke .bi pa dobili, ako hi preraču nili nevposlene neorganizirane delavce? Število nevposlenih, bi prav gotovo narastlio v tej dobi pro«tp?ritete na diva delavca brez dela iz med vsakih treh. Naši po-stavcikiovači in izvrševalci zakonov. bi pač lahko nekaj storili za bla.srnr splošnosti, s tem. ako Hi izdali str-oee izailco-ne za oh iško vanje šol do 16 leta. Če bi se tek za kon uipel jal. db enem pa tudi zakon. ki bi prepovedal delodajalcem vposlenje otrok pod 16 letom og’ibomi primerne globe in neobzirno k vrše val tedai bi ne bilo toliko očetov doma, brez dela, in toliko otrok po tovarnah. Oče bi zaslužil in otrok hi hodil v šob. sit in oblečen l7r1pltlipmn obleke po meri iz čisto volnenih, domačih in im-I1UCIlijCIIIU portjranih tkanin. Pfodajamo gotove obleke za delavnik [mamo ve^^° nalogo trdih in mehkih klobubov. V zaloffi ^‘namo vedno bogat izbor obuče in čevljev močnih za 5 delo in elegantnih za praznik. Popolna zaloga srajc spodnjega perila, kravat itd. daje našim c. odjemalcem najokusnejšo zadovolnost. I®“ Največja zaloga vsakovrstnih hlač, finega izdelka in nizke cene. Pridite, oglejte si i kupite! PRVA SLOVENSKO-HRVATSKA TRGOVINA S OBLEKAMI JURIJ MAMEK. •: 581 S. Centre Ave., Chicago, 111. Vsak slovenski delavec naj čita “GLAS SVOBODE” S’ M. A. WEISSKOPF, M. D. m ZDRAVNIK IN RANOCELNIK 1914 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. canal 476 Uraduje na svojini domu: V lekarni P. Platt, od 8.—10. ure predpoludne 814 Ashland Ave.: od 1. — 3. ure popoludne in od 4.—5. popoiudne. od 6.—3:30 ure večer. Ob nedeljah samo od 8.—10, ure dopoludne doma in to le izjemoma v prav nujnih slučajih. DR. WEISSKQPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. &■ a W. SZVMANSKI TRGOVEC S RAZNOVRSTNIM POHIŠTVOM 624-628 Blue Island Avenue, Chicago TELEFON CANAL 955 Moja trg«ovina pohištva je ena največjih na južno.zapadni strani mesta, kdorkoli pri meni kupi, jamčim da bo zedovoljen kot je bil vsak kdor je že pri meni kupil v zadnjih 22 letih od kar sem v tej trgovini in na istem prostoru. I Pijte najboljše pivo K ŠSSŽE-BSSBS&BŽ SSE SS HSŽ Sž S££ 3K® % S M gj ^ Ë Peter Schoenhoffen Brewing Co. ^ PHONE: CANAL 9 CHICAGO ILL. tjd f GLAS SVOBODE Í grenko vino, bo talko tudi storil. Hitra se iba .prepričal, če je naš nasvet doibef ali' ne. Vsakdo naj bi ga poisflnusil, kedar jev takem pclloižarju. To 'zdravilo deluje ne-posred‘no na. želodec. Če je nered tega organa šele v 'započetku, pa.r zavžitkov bo zadostovalo. Kedar-koli vaša polt pcbledi ali postane rmenkasta,- ali se počutite slabotne ali zlahka utrujen, ali počutite bolečine v želodcu in črevah se sigurno zanesite na Trinenjavo a-meriškoi zdravilno grenko vino. -Na prodaj v lekarnah, dobrih gostilnah ib pri izdelovalcu Jos. Triner. 1333 —1330 So. Ashlland Ave.. Chicago. Illinois. Prati delavstvu. 'Chicaški sodnik MeSurely je pretekli teden izrekel sodbo nad .Martinom B. (Skinny) Madden, 'bivšim predsednikom Building Traidleš Coumcila, M. J. Boyle, u-radnikoim Electrical Workers u-nije in F. Pouehdt, bivšim business .agentom Metal Workers unije, ki se je glasilo na $500 globe. Oibsiojenceimi ni sodišče odobrilo prošnje za ponovitev obravnave in morajo ostati v ječi dokler globe ne plačajo. Obtožba se je Opirala na neko nepostavno konspiracijo, ki se je baje zv uši la še 29. miaja lanskega leta. “Glas Svobode” (The Voice of Liberty) weekly Published by The Glas Svobode Co., 1518 w. 20th St. Chicago. Illinois. Miinoilie katastrofe, >v Cheery, Primero, Oolo., Drakeislboro, Kv’. in drugodi nam dajo mnogo misliti. Da se te katastrofe zgode le vsled tega, ker lastniki premo-gokopov in rudnikov ne skrb e za varnost delavstva, temveč le hle-pe po večjem, vedno večjem dobičku, da premogarske družbe prestopajo' odredbe državnih zakonov, ida državni vposlenci, ki imajo gledati na to, da se zakoni dejansko izvršujejo, ne opravljajo svoje službe tako, kot hi morali. da sodišča, katera 'bi mogla radi prestopka zakonov premogarske družbe kaznovati in enkrat za vselej, ne oziraje se na bogastvo kriminala, za tak prestopek iz njih drugim vzgled dati. ne store svoje dolžnosti, da pravica z enim očesom miži, ke ar bi morala z vsoi avtoriteto* udariti po lomilcu zakonov in da vselej, ke-dar so kaka katastrofa pripeti se vsa krivda zvali na delavca, delodajalca pa,, ki je v resnici kriv vse nezgode, oprosti, da še naprej stotine ljudi v nevarnost tišči, nam ni tireha posebej povdajarti. ker to je že neštetokrat dokazan fakt. ' Naši rojaki ,so vajeni trdega dela. Kramp in lopata pod zemljo jim nekako bolj ugaja kot pa motika, oblic ali kladivo. Vseeno pa se ne bomo pregovarjali o tem kako delo naj bi naši rojaki zasledovali v tej deželi. Kar jih najbolj veseli, tega jim ne odrekaj mo. Kogar veseli delati v premo-gokopu pustimo mu to veselje, 'kdor pa rajše dela v tovarni, slo-bodnoi mu. On dela in nihče icira-gi. Vendar je pa ena 'stvar, katere ne bi smel nikdo zanemarjati. Tn ta je, varnost življenja in skrb za svojcie. Kako pa si naj človak-delave:-varuje svoje življenje? Na to vprašanje bi dali lahko nešteto ■ odgovorov, vendar pa naj podamo v teh vrsticah samo nekaj poduka in nasveta. Pred vsemi naj vsak rojak gleda na to, da si čim prej izposluje uržavne popirje. Ti mu dajo pravico glasovanja pri volitvah v mestne in državne zaslone. Pri volitvah naj nikoli rok, križem drži, temveč voli, agitira in vedno gleda na to za kaj voli in Koga voli. Kedar je njegov kandidat, ki je gotovo delavec, zvoljen tedaj naj neprestano zasleduje vse delovanje svojega zastopnika ter ga opozarja na dolžnosti, ki ga vežejo ' napram delavskemu razredu. Kedar bo delavstvo tako' daleč prišlo, takrat bodejo zakoni predrugačeni, vpeljani bodejo zakoni, merodajni za vse delavstvo, potem bodisi za prerno-v garje, strokovnike ali druge delavce. Uveden bo zakon m večjo varnost delavcev pri delu. uvedena pa bo, tudi. stroga kazen za prestopek tega zakona. Sodniki se bodejo morali ravnati po zakonih. sodili bodejo pravično, ker sicer1 bi bili sami sojeni itd. ' ičd. Državljanstvo in zavednost pri volitvah imajo veliko stika s varnostjo delavstva. Nadalje, kjer j,e le mogoče pristopi k delavskim organizacijam. Te veliko skrb e za varnost svodih članov, sosebno za zdravstveno stanje v tovarnah, premogo-kopih in rudnikih. Kedar vidiš, da se nevarni plini zbirajo- v rovu. tedaj opomni svoje tovariše dlelavce na nevarnost. ki vsim preti in skupno na-štonite ter zahtevajte, da družba, predno se kateri kramp zavihti, preskrbi potrebne stroje, ki zrak čistijo in odstranjujejo nevarne pline. Nadalje, kedar opaziš, v rovu, da družba ni uredila ali nima vse potrebne varnostne priprave, za preprečenje katastrof in dovolj rešilnih) izhodov* tedaj stopi pred tovariše in skupno zahtevajte od družbe, da takoj vse potrebno urede predno nadaljujete s delom. Keddr se požrešnim psom občutno na rep stopi, popuste kost. Vsak pameten človek bo vedno gledal za svojo varnost in varnost drugih. Ge bodete isto imeli vedlno pred očmi in svoje delodajalce prisilili, da tako uiredej, potem se ne Jbo toliko nezgod pripetilo. Tako dolgo pa. dokler bodete ’zadovoljni s sedajnimi odredbami in dali' delodajalcu prosto voljo, ter se vdali vsaki nevarnosti, bodejo se katastrofe vedno prihajale. Naši ljudski zastopniki ,se iralo ali nič ne zmenijo za varnost delavstva, ker se ne smejo, je proti njihovem principu; storili bi1 samomor. In zato naj delavstvo nastopi ter zahteva svojih pravic. Kako naj delavec skrbi za se in za svojce? To stori na več načinov, katere prepustimo za časa živi jenske dobe vsakemu za se. Vendar pa je naša dolžnost, dla spregovorimo par besedi glede skrbi za svojce, ženo, otroke in odvisne po smrti delavca. Delavec, kakor so sedajne razmero si ne more prihraniti tisočakov, da bi iste zapustil svoji deci, da bi se mogla preživljati vsa,ji tako doligoi, da odraste, Urez kake pomoči od kje drugje. Ker pa mož ljubi svojo ženo in svoje otroke, mu jie hudo, a ko se mora od njih ločiti da jim ni zapustil vsaj malenkostne svote za sproti, dokler se sami ne opomorejo. Prigodi se tudi, da se temu ali drugemu posreči prihraniti par 'dolarjev, toda pomisliti je treba, da bolezen to je zdravnic, zdravila požre vse prihranke in kedar je bolezen dolgotrajna, tedaj je člo-vek-djelavee revež, ker kdor ne dela. ne zasluži. Zato je oa poskrbela, človeška družba za organizacije, ki jih navadno nazivi jamo pocipoma društva. zveze ali jednote. Taka društva, oziroma zveze stoje na brat ski podporni podlagi, člani društva prispevajo v skupno blagajno vsak mesec in iz te Skupne 'blagajne se ipodlpira elane v bolezni in nezgodi, ob enem se pa da gmotna podpora preostalim. To je bratsko delo in kaj taee-ga so mera podpirati. M. D. Beaver pravi: “Podporne Zveze so blagor delavstva. Zavarovalnina. je delavčevo premoženje.” Modri mož se ni zmotil. Iz zaslužka, katerega dobi ameriški delavec, toliko da živi in hrani svojo družino, preostaja mu nekaj dolarjev in te, ako mu je blagor svojcev pri srcu. ako želi sam sebi dobro, d; 'bička,nosno naloži le tedaj ako pristopi h kaki bratski podporni Zvezi, ki mn nu-dli podboro v bolezni in podporo zapuščeni vdovi oziroma sirotam po njegovi smrti. Dobro je, ako je kedo v stanu poleg zavarovalnine prištediti si par dolarjev in jih obrestonosno naložiti v lvak‘° varno banko, vendar pa ako človek premisli ima več dobička od' denarja, ki ga nalaga v Zvezo ali pa kako podporno društvo 'kot pa od onega na banki. .Recimo, da eden pristopi v podporno društvo, ki izplačuje $8.00 na tedlen bolne podpore in $500.00 usmrtnine. Star je 30 let in plačuje povprečno $13.00 na leto asesmenta, pa -umre v starosti 50 let to' je dvajset let pozneje. V teku dvajsetih let- je plačal v dotično društvo $260. in njegova žena pa je dlobila od društva $500 to je $240 več kot je plačal. V tem pa mi račuimjen® bolniška po .'pora, katero se sme računati tudi na $150.00. Recimo pa do-tičn.a oseba ko je bila trideset let stara naloži na banko $200.- Koliko ima ko je 50 let star? Okoli $500: cbresti »o se nakupi čile in narastle toliko kot prvotni kapi--tal. Povdariti pa jo treba, da vsak delavec nima $200 na razpolago, da bi jih na banko nesel, da vsak delavec ne ‘bo dvajset let od' dane« živel, ter dla za. slučaj bolezni nima nobene podpore. Toraj gotovo je. da bratska pod n orna dlraštva so res dobra in nrekoristna, ter zavarovalnina je resnično delavske .premoženje. Poglejmo si zadnjo katastrofo v Primero, Colo. Izmed tridedset ubitih Slo vencev je bilo samo polovica članov raznih Jednot. Vsi drugi niso 'bili zavarovani. Skrbeli niso ne za se in ne za svojce. Ko ne bi imeli' slov en,skib idiru-štev človek ne bi mogel nič reči, toda žalibog naši rojaki so mlačni in se malo brigajo za organizacije. Zavarovalnina, katero dolbe žena, sirota, sorodniki, nikakor še ne nteši žalost, vendar pa drži volka pred durmi in daje nov pogum. Zatoraj rojaki skrbite za se, svoje žene in otrok e. Ne pustite jih na cedilu, temveč zavarujte se dokler je še čas — da ne bo prepozno. Razne dobre organizacije kot Slovenska Svobodomiselna Podporna Zveza, Penzijška Družba v Darragh, Pa., Samostojno Društvo v Ravensdale, Wash, itd., vas rade sprejmejo pod- svoja okrilja in z veseljem pozdravljajo Vaš pristop. Ne odlašajte! Za vzgled navedimo sledeče: Pri ustanovitvi Slovenskega Svobodomiselnega Podpornega Društva št. 1. S. S. P. Z. v Cliieagi. spreiet je bil rojak Josip Butala. Bil je dober član. zdrav kot riba,. Omenjeni Josip Butala se je vedno zanimal za slovenska društva; bil je več let član društva “Slovenija” št, 44 Č. S. B. P. J Na novo leto obiskal je znance, se ž njimi veselil in v šali (mogoče pa tudi resno) rekel: “Živel bom še 30 let.” Dne 16. januarja smo dobili poročilo, da je umrl za pljučnico. Omenimo naj, aa ranjkii je 'kupil pred leti hišo. na kateri pa je imel §e nekaj dolga. Kaj 'bi storila njegova žena in o-trooi. ko ne bi bil njih oče član podpornih društev? Ker pa je mož skrbel za se in svojo družine je pristopil k društvu: denar katerega je vplačal, ni bil proč vržen — rodil je sad stotem, ob enem pa f K) mogel sirotam iz zagate. Vdova je plačala dolg na hiši in še nekai denarja za življenje ji je ostalo. Žene, otroci, vaša dolžnost jie, da silite svojega soproga, očeta, da pristopi h 'kakemu društvu, ter vas iznebi skrbi, da po njegovi smrti bodete morali zagrabiti beraške palice. — Nadalje uvažuje se naj tudi fakt, da pri smrti člana kakega društva društveni ki skrbe za pogreb in druge stvari ter so pri vsaki priliki pri rokah. Temu v dokaz naj služi sledeča zahvala: “Chicago. Feb. 3rd. 1910. Slovenska 'Svobodomiselna Podporna Zveza : — We wish to express our grateful appreciation for the beauti fhl floral offering and the kind sympathy of all the members, Shown us in our sal. bereavement of our dearly beloved husband and father. And we also want to thank the Lodge for the prompt and quiek payment of all claims. Mrs. Clara Butala & children.’“ Menimo, da smo ob kratkem razložili zakaj naj delavec pristopa v podporna društva in upamo. c la roj,alki bodejo z veseljem in vnema pristopili k enemu ali drugemu dobremu društvu. V krajih pa, kjcy še ni slovenskih društev, ustanovite si društvo ter ga priklopiti h kaki večji organizaciji, bodi si k S. S. P. Z., bodisi k S. D. P. iu P. D. ali S. N. S. D. ali kateri drugi dobri Jednoti, katera jie v resnici dobra in ne pozna imperializma ali pa zahteva da človek prej opravi spoved) in obhajilo predtno dobi kako podporo. PREMOGARSKI ŠTRAJK. Vsaki dan se čita po časopisih, kako se razne železnice zalagajo s premogom. In to da misliti, — Chicago Southern železnica, Big Four. Illinois Central, Chicago & Eastern Illinois, Panhandie in v obče vse železnice, ki imajo svoje proge položene čez premo gon osna polja dovažajo dan na dan stotine tovornih vozov premoga in se zalagajo s istim za daljšo dobo. ' 16,000 premo garje v v državi Indiana dela, s polno paro m spravlja premog na dlan. Z isto marljivostjo se dela po državi O-hio. Illinois in drugod. Že leta niso premogarji tako stalno delali kot ravno v tem mesecu in za-to.ker pridno delajo sedaj — bodejo počivali v mesecu aprilu— Uoati je človeško, toda preveč oričakovati ni dobro! Železniške družbe, ki se zalagajo s premogom, vočj iiatel laste premogovnike in 'ko se enkrat v tem zjedinimo, stoji pred nami jasna situacija. ■S «prvim aprilom poteče pogodba med operatorji premogovnikov iu premogarji. Pri sklepanju nov;e pogodbe bodejo premogarji zahtevali večjo plačo, ker s sedanjo v primeri s draginjo živil, se ne da shajati, lastniki premogo-korov, pa se bodejo prav gotovo upirali privoliti delavskim zahtevam. Prišlo bo do štrajka. Delavca se bo stradalo, premogar-ski baroni pa se bodejo plaho ozirali na zaloge premoga, ki so ga nakupičili pred malo časom, Doječ se, da se kupi prehitro neiz-črpajo. Ker pa je delavec vajen naporu, gladu in bedi. stal bo kot skala, zahtevajoč, višjo plačo, boljše razmere im kio dalj bo stal nepremagljiv, tem bolj se bo manjšala rezerva premnoga, tem večji bo strah operatorja. Vstrajon delavec bo zmagal. Tako nekako se bi prigodilo, ako se operatorji ne upognejo zahtevam premogarjev pred prvim aprilom. Naše rojake še sedaj opozarjamo. da se vi dežujejo sej svojih lokalnih unij, ker tam se bo prav gotovo o bodočem štrajku veliko razpravljalo in govorilo. Želeti bi bilo tudi. d;1 naši rojaki premoga rji, posebno po državi Virginia in povsod, kjer so še neorganizirane kampe ustanove unijie ter jih priklopijo k United Mine Workers of America. Razni organizatorji so se že podali po raznih kampab. da organizirajo pre-mogarje ter jih pripravijo za Skupen event uelem nastop proti premogarskim družbam, ki nočejo privoliti delavskim zahtevam. Sramota bi bila za naše rojake, aJro> bi postali izdajalci delavskega razreda, sramota bi bila za nje. ako bi skakali ter jemali iz ust 'kruh drugim in sebi, sramota bi hibi za nje, ako se ne bi pri-dr-tili večini za lastno 'korist. Če pride toraj do štrajka veste v kakem položaju ste. Zgubite nič. pridobite pa. lahko vse! 'Sicer pa s tem še ni rečeno, da se delodajalci ne bodo sporazumeli s delavci, vendlar pa je mno y k ► ► ► rfr Večina slovenskih krčmarjev v La Salle, 111. tooi IPIEFUCJ PIVO. PERU BEER COMPANY, Peru, III. Podpirajte krajevno obrt! Kašparjeva Državna Banka, -------vogal Blue Island Ave. & 19. ul.- VLOGE S2s500,000.00 GLAVNICA . $200,000.00 PREBITEK . . $100,000.00 | Prvo Iti edina češka državna banka v Chisagi. Plačuje oo 3% od (( vloženega denarja na obresti, imamo tudi hranilne predale. Pošiljamo denar na vse dele /J ^^sveta; prodajamo šifkarte in posojujemo denar na posestva in zavarovalne police. remu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati svcJe, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi Dr. B. K. Šimonek Zobozdravnik. 544 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 433. ATLAS BREWING CO. sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena. LAGER | MAONET | GRANAT | Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje. Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili. Subscription $2. <70 per year. Advertisements on agreement Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Aftu/Tiki._____________________ ’fJiAS Svobode’ izhaja vsaki petek ______________in velja----------------- ZA AMERIKO: ' Za celo leto..... za pol leta...... ZA EVROPO: Za celo leto..... za pol leta...... ...$2.00 ...$1.00 ......$2.50 ....$1.25 Naslov za Dopise in PoSiljatve je GLAS SVOBODE CO. 1518 WEST 20TH ST., ——v CHICAGO, IU. Pri sDremembi bivalliSča prosimo naročnike da nam nauSno naznanijo poleg Noveoa tudi Stari naslov. ZAVAROVANJE PROTI NEZ-OODAM IN SMRTI. * * * * *■ itAAAAt AAAA AAAAAAA4AAAAA A A A iAAJ . T T T T T T T f ? T ▼ TT-T ▼ ▼^▼^'»TTTTTTTTTVT fTTTfrTTfim^ Slovensko Delavsko Podporno in LA A A A à ik A. A. ngPenzijsko Društvo: TTT^'T T T T*T ▼ T ^ Ustanov. «. j» » * < « i « #*» V** »«M«* 21. nov. 1909 DAHRAGtH, PEXNSYI.VAIVIA GLAVNI ODBOR: PREDSEDNIK: Jos. Hauptman, Darragh, Pa. Box 1-iO. PODPREDSEDNIK: Ivan Sever, Adamsburg, Pa. Box 51. TAJNIK: Fran Plazzotta, Madison. Pa. Box 23. ZAPISNIKAR: Ivan Flere, Adamsburg, Pa. Box 122. BLAGAJNIK: Jos. Klaužar, Ada ms bur g. Pa. Box 88. NADZORNIKI: ANTON KLANČAR, Arona, Pa. Box 144. Predsednik. JAKOB ŠETINA, Adamsburg, Pa. Box 108. BLAŽ ČELIK, Adamsburg, Pa. Box 28. VRHOVNI ZDRAVNIK: DR. GEORGE BOEHM, Arona, Pa. MONTANA. CENJENIM ČITATELJEM! Z veseljem Ikontstatujeimo, da se naši rojaki zavedajo in utvideva-jo, da je izobraziba silno potrebna ter njim v velikansko korist. Da je temni tako spričuje dejstvo, ko si naši čita.telji dan za dnevom knjige iz naše zaloge naročava jo. To dejstvo natm služi kot kažipot v 'boljšo bodočnost in da smerno nad« gojiti, da .pridemo konečno do odrešenja spon, katere nas se-daj ovirajo v napredku, v katerim Oteži naša in našilh svojcev ‘bodočnost. 'Nismo se tega nadjali, da bodo SlovencT tako pridlno po knjigah segali, kor, če prav smo si vsake vršite po več iztisov nabavili, bo- demo morali kimalo zalogo dopolniti. Pri tej priliki naj omenimo, da je veliko knjig v našim ceniku, katere so lično in trdo vezane in izmed teh nekatere celo elegantno, kakor n. pr. Ren Hur, Srce, Xa divjam zatpadu, Dobra kuharica, Odkritje Amerike. Medji lov. Praktičen .računar. Pot za razpotjem. Novele in črtice in diruige, kar pa nismo v ceniku označili — ker smo pozabili na to. Tudi opozarjamo prijatelje knjig, da se nahaja medk spisi dr. Tavčarja knjiga “Po štiritisoč letih!”, katere vsebina je eno najboljših proizvodov g. pisatelja. Opozarjati nami' je tudi na “Občno zgodovino.” Vsak rodo- ljub, kateremu je v resnici do izobrazbe, moral bi te knjige imeti, kajti nikdo se ne more med olikane prištevati, akio niti zgodbo o svoji mili domovini ne ve. Spisi našega' najmlajšega pisatelja Vrhničana. Cankarja! Ha, človeku srce poskakuje, ko prebira njegove duševne produkte, ter mora vzklikniti: “Blažen talent!” f Kersnik, Trdina, Jurčič, Sien-kievvicz i. dr. nam ni potreba posebej omenjati, ker smo prepričani. da so le-ti veleumi našim čita-teljem več ali manj znani; a pri-pomnimoi le toliko, dia imamo v naši zalogi vsaeega pisatelja cela dela, 'tako da je vsakemu mogoče si lepo in dragoceno/ knjižnico o-mMiti za primeroma mali denar. Vse druge naše knjige so izbrane vsebine, ker veimo kaj naši rojaki potrebujejo. Konečno opozarjamo naše rojakinje na knjigo “Dobrna kuharica”. Knjiga je trdo vezana ter obsega nad 800 strani. Dobra gospodinja najde v tej knjigi, kako se razna jedila fin», okusno in vrhu vsega, kar je najvažnejše ceno pripravijo. Razveš kuharskih navodil, so v knjigi razni nasveti za matere v slučaju hipne bolezni pri otrocih. Z ozirom' na -ilno korist te ‘knjige, jo .priporo-čarno slovenskim gospodinam. da si jo nemudoma naroče, dokler jih je še kaj v zalogi. Tudi ne pozabiti zgodovinskega .romana Križarji. Trije Mušketirji in Dvajset let pozneje — to so knjige, lri segajo v dno srca vsakega človeka. Uprava Glas Svobode. Slovensko-angleška slovnica, slovensko angleški tolmač in an-gleško-slovenski slovar za $1.00 pri V. J. Kubelka, 538 W. 14oth St., New York, N. Y. NAŠI ZASTOPNIKI. ARKANSAS. Za Fort Smith, Jenny Lind. in okolico — A. Aubel. Za Huntington in okolico — M. Povec. CALIFORNIA. Za San Francisco — — A. Ser jak COLORADO Za Pueblo — — Martin Koch e var Za Leadville-----John Skala Za McGuire in okolico — A. Lah Za Aspen-----:-------J. Godbe Za Durango — — — G. Koshiak Za splošno-------J. Henigsiman ILLINOIS. Za Chicago — Glas Svobodic Oo. Za So. .Chicago — Fr. Klobučar Za Livingston — — Fr. Papela r Za Witt — — — —' D. Senuškar Za La Salle in okolico Ig. Erčul Za Springfield — — — L. Peko! Za Girartl in okolico — A. Fisher INDIANA. Za Indianapolis — — J. Pushnar Za Clinton ------V. Verhovnik KANSAS. Za Yale — —-----------A. Rupar Za Mulbery — —--------J. Lekše Za Fron.tenac---------J. Kolar Za Chicopee------— F. Košič Za Girard------------J. Žagar Za W. Mineral in okolico L. 1 Kovach. Za Pittdburg in okolico — J. Alič Za Columbus — — — Pr. Žitnik MINNESOTA. Za Chisholm — — — A. Sterle Za Aurora — —--------J. Rožanc Za Ely — — — — — J. Seliška- MISSOURI. Za St. Louis---------— A. Sila OHIO. Za Cleveland — — — R. Perdan Za Collimvood — J. Potočar in F. K ožel. Za E. Palestine —' — — F. Čuk Za Bridgeport----Fr. Spendal Za Bear Gretk —------J. Vertin Za Roundup — — — J. R. Rom Za E. Butte — — — S. Prešern Za Aldridge — — — — F. Budna OKLAHOMA. Za Hughes — — — — J. Jeglič OREGON. Za Oregon City — — P. Kurnik PENNSYLVANIA. Za Johnstown in Gonemaugh — J. Remšgar. Za Vandlling —-------B. Zavrl Za Will »e k — —-----Fr. Godec Za Reading — — — Fr. Košmrl Za Broughton,--------B. Godec Za Adaimsburg — — — J. Grad Za Manor-----— — J. Horvat Za Blackburn — — — J. Grošelj Za Moon Run — — — J. Arhar Za Claridge---------J. Batich Za Forest City------Fr. Leben Za Dunlo------------L. Sterle Za Lloydell — — — J. Culjkar UTAH. Za Jordan in Murray M. Kollar Za Winterquarters — Jak. Zajec WASHINGTON. Za Taylor — — — R. Gradišnik Za Black Diamond — J. Plaveč Za Ravensdal — M. Kramer in C. E mrene. Za Roslym-------— A. Janaček WISCONSIN. Za Milwaukee — — — F. Račun in J. Kalan. Za Sheboygan — Anton Štefančič WYOMING. Za Sublet----------J. Albrecht Za Cumberland1 — J. Keis/hmau Za Rock Springs — A. Justin in Tom. Čadež. Za Dietz in okolico--J. Jakše Dodatek: Po vseh slovenskih naselbinah kjer še nimamo zastopnikov, želimo zanesljive može. da pobirajo naročnino in pridobivajo nove naročnike za list ‘‘Glas Svobode”. Rojaki, delavci na -štel« za svoje glasilo! DELAVCEM NA ZNANJE. ŽELIMO DOBITI dvesto pet-; deset premogarjev, da nam pomor ej o formirati neodvisno pre-mogarsko družbo, kjer bo vsak premogar dal svoj lasten kapital v enakih deležih po $100.00 vsak. Vsak premogar, ki želi postati delničar mora plačati takoj $1.00 kot. članarino, katera svo-ta se porabi za pridobitev čarterja, tiskovne, certifikate, pečat, knjige itd. Ta lokacija ima žilo osem do 10 čevijev debelo in nameravamo pričeti s šohtom okoli prvega a-prila. Potrebujemo trideset teh delničarjev da prično delo s polnim delavnim časom ali šestdeset premogarjev za pol časa. Vzelo bo štiri mesece predno se pride do premoga in potem se poveča število delavcev, ko hitro se r»v odpre. K j er je več mož v eni naselbini in žele postati delničarji, naj je-den iz med njih pobere imena in članarino in isto odpošlje na ANTON DEMSHAR, 10Q7 Jefferson St., Pana, IH., ki zastopa družbo. Vsa imena se vpišejo v knjigo in o vsakem denarju poslanem za članarino se bo dal račun. Tu, delavci-tovariši je vaša priložnost postati neodvisen in lastiti lasten premogokop. Pišite! STRAN OD NOVA SCOTIA! Agenti Dominion Coal Družbe v Cape Breton, Nova Scotia, skušajo pregovoriti premoga rje okoli Wilkes-Barre, Pa. in drugod, da gredo tam isikabat. Premogar ji tam štra.jkaj» že od 6. junija p. 1. Ne diajte se pregovoriti agentom! Stran od Nova Scotia! VELIKANSKI DOBIČEK ZA 2c „ko pišete po cenik. Pravo grenko vino, kranjski brinjevec, tropinovec in novi “Sporty Gin”, prodajam skoro polovico ceneje. — A Horwat. Joliet. IH. PROFESOR Dr. E. C. COLLINS, «stanovetelj Collins N. Y. Medlcal Institute za dobrobit Slovenca u Ameriki. Pošljite 15 centov v znamkah za, znamenito, od Dr. E. C. Collinsa spisano knjigo: “Človek, njegovo življenje in zdravje”, katera vas poldluči kako si zamorete zdravje obraniti in kako Vam je mogoče v slučaju bolezni ozdraveti. To znamenito knjigo bi morala imeti vsaka slovenska družina v hiši. POZOR ROJAKIH Varajte se po nizki ceni ponujana zdravila in onih zdravnikov, kateri vam hitro zdravljenje obljutujejo. Ravno splaj je najnevarnejši čas, ko človek najhitreje oboli. V tem času se najrajše oglašajo zdravniki-mazači, kateri bolezni niti poznati ne morejo, še manj pa ozdraveti. Ponujajo pa bolnikom po ceni ničvredna zdravila, ki pa več škodujejo, kakor koristijo. VARUJTE SEBE IN VAŠO DRUŽINO. A sak Slovenec mora čuvati samega sebe. kakor tudi svojo družino prod takimi zdravniki in zdravili. Ne pustite se zapeljavati in na ta način varati od zdravnikov, katerih nobeden ne pozna. Slavni zdravniški zavod COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE je poznan pri vseh Slo-veiteih, ki mu hvalo dajejo in ga častijo. Tekom pretečenih 13 let svojega obstanka so zdravniki tega za,Voda ožairavili na tisoče Slovencev. Vsled tega se nahaja v tem zavodu tudi na tisoče in tisoče zahvalnih pisem od Slovencev, katerih drugi zdravniki niso žarnogli ozdraviti, ker 'he razumejo zdbaviti in ne poznajo pravih sredstev in dobrih zdravil. Zdravniška spretnost in čuliodel-na metoda zdravnikov The Collins N. Y. Medical Institute je še vsakem pomagala. Ako toraj 'bolj ujete na k ate rej označenih ali sličnih bolezni, kakor: bolezni pljuč, prs. jeter, črev, želodca mehurja a.li bolezni v grlu. nosu, glavi, ušesih, očeh, ali ako imate katar, kašelj, težko dihanje, bljuvanje krvi, mrzlico ali vročico, nepravilno prebavo, zlato žilo, reumatizem, tragnje po životu, nečisto ali pokvarjeno kri. vrtoglavost, nervoznost, vodenico ali kako drugo živčno bolezen, onemoglost v spolnem občevanju, posledice samo izrabi jev an j a,, mazale, hraste isipadan.je las ali kake druge kožne bolezni. Vse ženske bolezni, kakor padanje maternice neredno čiščenje, neplolltovitost, beli tok, sifilis, jetiko itd. Ako hnasfe tajno inožko ali žensko bolezen«, ne odlašajte niti dneva ter pridite osebno v ta znameniti zavod ali pa pišite v slovenskem jeziku na The Collins New York Medical Institute 140 West 34th Street, New York, kjer sto lahko sigurni, da dobite ga profesorja in ravnatelja te¿a 13 let svojega obstanka tega slav ime in slo vitad THE COLLINS ših in najboljših, in da je edini LINS NEW YORK MEDICAL gib zdravnikov ki dañas po čašo nič vredna, so pri Collins New nemiu. zavodu učili spoznavati in najboljša zdravila, izborno postrežbo ter bodete pod oskrbo glavne-■slavnega zavoda, kateri je ozdravil že na tisoče Slovencev tekom nega in dobrodelnega zavoda. Vsakemu šlmmmcu je znano dobro NEW YORK MEDICAL INSTITUTE in da je jeden najstarej-zdravniškii zavod v New Yorbu ki se sme imenovati 'THE COL-INSTITUTE in da 'Oglašuje samo zato, da vas ozdravi. Mnogo dru-pisilh oglašajo in zdravila po nizki ceni prodajajo, dasiravmo 'niso York Medical Institute prosili za dovoljenje, da bi se v tem slav-ipupravljati dobra zdravila, ki tudi res ozdravijo. Vsa /pojasnila in nasvete vam daje ravnatelj sam, in tlo zastonj. Pišite ali pa pridite osebno v COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE | • 140 W- 34th Street, New York City. ^ -....= 5 Dr. S. E. ITyndmain, Vrhovni rav natelj. URADNE URE SO: Vsaki dan od 5 ure popoldan. Ob nedeljah in praznikih od 10 dopoldan do 1 ure popoldan. Ob torkih in petkih od 7 do 8 ure zvečer. ±JOJPjLfcZ)X. Virden, 111. Odgovor gospodu Prejšnemu: — V osoli me, da ste vendar enkrat Imeli priliko videti, kalko solntio zakaj a, da se pa ne pcčui-tite dobro to Vam rad' vrjamem. Y revolver žurnalm 'blebetate, ¡día ste se prav naširo/ko nasmejali, ko ste citati da sva prosila za sprejem najinih dopisov. Simon Kaučič, povem vam, da jaz* sem napravil svojo dolžnost, 'ker jaz nisem noben komipanijon pri listo kot ste vi gospod, Vaš dopis se mora “drrikaf” pa raagari dober ali slab' saj je baje vaš list. Nekaj čvekate, da bi jaz rad dlosti govorili in pisal, >pa sem povsodl prekratek. To je resnica, iker jaz nisem nobene osime šole obiskoval, kakor vi, temveč sem 'bodil samo v prvi razred in to le redkofcedaj. Za kar sienti jaz prekratek, ste vi toliko daljši z vašo omiko, službo pa imava le oba enaiko, samo cta jaz iimam ‘plaee’, vi pa ‘entry’. Ker ste res talko prebrisani, bi vam svetoval, da se povprašate pri sosedih, ako je uredniško- mesto prazno, ker skoraj gotovo tako oVnik,aniega človeka kot ste vi, nimajo. Pri uredniški mizi bi bilo skoro boljše delati kot pa tako lixrokleto vdriihati po premogu, >cm se človek skoraj spozabi in ne ve ked-aj je čas domov iti, ter vaim ne .bo treba vsak dan am j v ati premogove p-laiSti z vašega telesa pri temni svitl-obi, kakor se sam vedno pritožujete. Peč imajo tudi taim. Tora j vzemite moj nasvet, gospod profesor. Vaša zapoved-, da moram mirovati je o*d miulh. Vi ste začeli jaz born končal. Kar se -je do sedaj -o vas ¡pisalo, ni bila -nobena izmiišlo-tima, temveč gola resnica. Po-zi irav vsem čitateljem ‘ ‘ Glas Svobode ”. -da pa ne bom imena skrival, kakor oni d-o-piisun v s-mradljivi cunji, evo míe F. Peterlin. Dostavek uredništva: “Somišljenikovega” dopisa, ki se tiče Kito o=ebe, ne priobčimo, temveč mu- odgovarjamo, da je nizkotno za človeka, ki trdi. da je inteligenten. pa na vse načine -deluje, da bi preprečil ustanovitev S. 'S. P. Društva. Ali se bojite farizejev in -malbonten-tov? Z društvom ¡kar naprej in kolikor hitreje se prijavite v Zvezo, toliko bolj bodete zmagovali nad malkontenti. I ------- Girard. 111. Cenjeni urednik: — Namenil sem se poročati vam par besedi, -da smo se dogovorili ioi prišli do zaključka, da ustanovimo tuikaj še -eno društvo, katerega priklopimo k Slov. Svobodomiselni Podporni Zvezi v Chicago, 111. Lepo število se nas je vpisalo, o -čemur bom pisal kasneje, »ko si enkrat vse vredimo. Sedež društva ¡bo v Virden, 111. ker tam je stalna naselbina. Bo naključju naletel sem na P. in tam vi-del dopis iz Johnston City, 111., v katerem se je mene napadalo. Dotični financar še ne ve, da pri organizaciji se ne sme na dobrega -etana kričati: skaib. Menda bi ra-d vi-del, da bi me unija kaznovala -ali mi celo odvzela linijsko karto, -dla ne -bi m-ogel več delati v rovib organiziranih po United Mine Workers of America . S tem obrekovan jem si pokazal. da v tebi ni nobenega napredita-; tvoje pravo ime bom pa poiskali sodnim potom, da -bom videl, kaii, zaen financar se skriva za plotom. Tudi praviš, da sem .soeijalist za denar: blagor tebi. ki ne rabiš denarja, nadalje, da se-m hvalil tisto cunjo itd. Well, well, feo hi io hvalil bi se nanjo tudi naročil. Naročen pa sem na -druge liste, toda ne na leilbžurnal. Zdravi! Anton Fisher. Indianapolis, Ind. Pre-d par leti se je priklatil -v našo naselbino neki maziljenec, po milosti kranjske polieij-e, d-a bi trkaj pasel brumne slovenske -ovce za b-oga in rimske travante, da se jim niti v tujini ne iznevere njihovi nena-sitni bisagi? Kot tak je bil tudi -poverjenik družbe “Sv. Mohorja” v Celovcu- ter nabral 45 članov, i-n gotovo ravno toliko dolarjev. To-da udje “druiž. -Sv. Mohorja’1’ po druziih krajih, so -dobili knjige- že tri mesece od tega kar na mi drugi zam-a.n čakamo na nje: kak-or žiidj-e na “o-dlrešeni-ikia.” Kaj je z našimi -knjigami, mor- da bi vedel povedati — r-ev. Josip Lavrič, župnik slov. cerkve v AcAvburigu pri Clevelandu (?). Ni ihudimia-n da so naši dolarji posnemali' svetopisemskega preroka Jena, ter mesto v 'Celovec — zlezli v ribji, pardo-n farški treb-un iz ko-jega n-ebojo videli belega dne. — Pa -bodle ta -brezverski svet še nadalje- trdil, d-a -se n-e godijo več čudeži? Vraga ne! Več Mohorjev. fPrisitiaveik ured. V drugič se pa še naročite na farške knjige. Zakaj pa ne1 bi podpirali- Sloven-sik-o Matico?) Imperial, Pa. ¡Blagovolite natisniti teh par vrstile v nam priljubljenem listu “Glas -Sv-obod-e”. V tej naselbini smo večj i del sami Slovenci in delamo po pre-mo-gok-opiih. Zaslužek je -sire-dčn. toliko- -dla se preživljamo. Tu imamo tri društva in sicer: društvo sv. Barbare št. 22, društvo- .sv. Jožefa J. S. K. J. in društvo Prostost, št. 106 S. N. P. J. Do sedaj smo živeli, še v dovolj lepi slogi, toda — Kaikor je rojakom zn-ano, se je vršjlo zadnje -glavno zborovanje S. N. P. Jeduote v Clevelandu, O. in vsako društvo j s bilo opravičeno poslati s-vojega delegata. Tudi -naše društvo št. 106 je poslalo ¡delegata, seveda najboljšega i-z svoje- sredine. V Glas '-Svobode se j-e črtalo, da je prišlo mie-a g. Kužnikom im poročevalcem C. A. in nekaterimi delegati do nesporazuma. G. Kužnik se jo opravičil v Glas Svobode št. 46. in 4S. in postavil urednika Pirca v pravo luč. 'Tud® g. Anton Pirc, delegat društva št. 106 -S. N. P. J. j-e prinesel .svojim sobratom iz konvencije lepo ¡poročilo. Vsak je pričakoval kakih novosti, ali žal, dnir zega ni znal povedati kako-r to nesramno laž, d-a je pomagal g. A. Kužnika iz dvorane vreči. _ Lepo' poroči-lo. Pa še nekaj je ta delegat Pirc med ljudstvom trobil. Pravil je namreč, da so ga hoteli za prvega tajnika imeti, toda odklonil j-e. Samoumevno je, da je moral, češ. nočeš odkloniti, k-er še- nilkdo na konvenciji ga še v misel ni vzel. Per rididtere caro mio-! Obžalujeva osebo, ki tabo visoko' misli, pa v temi hodi. In to laž-nivč-e je -pričelo v Proletarcu laži trositi in besedičiti o nekih Mihcih in Tončkih, da ne znamo citati časopisov in da smo ga smatrali za poročevalca C. A............ O ti šlč-ene No. 2. Lažnivec si m ostaneš pre-d' celim .svetom. Ke-db napada vaše člane in škoduje vaši -organizaciji? Ti -butec, ali te ni sirarni? Skrij se in ne kažite pred svetom! Sinček na.za-oinja-stva pori samega sieibe, ker či-stobe potrebuješ. Koliko naprednih listov pa ti -čiitaš'? Nobenega — vkovan pa je zaplota.rje-ve verige i-n kar po zelencih diši. Zakaj ti rak napredka ne govoriš resnice- in -piši Proletarcu, da vas ni treba tako neusmiljeno barvati. -Saj vidiš, da se ti že koža. suši' od farbarije, da se nam v resnici smiliš. Gosp. Pirc ali sc nič več ne spominjate- kako ste svoječasno krožili po okolici Novega Mesta, da si ste želodčno bolezen krotili — in -Meke ¡cikali ! Še to! Povej, kdo dela prepir m-ed Slovenskimi delavci? No, taki Ik-ot sam. -ki si trempal -okroglih pet let oboli' Chicage, iskajoč de!,a, idlasi (bi lahko v Chi-cagi pri oč-etu ostal in delal, ko 'bi bil človek kot se spodobi. Ali nisi- isv-ojo mater prosil za v-ožne ¡stroške, da si dospel na Innperiaf? Ali si bil prej pri kakšni delavski organizaciji predino si- sem prišel? Gotovo- ne! In še tukaj is-i se vpisal sairmo zato. da bi te izvolili —, 'ker si pa pri kandidaturi propadel, priobčil si raz-po-rni dopis v imenovani cunji. Če ise bo pa g. Pirc še toliko predrznih da bo odgovarjal, bomo p-a javnosti na-znanili, kako se po c-eni do prstanov ,prid:e. Po-zd-rav rojakom ,po širni A-m-erilki. A. C. in M. Mlatkovič. Cleveland, O. Oenjeni: — INIe morem si kaj, da vais- ne -b-i o nečem javno vprašal im upam, da mi povoljno in tudi ia.vn-o odgovorite: V listu- sem- opazil, da imate že več let oglas o,d new yonskih zdravnikov kot Collinsa, nadalje tnali Thompsona in pred- nekiaj časom ste imeli tudi ogl-a-s nekega Pred. Hartmana. To j-e, dolturo-. Za Collihsa in Thompsona- sem radi njihovega stalnega oglaševanja skcira-j prepričan, da sta zanesljiva zdravniška, zavedal ker ako bi ne -bila, jih tudi list ne bi priporočal rojakom, ter im-el njihove o-glaše v listu. Kakega mnenja ste vi- o njih, ne -vem. Prosim vas naznanite mi zakaj ni več Hartmanovega oglasa v listu. To pa vas zato javno vprašam., ker Hartman v drugih listih oglašuje, v vašem .pa ne in kaj je vzrok. Ali ste prejeli kalko pismo od katerega rojaka. da ste g-a. raji istega ven vrgli ? Prosim tor-aj ! F. Z. Odlgov-oir: — Collins N. Y. Me-dieal Institute je star -zavod in med 'Slovenci v Ameriki dobro n-oznam in do sedaj še smo vedno povoljn-o o njih slišali. Isto't-afeo je s Dr. Thompisgnom. Kar se pa tiče Dr. Hartmana pa ne bomo .javno govorili, -ker tvrdke, s katerimi imi nimamo opravka nas ne brigajo. Alko pa imate kako pritožbo proti istemu, tedaj pa spišite stvarem dopis, katerega -borne, ako viidiim-o, da je za korist našega narodu prav gotovo priobčili. POSLANO- Nieife Zagorski- Janez zliva srd nad -menoj, ker mu ne gre vse tako, kot bi on hotel. Mislim, da ga je vsa pamet zapustila nekje v Canadi, a kak-or drugi pripovedujejo pa je še nikoli imel ni. Ti Janez, -svetujem ti, da vselej p-rej premisliš predmo blebetaš, ker laž im-a kratke noge in se jo hitro vjame. Nadalje, ne o-breikuj drugih, ako hočeš mir i-meti in slednjič, ne pozabi pregovora; “Kdor sam- sebe povišuje, prazm-o glavo oz-nanuje.” Tvoje misli so prazne, ako misliš, d'a bodo za menoj kadili s sm-radljivimi cunjam tako, ka&or so za teboj, ko si jo popihal v Canado. Tvoji prijatelji, katere si s p-inikertonci zmerjal in jim pošiljal dopisnice, s raznimi osli, -te še danes iimaj-o' -pri -sren. Rad bi ob enem tudi vedel, kako je z Arkotom. če si mislil, da gre do tretjega rado, si se vrezal, ker ne bo šlo, če prav si porabil vse nasvete ¡pobrane od bistroumnega Ivana in ministranta, Piiskro'vega Mihce ta. — Gospod “škvajer” v GumberlanOu pozna bolj pravico, kakor vi klobase. To si le zapomnite. V-sem trem pa tiho na u-hio govern, da v Cum-berlandu Emo soeijalisti, med tem ko ste vi obersoeiji in -z vsem gre bolj slabo sarn-o zato, ker je bilo vse skupaj zbobnano od Zagorskega Janeza, ki je na sejah učil socij-alizem. o -katerem še danes nič ne ve. a po hišah je pa kričal o' militarizmu in pravil kako je kot četovodja znal trpinčiti uboge slovenske mladeniče. (Fej!) Ak-o -pa pravite, da smo v Cum-berlandu anaihisti, vam pa javno zavpijem, d-a o anarhizmu imate vsi trije tol.ik-o pojma kot pinc-gavska-goveda. Cumberlandske Slovence prosim, da mi oproste, -da se spuščam v polemiko s tem Janezom. Jaz sicer nisem hotel, teda priložnost tako -hoče in naj se uresniči pregovor: Kar je Zagorski Janez sejal, bo tudi Janezek žel. Nadalje povem ti, ako boš tiho in v miru, pustim te -tudi raid pri miru, ako beš pa še naprej rogo-voli-1 i'zs'ul bom iz vreče vsa tvoja dola, poštena in -nepoštena, ker gradiva je dovolj in videl boš kakšno plačilo zasluži Efijalt hrabrih Špartaneev. Kar Jožek ne more mn Rogin-eek pomore. Jos. Kežman. *Za vsebino ni ne uredništvo, ne upravništvo odlgovo-rno. STRAN OD LEAD, SO. DAK.Ü The Homestak-e Mining Company je izdala okrožnice, da v South Dakoti je zopet vse v redu. toda ne dajte' se zapeljati tem napačnim- poročilom, ker nihče ne more delati za gorenjo družbo, da ne bi poistal SKAB in moral podpisati sledeče nap ra p: kompaniji: “Jaz nisem član nobene delavske unije, in zato, da bom vpo-sljen pri HOMESTAKE MINING COMPANY se zavežem, da ne bom postal unijec v tej službi.” Torej delavci, stran od Soutb Dakote. Ernest Mills, Tajnik-blagajnilk Western Federation of Miners. . «an—IU..J.1, mewmrnnrmamtwimmmmtMT,-]|l I ¡lililí HUM h'""-' 50,000 KNJIŽIC V DÂR LJUDEM. Vsaka knjižica je vredna $10.oo vsakemu bolnemu človeku. Mi želimo, da vsaki bolni človek piše po našo urejeno zdravilno knjižico. Ona knjižica svetuje v poljudnem jeziku, kako da se doma vspešno zdravi: Sifilis ali zastrupljena kri, slabotni život, zgubitek moči, revmatizem in trganje v kosteh, spolne bolezni, kakor tudi bolezni v želodcu, na vranci, ledvicah in v mehurju! Ako ste zgubili nado in ako vam priseda zabadavo denar dajati, tako pišite po ono zdravilno knjižico, katero vam nemudoma pošlemo in bodite uverjeni da o-zdravite. Na tisoče ljudi je ozdravilo po navodilu te prekoristne knjižice. Ona vsebuje znanost, ktero bi moral znati vsaki človek. Zapominite si, da se ona knjižica razpošilja popolnoma brezplačno, ter tudi mi plačamo poštnino. Izpolnite dolenji odrezek in ga nam pošlite in mi vam pošljemo popolnoma brezplačno ono knjižico. ODREZEK ŠE DANES IN POŠLITE GA NAM. 708 Northwestern Bidg. ; 22 Fifth Ave., Chicago, 111. ponudba, s kojo pošiljate brezplačno zdravilno knjižico, ter vas prosim, da mi jo Ime.................................................]'.... Pošta ................................... Država........... loveštvo želi podaljšati si življenje, kar je najbolj mogoče in skušali iznajti takozvani življenski uvarek. Ker pa nam ni pa lahko do gotove meje podaljšamo naše življenje. Vsi sve-j® v tem, da podlaga življenja je v prebavnem sistemu, to je 3a, skoa katerevgre hrana- Ko bitro pa je kateri del tega zelo : crio telo trpi. če n im pa je mogoče bitro ozdraviti ta bolni [ravje in moč. Samo eno zdravilo je za vse bolezni prebavnih Trinerjevo Ameriško zdravilno Grenko Vino ledicina, pač pa je napravljeno iz dobrega, rdečega vina Isto ne vsebuje nobenih škodljivih snovij in vsled ni iejšemu želodcu. Celo zdravi ljudje najbi sem in tja pili i organe v popolnem delovanju. To znanstveno zdravilo Daje zdrav tek do jedi, krepi mišice in čutnice, cisti kri, napravi gladko obličje, odstrani zabasanost, povspeši čilost in ognjevitost, daje nemoteno spanje, in daljša življenje. Istega sme rabiti vsak član družine, od najstaršega do najmlajšega, za kar g® neda drugin zdr ivilih. Čistost in pristnost istega je jamčena p® U.^S. Ser. št. 848' pripirocil najuplivnejših oseb potrjuje zdravniško vriednost tega zdravila. Zdra- REGISTER E t> JOS. TRINER, 1333-1339 So- Ashland Ave., Chicago, lil Čitatelje opozarjamo na Trinerjev hrvaški in slovenski brinjayec, importiran in čiidelek ITALIJA EGIPT in Adrijansko obrežje, potom Azorov in Madeire. Stara zanesljiva CUNARD LINIJA Ustanovljena I. 1840 VeliKanski, hitri NOV parnik [Plavajoči hoteli] C AR M AN IA (*na.,ri viiake) Največji parnik na morju in njena sestra CARONI A^dvavijaka) Oba merita 677 čevljev, 20.000 ton in sta največja na svetu. S WONIA (600čevtiev!l4.300*Ottov) Carmania zapusti New York, 22. jan., 5. marca. Saxonia, 5. Feb. in /p. marca. Caronia pa /9. febr. Ogrsko-Ameriška Linija New York v Reko čez Gibraltar, Genovo. Neapejl, in Trst. Novi moderni parniki na 2 vijaka CARPATHIA..13000 tonov PANNONIA...10000 tonov ULTONIA....10400 tonov Za daljše poizvedbe obrnite se na: CUNARD STEAMSHIP CO., Ltd. F.G. Whiting. Mgr. Western Dept. S. E. Cor. Dearborn & Randolph Sts., CHICAGO, ILL. ali na lokalne agente vseposvod ovina snovodobnim obuvalmo Vstanovljena leta 1883 ¡lika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niških cenah. JOHN KLOFAT 631 Bine Island Ave., Chicago. Druga vrata od Kasparjeve Banke Celoletna naročnina na “Glas Svobode” je $2.00 (dva tolarja). Najstarejša slovanska tvrtka EMIL BACHMAN 1/1P So, Centie Ave., Chicago, lil. Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, pri tem pa zelo zmerne cene. Neštevilno zahval in pripoznanj jamči za pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščin. Pišite v svojem jeziku za vzorce In cenik. EDINA VINARNA ki toči najboljša Kalifornijska in importirana vina. POZOR! Kedar kupite galon vina, ali več, tedaj Vam pripeljemo isto na dom — brezplačno! Naša kapljica je izvrstna in kdor je pil naše vino, trdi, da ni š« nikdar v svojem življenju pokusil boljše kapljice. Vsi dobro došli! Jos. Bernard, 620 Blue Island Ave. TELEFON Canal 842 'fl ss <3 <3 « « <3 s »tl \1 vi <8 « « S3 vi S3 >3 $ Î S3 S3 S3 Î ii « S3 A KO pošiljaš NEW YORK. pn NEW YORK. A KO S3 S3 S3 denarje v staro domovino, *$* obrni se na zanesljivo tvrdko, ktera ti Hitro in pošteno postreže Frank Sakser Co. 82 Cortlandt St., A KO potuješ v staro domovino, kupi X parobrodni listek Frank Sakser Co. 82 Cortlandt St., I želiš svojega sorodnika, ženo ali kakega drugega iz starega kraja vzeti v to deželo, kupi parobrodni in železniški listek prj Frank Sakser Co. 82 Cortlandt St., NEW YORK. želiš svoje trdo prislužene novce sigurno in obrestonosno naložiti v kako hranilnico z dobrimi obrestmi, od dne vloge do dne dviga, obrni se na Frank Sakser Co. 82 Cortlandt St., NEW YORK. A KO pa poslušaš ljudi, ki drugače svetujejo in naletiš slabo, pa ni krivda Frank Sakser Co A KO ft ft ft ft ft ft ft ft £ ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft m p p us' m p p u p p P u n u p n p u p p p p p p p p p p p m p p M p § ** n P m p p n p p ■3E4 Severova Ziravila nimajo para v svoji posebni koristnosti. MALA BOLEZEN ne ostane vedno mala. Da se iz oslabelih obisti ne razvije nevarna bolezen, prepreči s tem, da takoj uživaš Severovo ZDRAVILO ZA OBISTI-JETRA. Za bolest v hrbtu, vnetje obisti, medla in krevnata jetra ter nerednosti v mehurju. Vsaka steklenica vsebuje neprecenljivo vrednost za vaše zdrav-lije. Zimski meseci so najopasnejši ¡za Obisti, 'ker prehladi, mrza-li-ee in izpostavljanje vplivajo na obisti in jetra, podvojil j e jo njihovo delo in je zadržujejo. To zdravilo vam zaščiti zdravje. Cena 50c. in $1.00. Na prodaj v lekarnah. Zahtevajte samo Severovih Zdravil. Vprašajte za Severov Almanah. Deluje dobro. Če imate slab želodec, da vam jed ne diši in je prebava počasna, uživajte Severov Želodčni Grenčec Vplira dobro na želodec, gfa leči in krepi. Izpodbuja tek in podpira prebavo. Vpliva dobro na jetra in drubje, tako da se izlah-ka čistijo. Cena $1.00. Hitra pomoč. Od prehlada do plučnice je samo en korak. Vnetje pljuč in druge resne bolezni lahko preprečite, ako začnete uživati. Severov Balzam za pijača Ta lek takoj Aeši kašelj ali prehlad, olajša hripavost, ozdravi vnetje sapnika, ustavi kašelj in naglo povzroči boljši občutek. Cena 25c in 50c. Zdravniški svet zastonj vsem. p n p ~p ta p p $ ** p p p m p p a ** ** p P P p p p P P m p p p p p p p p p p p p p p m p p p p p p W. F. Severa Co. CEDAR RAPIDS IOWA J RAZNO IN DRUGO] W, Zatvorjene bo.garske šole v Skopi ju. Bolgarski dksarh je od-redlil, č& se imajo v 'Skopiju zapreti Vsi -bolgarski učni zavodi. Govori se, da se je to zgodilo z o-ziroan na sporazum, ki so ga sklenili med sabo makedonski Bolga-ri in Srbi. V večjem kraju na Notranjskem zamrl je te dni ugleden in jako premožen Občan. Sobo so deloma že v črn«. preoblekli, pri fari zvonilo je z vsemi zvonovi in napravljen je bil mrtvaški oder. Kar Se čez nekaj mr mrlič — .prebudi in kakor v sanjah gleda okoli sebe. Baje se je možu na bolje obrnilo in mi mtu gotovo želimo, ¿a ne bi še dlolgo, dbligo v drugič umrl. Zadnja priča turškega gospod-stva na Srbskem neka ulboga ženica je te dni umrla v ¡Nišu v starosti 111 let. | Videla je junaški boj za osvoboditev srbskega naroda izpod turškega jarma, doživela je osivobodite.v svoje domovine ter zrla pogin kraljevske dinastije Obrenovičev, Ženica je bila do zadtnjega časa izredno krepka in čila ter je še par dni pred svojo smrtjo nakupovala živila na trgu. Iz težnje po izobrazbi. Prebivalci vasi Rupotin ,pri Klisu na Hrvatskem so se «brezi. pešno trudili, da ‘bi si izposlovali svojo šolo in učitelja. Ker ves njihov odpor ni nič zalegel, so >ami najeli učitelja in mu plačujejo od vsakega otroka, ki ga poučuje 2 kroni na mesee. To so pametni ljudje ti Ruipotinei. ki vedo ‘niti važnost in pomen izobrazbe v današnjih časnih. Pri nas imamo precej šok a tuidti še precej takih ljudi, ki nečejo .pošiljati svojih otrclk v šolo, ker jim neeejo privoščiti izobrazbe. Paris za Slovane. Xa slavni pariški Sortbonni je imel češki profesor Ilannš .Telinek svoje otvoritveno .predavanje o češki literaturi. Xa teni predavanju se je zbral profesorski kolegij Sorbonne. na čelu mu rektor Denis, slavni franeoški historik in odkriti prijatelj Slovanov. Denis je Je-linka pozdravil v daljšem nagovora. v katerem je poudarjal, da mora Francija in Pariz postati središče slovanskega študija, ker so Slovani v svoji lastni domovini obdani od nasprotnikov. Slovani naj pošiljajo v Parra net e dijake, temveč tudi profesorje; Francija bo pa pošiljala med Slovane s volj e dijake in profesorje. Madjarska šola. X,a Hrvaškem deluje v madja,ronskem smislu za šolstvo, društvo “Julian”. — To društvo je ustanovilo v kraju Zdalai madjarsko ljudsko . šol«. Župnik .pa' ni tam hotel poučevati verouka. “Julian” se je nato .pritožil. Preiskava je dognala, da hoc ti v to. šolo celih pet otrok, trije Hrvatje in dva Madjara. in da noben od njih ne spada v ono župnijo. Vseslovanski shodi v Sofiji. — Pripravljalni odbor za sprejem gostov cb vseslovanskih prireditvah je v velikih obrisih že sestavi! program slavnosti, ki se imajo vršiti v Sofiji ob času navzočnosti slovanskih gostov. Po končanih prireditvah je projektiran skupen izlet v PleVen na grobišče v rusko-turiški vojni padlih ruskih vojakov. Xa vseslovan-tki časnikarski kongres pride tudi I. Sto-lvpin. brat ruskega ministrskega predsednika Stolvpina. Misijoni so presneto drag špas. V Renčah na Goriškem so imeli cel teden misijon. Menihi so dobro jedli in pili, strašili ljudi s 'hudičem in peklom,, potem, so pro-dlan.aH za drag denar ničvredne reči’, nazadnje so dobili pa še gotovega ..Vnarja 800 K. Cerkev je dala JOO. občina pa 300 K. Xo. potem pa tožijo -o revščini. Po občinah rastejo doklade, biriči hodijo okoli hiš. krnet tarna, da š? za sol ninna — za po neumne value misijone pa imajo vedno« dosti svetlih kronic cerkve in občine po slovenski domovini. Kdaj se spametujejo ljudje? Šestdesetletnica profesorja Ma-saryka. Znani -češki učenjak in nolitik vi-eučiliški profesor dr. Tomo Masairvk slavi meseca marca svojo šestdesetletnico. V proslavo tega jubileja izide v Pragi spomenica, v kateri bo orisano Masarvkovo delovanje med Čehi in Slovani sploh na kulturnem, političnem, narodnem in social- nem p !ju. Spomenico .bodo uredili profesorji dr. Drtina, dr. Kiejči. dr. Herben in Beneš. V spume niči. priobčijo svoje prispev-k‘* tudti razni ugledni jugoslovanski- politiki in znanstveniki. Bva ameriška potnika sta prišla v Ljubljano. Pišeta se Bert A-utbrey in Will Edwor š in sta doma. v Ohikagu. V •; ndotnem atletskem klnlbu sta stavila. 20.000 dolarjev; da. prehodita v 14 mesecih peč brez sredtetev uso Evroipo n se vrneta v Clrilkago. Moža pravita. da bosta stavo prav gotov« dobila. Mož v “Addamovi obleki” v kavarni Specchi v Trstu. V sredo zvečer je nek 3'5'letni kurjač E-mit Degrassi iz Isole pribežal v lekarno Serravallo v Trstu, slekel jopič in ga vrgel na mizo, češ. naj mu ga čuvajo, ker on da. se gre vtepit v morje. — Xato je ¡bežal na veliki trg. stopil na. taunoš nji vodnjak, slekel ve» obleko iz-vzemši spodnje hlače in ogovoril presenečeno gledajoče ga ljudi. Poklicali so telefonično Tre vesa, 'ki je nemudoma pritekel na lice mesta. Ali ko je Degrassi videl, da se mu bliža Treves, je bllisko-ma slekel še spodnje hlače, skočil z vodnjaka ter 'bežal po velikem trgu. naravnost v — kavarno Specchi, ki je bila .polna gospodov ¡n elegantnih dam. V kavarni jo vsled tega nepričakovanega “peseta” nastala velikanska- zmešnjava. No. Treves je bil Dregras-siju že za petami, ga vjel. vtaknil v prisilni jopič in odpeljal v o-pazcvai'uico 'a umobolne. Tat kožuhov — naivnost komi- ja. V neko tržaško trgovino z o-■blieko je prišel neki človek, ki je •rekel, da hoče kupiti kolžluh za svojega prijatelja. Pokazali se mu več kožuhov, od katerih je neznanec izbral tri. Kupec je nato prosil, naj pošljejo z njim' kakega kemija, da pokaže kožuhe svojemu -prijatelju. V zagati S. Silvestro št. 5 je naprosil kupec komija. naj mu izroči kožuhe in naj ga počaka za trenutek. Xe-znanee je šel .s- kožuhi v hišo ter i/.s-t 'pil pri drugih vratih v drugo ulico. Komi je čakal, toda 'kupca in kožuhov ni hotelo biti od nikoder. Slednjič je razumel, kaj se je zgodilo. Povrnil se je ves zbegan v prodajalna«) brez kupca, brez kožuhov in 'brez denarja. Tepež v sodni dvorani. Pred prizivnim sodiščem na Dunaju se je vršila kazenska obravnava proti trem delavcem, ki so bili obdolženi hudodelstva vloma. X-eki lelavec. ki je bil zaslišan kot priča. je izpovedal za obtožence zelo olbtežil-no, To je drugo .pričo, brata enega obtožencev, tako razkačilo. da. je začel obtežilno pričo psovati in nato pretepa vat i. Pred-no so priskočili sluge, je že dal ■i voj emu nasprotniku par krepilih zaušnic. Xefco drugo pričo je s tako močjo ui'arill po glavi, da se je zgrudila na tla. Lakomnost solnograškega kardinala nadškofa. Židovski 'bankir Kobn v Solnogradiu j(‘ poneveril več milijonov in je z denarjem pobegrtal. iMed drugimi je aško-itovan tudi solnograšk.i kardi.na-l-knezonadškof Kačtalcr za 80.000 kron. P^tbožijj kamitinal in knezo-nadflkof ima tako'mastne dohodke. da bi od- teiga denarja lahko živelo par sto rodlbin. A še mu ni bilo dosti. Druge je učil. naj mislijo na nebesa, sam pa. je s -posredovanjem židovskega bankirja K Ihma .špekuliral na borzi in pomagal k-r' .tjamskemu Ijmdbtvu 'žepe praizniti. Zdaj bo seveda jokal bridke solze za izgubljenimi tisočaki. dočim se mu ves svet z od1-krito škodoželjnost j o smeje. Klerikalci vedno vpijejo, da so bo.r-ziljanei krvosesi in vaimpitrji ljudstva, zdaj vidimo, da je lakomnost za posvetnim dieparjem za-oel.jfi'la medite vampirje tudi: !kiax-diinala kneza in nadškofa Kačta-lerja. Kadar se gre za denar, takrat- se pri klerikalcih pač vse neha. Nejveličastnejši cerkveni spev jim ne ugaja tako, kakor las: pinlk piuk! Evropska senzacija je izsto.p znamenitega kapucima patra Au-ra eh er j a iz katoliške cerkve. Pater Beno Auracher je bil dolgo let pravi ponos kapucinskega reda. Dolgo časa je deloval kot misijonar. Ko se je vrni] v svojo domovino na Bavarsko, si je kot pridigar in govornik pridobil velilk ugled in je bil eden najvplivnejših mož klerikalne stranke, poleg tega pa pravi asket. V kapuein-skemf rcdti si je pridobil talk vpliv, dta je postal generalni de-finitor tega reda. V- tej lastnosti je skušal kapucinski red povzdigniti zopet do nekdanje njegove j veljave. V katoliški cerkvi je 20.000 kapucinov ; iz to .armade js Auracher .hotel napraviti' močan kulturni in cerkveni faktor. A naletel je na odpor pri generalu, kapuc inskega reda in pri 'kardinalu ViVasu y Tuto, ki je vladar kongregacije redovnikov. Španca Mery del Val in Vi ves y Tuto (ta je bil sam kapucin) kakor tudi italijanski kardinali hočejo vzdržati kapncini-iki red na tisti nizki stopnji, na kateri je zlasti v Italiji in na Španskem, kjer so kapucini uprav obče zanileevani. Pater Auracher je bil p-oklioa n v Rim. Tam je iz neposredne 'bližine spoznal cerkvene razmere, spoznal vso .korupcijo1 in gnilobo., vso lakomnost in brezbožnost cerkvenih krogov in vso demoralizirali o.st teh rimskih prelatov in mon-signorov. Ker s svojimi nazori o povzdigi kapucinskega reda ni mogel prodreti, ker so ga prav po katoliški navadi strahovito terorizirali in ga začeli celo preganjati, je izstopil iz kapucinskega re-■■la in je zapustil Rim. Šel je v London, kjer je zdaj po dolgih duševnih bojih izstopil iz katoliške cerkve in se oženil. Za prosvit-Eieme mašnilke, za može. ki imajo v prsih pošteno srce in v glavi možgane, pač ni prostora v taboru rimskega klerikalizma, kjer se godi dclbro le praznoglavcem ali hinavcem. Blagoslovni poljub svete cerkve. \T Obeikirdhm pri Karlsruhe na Xe«mš'kem. o zapili ondotnega katoliškega kaplana Sauerja. zaradi ' krive prisege. “Frankfurter Zeitutng” z dne 19. m. m. poroča zanimive stvari o tem dogodku. Xeka. množena ženska je' 'bila tožena. da je odgnala sad telesa in kaplan Bauer je «bil zaslišan kot priča. Da.si je prisegel in diasi je bil opeitovano opozorjen na storjeno .prisego in na posledice krive prisege, je vendar trdil, da s toženim dekletom ni nikdar ¡spolno bčeval. Tožena ženska se je dolgo tnjdila, d.a 'bi 'kaplana rešila, a naposled se je vsi e izp o vedb raznih drugih prič vendar nekoliko udala in je priznala, da jo je kaplan objemal in poljubeval. N.a to j,e kaplan Saueir relkeS: “Poljubil sem jo sam« na. ustnice, nikdar na usta — bil je to blagoslov-ni poljub svete cerkve”. Xadal-nje zasliševanje različnih prič pa ¡e dokazalo, da ni ostalo samo pri “'blagostovnem poljubu ¡svete cerkve”. marveč da so .se zgodile še drugi stvari. Tudi o neki Zofi so urice vedele mnogo povedati. Kaplan jv imel predrznost, da je nedeljo po tej obravnavi s prižnice eovoriil o — svetosti zakona. Drugi dan pa so ga zaprli, ker nadalje so sodto» poizvedbe dognale, da je po krivem prisegel, oa je imel razmerje z «moženo žensko ■n ji šeil na roko. da je odgnala posledice kaplanovega “Mago-• lovnega poljuba svete cerkve”. Za dolmatinsko in belokranjsko železnico,- V meslfcneiu gledališču je bi l man it’vstavijdkii šlnad za že-lezmBišlklo zvezo ¡s Besno im preko IlrviaitMke z ostalo monarhijo. U-dcldžlba z vseh strani dežele j.e. bila ogromna. Fdelležilc ¡so ise Shoda vise pnlitliičine sitranike. vse javne fcorpplnaciitjie in larigainizacije .za predlsedlnrlkia. je bil izvoljen ¡poisla-nec Viriko Milič, za ipoidlpredlsedha-k'a .pa za- htsiki župan dir. Ziliotto. Xla «hodu so govorili naprednjaki dr. .Slntodlalkla, racialist Gabrič, poslaniec dr. Tresič-Pavičič. demokrat Riulžič, splitski župan dr. Mibailjevic, dir. Ziliotto in razna drugi govorniki. Govore dir. Smo-cfllake in Gabriča je ,ripatova.no prctfei-nil vladini zai>topniik ter grozil. d.a bo shod naizpostil. Shod! je soglasno sprejel 'resolucijo,' v kateri se kiait.egoričin.0 ¡zaihteivia z-grad-'bla. 'železnic, ki imajo Daimiaeijo vazatd iz «stalo monarhijo tor sc iptcslance polziva, naj zgradbo teh železnic, zahtevajo od vlade vso energijo. (Končno se je sklenilo o-unoviati dlalmiatinsikii žeilleKniški svet., ki- bo imel na-Logo, da. z vsemi sredstvi pospešuje pred. vsem izgradlbio železniške ¡zveze, ;kii inna velzalti Slplit s ITrvatisko in Kran.j- Primerno. Janez: Ti si osel! Dragotin: Ti si pa tat! Janez: Kaj jaz tat? Dragotin: Gotovo! Janez: Kaj sem ti pa vkral ? Dragotin: Oslovska ušesa. Cenik knjig, katere se dobe v zalogi “GLAS SVOBODE” Co. 1518 W, 20 Street, Chicago, 111. Cankarjevi spisi: Vinjete, ......................$1.80 Jakob Ruda......................—-60 Za narodov blagor..............$1-00 Knjiga za iahkomiseljne ljudi.. .$1.25 Kralj na Betajnovi.............$1.00 Hiša Marije Pomočnice..........$1.00 Gospa Judit....................$1.00 Nina ..........................$1.00 Krpanova kobila ...............$2.00 Hlapec Jernej................... -75 Zgodbe ........................$1.00 Za križen . ...................$1.50 Ob zori .......................$1.50 Kersnikovi spisi: Cyklamen, I. snopič...........$1.25 Agitator, II. snopič Na'žerinjah, III. snopič .$1.25 .$1.25 Lutrski ljudje, IV. snopič .$1.25 Rošljin in Verjanko, V. snopič. .$1.25 Jara gospoda. VI. snopič .$1.25 Gospod Janez, VII. in VIII. sno- .$2.50 Berite novice, IX. snopič .$1.75 Trdinatovi spisi: Bahovi huzarji .$1.50 Bajke in povesti, I. zvezek .$1.00 II .$1.00 „ - .. m .$1.00 IV. .—.80 „ ., „ V .$1.25 Jurčičevi spisi: I. zvezek .—.60 II. „ .—.60 HI .—.60 iv .—.60 v .—.60 vi^ .—.60 vil .—.60 VIII .—.60 IX „ .—.60 X .—.60 XI .—.60 Sienklevviczovi spisi: Rodbina polaneških v 3 delih... .$5.00 Mali vitez v 3 delih .$3.50 Potop T. in II. zvezek .$3.20 Križarji v 4 delih .$2.60 Za kruhom .—.15 Z ognjem in mečem, v 4 delih.. .$2.50 Brez dogme .$1.50 Stritarjevi spisi: Pod lipo .—.60 .—.60 .—.60 Zimski večeri .—.60 Knezova knjižica: 1. zvezek .—.40 II .—.40 VII .—.50 IX .—.40 X .—.40 XI .—.40 XII .—.40 XV .—.75 Tavčarjeve povesti: l. zvezek .$1.35 II .$1.35 III- 1 .$1.35 IV .$1.35 V .$1.35 Tolstojevi spisi: Rodbinska sreča .—.40 Ana Karanina Kazaki .—.80 Venec slov. povesti: . III. zvezek .—.60 IV .—.60 V. .—.60 to VI. „ .—.60 VII. .—.60 VIII .—.60 IX. ., .—.60 Zabavna knjižnica: 13. zvezek .—.50 14. „ 15. ., 60 16 .—.75 17 — 40 20 Tajnosti Španske inkvizicije: I. zvezek ...................—.05 II. ., .—.05 HI- -.05 IV............................-.05 Knjižnica Nar. zal. v Celju: I. zvezek ....................—.40 II.............................$1.00 Razni drugi spisi in prevodi: Opatov praporščak ..............-—.35 Momenti .......................$1.50 Spomini........................$1.00 Iz naših krajev ...............$1.25 Obsojenci........1..............$1.25 Igračke .......................$1.00 Tilko in drugi ................$1.00 Reformacija ....................—.50 Spolne bolezni .................—.25 Dodbra gospodinja..............$1.50 Primož Trubar....................50c Dobra kuharica.................$3 00 Medvedji lov ...................—.50 Kapitan Žar ....................—.60 Na divjem zapadu ...............—.60 Džungl ........................$1.00 Na rakovo nogo...................50c Srce ..........................$1.00 Slovenski fantje v Bozni, 2 zvez. po ..........................—.75 Marica . ...J...................—.40 Bitka pri Visu leta 1866.......—.30 Spominski lišti ................—-25 Burska vojska ..................—-30 Avstrijski junaki ..............—.75 Znamenje štirih ................—-30 Veliki trgovec .................—-60 General Lavdon .................—.30 Črni bratje ....................—-25 Andrej Hofer ......................—.20 Princ Evgen Savojski.............—.25 Viljem baron Tegetthoff..........—.30 V tujih službah ..............—-50 Na bojišču . ... .\..............—-40 klarjetica .....................—-50 V gorskem zakotju ............—.15 Ilijada ........................—-75 Krištof Kolumb .................—.25 Uporniki .......................—-60 Vojska na daljnem vzhodu........$2.40 Zadnja kmečka vojska.............—.80 Odkritje Amerike ...............$1.00 Gozdovnik 2 zvez. skupaj.........—.90 Materina Žrtev .................—.50 Močni baron Ravbar...............—.20 Repoštev . . ...................—.20 Babica .........................—.60 Solnce in senca ................—.15 Robinzon .......................—.60 Prlpovesti o Petru velikem......—.80 Pod turškim jarmom...............—.20 Feidmaršal grof Radecki..........—.20 Štiri povesti ......../.........—.20 Izdajavec ......................—-60 Križem sveta ...................—.30 Zlatarjevo zlato ,..............$1.00 Miklova Zala ...................—.40 Zmaj iz Bozne....................—-50 Pri stricu .....................—-40 V delu je rešitev..............—.30 Knez črni Jurij .................—.20 Nikolaj Zrinjski ...............—.20 Na krivih potih..................—.40 Domači zdravnik ................—.60 Navodilo za spisovanje raznih pisem .............................—.80 Postrežba bolnikom .............—.40 Praktični računar ..............—.40 Pravila dostojnosti ............—.20 Slovenski pravnik, vez..........$2.80 Občna zogodovina, skupaj 5 delov ............................$7.50 Kitajci in Japonci...............—.60 Ročni slovensko-angleški in an- gleško-slovensiki slovar ....—.60 Avstralija in nje otoki..........—.75 Zaroka o polnoči.................—.15 Razporoka ......................$1.00 Ponižani in razžaljeni..........$1.50 Luči ...........................—.75 Ruska moderna ..................$2.00 Ben hui* .......................$2.25 Iz knjige življenja II. zvez....$1.50 Vaška kronika ..................—.85 Stepni kralj Lear ..............—.60 Straža .........................$1.25 Islandski ribič ................—.60 Z viharja v zavetje ............$1.00 Reliefi ........................$1.00 Slučaji osode ..................—.75 Beračica .......................—.20 Mladost ........................—.40 Božična noč ....................—.40 Kirdžali .......................—.80 Pot za razpotjem................$1.50 Novele in črtice................$1.80 Pod spovednim pečatom 2 knjigi $2.30 Pred nevihto.....................—.30 Strahovalci dveh kron 2 zvez... .$1.00 Barvaste črepinje ..............—.30 Mož Simone .....................$1.00 Malo življenje...................—.50 Deteljica ......................—.30 Oče naš ........................—.75 Doktor Holman ..................—.25 Tartariniz Taraskona..............60c Trije mušketirji ...............$2.50 in Dvajset let pozneje..........$3.00 O te ženske ....................$1.00 Grof Monte Cristo I. zvezek.....$2.00 II. ,.......$2.00 Dama s kamelijami...............$1.00 Preko morja ....................—.40 Korotanske povesti .............—.60 Čez trnje do sreče...............—.60 V znamenju življenja...........—.75 Bolgarija in Srbija..............—.75 Utrinki ........................$1.00 Francka ........................—.25 Doiina krvi.....................$2.10 Poljub .........................—.40 Prva ljubezen ..................—.50 Tolstoj in njegovo poslanstvo...—.30 Veliki punt . ...................—.80 V naravi .....................—.60 Čarovnica iz starega gradu.....—.25 Zadnji rodbine Benalje...........—.75 Iz nižin življenja..........—.50 Blagor na vrtu cvetočih..........—.75 Dve noveli .....................—.50 Rdeči smeh .....................—.75 Mali lord ......................—.80 Kratka zgodovina................. 50c Kako pišejo ženske..............$1.50 Navihanci.......................$1.25 Znanci .........................$1.00 Jari junaki ....................$1.25 Ljudska knjižnica 3’. zvez.......—.30 Andrejčkpv Jože 8 zvez. skupaj $1.50 Naš dom 8 zvezkov po.............—.25 Zločin in kazen skupaj 3 knjige $5.25 Zarnik I. zvezek.................—.50 Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici ali poštnih znamkah po en ali dva centa. Poštnina je pri vseh teh cenah že všteta. “NIKDAR BREZ POLENTE.” Celih 27 let je služil Štefan In-‘Cihiiestro kot ikuttnar v semenišču 1 Benetkah in preskrboval tudi brano z,a takratnega beneškega patriarha, sedanjega papeža Pij a X. Nekoga, dne pa sta se patrijarh in kuhar skregala, a ne zaradi ku-hariije, marveč -zaradi politike. Štefan Inch rosit ra je hotel izven samenišlke kuhinje biti svoboden državljan in je pri nekih občinskih volitvah tako -eneujgičnio1 agitiral proti klerikalcem, da ga je pa.trijarth poklical k}'seibi in ga o-štel. Štefan Inchdostro pa si svojih pravite ni /dal prikrajšati; povedal je sedanjemu papežu- svoje mnenje, da ste namreč duhovniki iizvrstn'01 razumejo- na dobre jedi in pijače, ne- pa tudi na politiko, in ker takratni pait.rijarh tega stališča- ni -hotel pripoznati, je Štefan Inieihaostro' -popustili službo in se je preselil v Este. kjer je dobil službo kuharja v oibčinskem kon-vifctu. Dne 22. junija 1903 se je zgodilo v kuhinji občinskega komvikta v Este nekaj nenavadnega. Prišel je namreč brzojavni uslužbenec in prinesel brzojavko Štefanu In-cihiosteu. To je .bila prva in najbrž zadtnja brzojavka, tki jo- j-e ta mož prejel v svojem živij-enju. S to brzojavko j-e -rektor beneškega semenišča klical Štefana Ineihioistra, naj pride nemudoma v vele važni zadevi v Benetke. Štefan Inchiostro sp je takoj odpeljal v Benetke jm tam je izvedel, da ga za papeža izvoljeni bivši patri j arh želi imeti za kuharja. “Grem,” je rekel Štefan In-cbi-ostro, “ma — in affari di politic» — libera ma-no (v političnih rečeh hočem imeti proste roke). Prisedii- v Rim se je najprej o-glasil pri papeževih sestrah, ki so ga predstavile kardinalu Merry de Val. Ta je bil s Štefanom In-ehlestrom zelo .prijazen in mn je priporočal, naj- le skrbi, dla bo papež -mnogo in dobro jedel, da si podaljša življenje. Štefan Indhiastro je obljubil, da bo- vse storil, kar je v njegovih močeh, a zadovoljen ni s papežem. Daši mu kuha najbolj 'beneške jedi. uživa papež razmeroma le malo. Rimski zrak mn ne prija. Zjutraj pije čaj in sne malo peciva-; ob pol 12. dopoldne je dejeuner, pač izdaten, a papež je najraje malo niništro, malo pečenke in kos polente namesto kruha. Popoldne ob- petih ima papež za malico kake ribice s polento, zvečer oh devetih pa košček pečenke s prikuho1 in polento. S papežem obeic’lujeta m-o n signor Press« n in monsigno-r Piigeini. ki sta Oba izredno zdravega apetita, a po -beneško napravljene polente se nikdar ne dotakneta, to je samo papež. Nikdar brez polente — se je Štefan Inchiostro- izjavil o papeževi, preh-ranitvi. Papež je z njim jako zadovoljen in se prav rad z njim pomenkuje o najrazličnejših rečeh. Prilika zato je pri malci, kd jo- Štefan sam servira. O politiki pa nikdar ne govorita, kar Stefan Indhiioistro je tudi v Rimu svojeglavec, kakor je bil v Benetkah in nič ne prikriva, dla j-e častilec f rama zensk ega župana Xatbana. Zaradi tega so ga vatikanski u-silnižbenoii že večkrat tožili, tudi pri papežu, pa opravili, niso ničesar. ker si je Štefan Indhiostro izgovoril proste roke v politiki, ker papež brez njegovih specifično beneških kuharskih zmožnosti skoro- ne bi mtoge-1. izhajati, no in ker Štefanova politika Vatikanu tudi nič ne škoduje, čeprav so vatikanski uslužbenci zaradi nje zelo nevoljni. Listnica uredništva. J. Zajele. — Va-s dopis prihodnjič, za to izdajo prekasno prišel. Isto velja dopisniku iz Indianapolisa. — Evanti. Vašega dopisa ne priobčimo je preveč oseben. O do-tičnih gospodih se j-e -že dovolj pisalo in kar gabi se nam. kedar čitamo o njih zaslugah (!). Spišite rajše tak stvaren dopis o delavskem stanju v vaši naselbini. I Ke-diar kupujete v kaki prodajalni, vedho. omenite list “Glas Svobode”. S tem listu mnogo pomagate. Kedar hočete kaj kupiti ali prodati oglašujte v “Glas Svobode”. IZGLED LAHKOMISELNOSTI. MinOli teden je bilo sto let, kar je bil rc-jen eden/n.a j originalne j-ših in naj duhovitejših francoskih pesnikov, romantilški Roger de Beauvoir, intimni prijatelj že-ni-jalnaga Alfreda de Musseta, katerega bi 'bil gotovo še na-dkrilil, da ni bil tako skrajno lahkomiseln. Nekaj časa- je 'bil uprav kralj -pariških laih-ko živce v. Hoteč ga, spraviti na pot solidnosti, ga jie njegov oče seznanil z fjubeznji-vo, lepo- in premožno mladenko. Roger se je vanjo strastno zaljubil in je bil iz sebe sreče in blaženosti, ko ga je mladenka uislišM«. Nekaj dni pred poroko pa. je1 Rioge-r pisal svoji nevesti, dla jo sicer ljubi iz vsega srca, poročiti pa da se z njo ne more, češ. korak od ljubezni do poroke to. je korak od vzvišenega do smeš nega. osmešiti pa d,a se noče. Pozneje j-e pa Roger vendar storil ta korak od vzvišenega d'o smešnega in s-e poročil z mlado i-gral-kio-. kd/ -mni je take igrala, dla se je že nekaj mesecev po poroki zopet ločil od. njie. Ker je 'bil Roger premožen bi bil lahko- prav prijetno živel vse dni' svojega zeinskega bivanja. Teda solidnost mu. je bila neranljiva in neznana. Užival je življenje kolikor je mogel, imel brez števila, ljubic in prijateljev in ž njim “krokal” noč na noč. Časih kar po več tednov ni bil trezen. Ko umi- je zmanjkalo denarja je začel d el ati ‘.dolgove in vpo-rabl jial vsa sredlstva, d« je v jel kaj denarja, Roger je v času, ko je že živel od samih! dolgov, povabil' neko grofico Dash in svojega prijatelja pesnika Badbeya d’ Aurevilly na večerj 1 v slovečo restavracijo. Večerja je Tbila -bogata in draga. Ko je bila zabav« najbolj animirana in je- tekel šampanjec, da je bilo veselje, j-e Roger naenkrat položil roko okrog ušesa, prisluškoval nekaj trenutkov in poteim ves presenečen vsfclifcndl : “ Slišal sem- glas — oh glas — dotiena 0-seibia. mi j-e nad vse ljuba; oprostita m-e za trenotek’ ...” Odšel je in se ni- več vrnil. Ubogi Bo-rbev d’ Aurevilly, ki je bil reven, je moral plačati ves račun. Nekaj, dni pozneje je Roger srečal Barbera in mu je smehljaje rekel: “Dragi! V svojem 'življenju sem imel toliko antipatičnih upnikov. d!a sem na vsak način pred svojo smrtjo hotel dobiti vsaj enega simpatičnega. Prosinn te. ostani moj -simpatični upnik še naprej.” To je bila vsa njegova epravič-ba. a Barbey mu je ostal vseeno dober prijatelj. Zgodovino svojega krokanja je Roger dč Beauvoir sam spisal v knjižici '“Les soupers de mon temps”, kjer so navedene uprav neverjetne, 'časih res škandalozne, •časih pa tudi ženijallue lahkomiselnosti. POZOR! Nesreča nikoli ne praznuje iu tudi Vi ne .veisite kje Vas ista čaka. Za samo $1.00 na leto se zamere moški ali ženska od 16—66 leta zavarovati pri- 28 let Obstoječi .družbi; katera plača: za izgubo. življenja, obeh Oči j, obeh rok, obeh- no-g, ali jed,ne roka in j,edbe noge $1.000.00, ,za izgubo jedne noge ali jedne roke $250.00. za izgubo jedlnega očesa $100.00. Bolniška podpora -znaša $7.50 na teden. — Za pristop je treba naznaniti ime. natančni naslov, kaj in kje delate, starost, velikost, težo, komu zapuščate usmrtnino, kako iste z dotičnim v sorodU1 ter pismu priložiti $1.00, nakar se Vam takoj dcpošlje zavarovalna polica, — Pisma, naslavljajte na: ACCIDENT INSURANCE CO. 1071 Franklin Ave., New York, N, Y. Abdul Hamid — samPmor. Iz Carigrada se poroča, da se je odstavljeni sultan Abdul Hanjjjd v svoji palači skušal obesiti. Da se je obesil, bi storil najboljše deli» v svojem življenju. Poročilo zatrjuje, da so ga njegovi streža-ji dobili na vrvi visečega in da se jim je le s težka posrečilo rešiti ga. Že dalj časa zgleda, kot da se mu je duih omračil. Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade. Za Josipa Aliča. Louis Pekol nabral $3.50 darovali so sledeče člani -S. ,S. P. D. št. 3-6 v 'Springfield, 111. po 25©: M. Pokol*- I- Stemlberger, K. Kajtna. J. Napotnik. J. Šuštar, F. De-rgan S. Rezina. R. Galovšek, L. Kreni, P. Kmet. S. Repovše-k, J. Gralbel-nik, J. Willd, S. Lah. Listu v podporo. Mrs. Clara Butala. $1.00; Silvester Repovž, 5Gc: -Černič Anton 25c : J. M. Tlhoimb, 35c. Slovenske sirote v Primero. Colo. potrebujejo podpore. Rojak ne pozabi jjh! Dr. A. D. Melvin šef uashing-tonslkaga urad« za živinsko industrijo se je izjavil, d-a polovica me.sa na trgu ni za nobeno rabo. ter večji del istega ni od inšpektorjev -pregledan. Sicer pa za dela vea je vse Idtobro! C. A. Ibo (po svoje) rešila delavsko vorašanje iu osvobodila vesoljno delavstvo iz spon kapitalizma, Konstatuijemo že na tem mestu, da klerilkalno časopisje je zadnje, ki bo do tega cilja prišlo. “Črne bukve” za vas- gospoda in hocus . .. pocus ... delavec je prost. PÁIN-EXPEÍXER človek, ki trpi bolečine, je ravno tako brez pomoči, kakor razbita ladija na pečinah. Če bolehaš na revmatičnih b ledinah, nevraigiji, prehlajenjuitd. poskusi vdrgnenje z PAIN-EXPEL L ER J EM, priznano dobro domače sredstvp. Dobi se v vseh lekarnah po 25 in 50c. F. AD. RICHTER & CO., 215 Pearl St., New York. Dobila je $15,000 za moža. ■Gospa -Saddie V. Lagg itz MildL dlet-ovvn, N. Y. j-e tožila Erie železnico- za odškodnino $25,000- in tožbo- je dobila. Porotniki so ji priznali $15,000 -za njenega moža, 'katerega je par mesecev po njuni poroki ubil vlak te družbe. Če premoga-rski operatorji ne povišajo plačo zažigafcem strelov, bo štrajik prav gotovo-! Tako se stasi iiltimiatum. Glas Svobode stane $2.00 na leto. AVSTRO-AMERIKANSKA-LINIJA. NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO /Pif PARNIKI PLUJETO IZ NEW YORKA: Alice...........2. Mar. 1910 Oceania.........16, Mar. 1910 Argentina......30. Mar. 1910 M. Washington 6. April 1910 Parniki odplujejo vedno ob sredah ob 1. uri popoldne iz pristanišča Bush’s Stores, Pier No. 1 na koncu 50te ceste r South Brooklynu. Naša pristanišča so: BS*" Za Avstrijo-TRST, za Ogrsko—REKA Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanišča najbližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuje sev SLOVENSKEM JEZIKU Phelp Bros. & Co., 2 Washington St., New York, N. Y. GLAVNI ZASTOP ZA AMERIKO Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROGA Compagnie Generale Transatlantique GLAVNA PREVOZNA DRUŽBA. New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi pa rob rodi. La Provence.........30.000 HP La Lorraine........22.000 HP La Savoie...........22.000 HP La Touraine........20.000 HP Chicago, nov parnik....9500 HP .Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje. vinQ, dobro hrano in razna mesna jedila Parniki odplujejo vsak četrtek. Glavni zastop na 19 State St. New York. MALRICE W. KOZMTNSKI, glavni zastopnikza zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, 111. "7* Frank Medosh, agent na 947$ Ewing Ave. S. Chicago, 111. A. C. Jankorich, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, 111. Najnižje cene! POZOR! > Naznanjam sl. občinstvu V MILWAUKEE, WIS. da sem odprl trgovino s čevlji In raznovrstno obučo. V zalogi imam najboljše čevlje, katere izdeluje svetovno znana: METCALF BRADLEY CO. V zalogi imam MOŠKO SPODNJO OBLEKE, SRAJCE, KRAVATE itd. JOHN ERMENC 288 Grove St. Milwaukee, Wisconsin ä w * üi w U* Oí Or 'L Hit \b iàt * * w W W * * »4» OTTO HORACEK Diamanti, ure, stenske ure i t zlatnina * * * m m * ___________________________________ * - u, 1843 Blue Island Avenue, Chicago, 111. * Dajemo posebno pozornost pri popravljanju ur in £ druge zlatnine. $ * (F m * m m m Izdelujoči zlatninar. OČI pregledamo zastonj.