Kniiževnosf. V kraljestvu palčkov, bajka s petjem v treli dejanjih, spisal tovariš Josip R ii;ičič, učitelj na deški C .M. šoli v Trsiu, pevske točke pa je uglasbil tovariš ivan Grbec, učitelj v Škednju. To naj!:oljšo slovensko rnladinsko igro so z naj\cčjim uspehom izvajali otroci C. M. šol v Trstu zopet dne 17. decemb. 1. 1. in 7. jamiarja t .1. Igra je sedaj last ženske po(Jružnice C. M. D. v Trstu. Kdor jo hoče nprizoriti, naj se obrne na žensko podruži'ico. Prihodnjič podamo vsebino igre in spregovorimo tudi kaj več o uprizoritvi. i:riporočamo jo pa že danes šolskim ourom, čeprav je z njo precej truda, a ii:peh ga obilo poplača. Obrtno in trgovsko spisje. Učna knji[;a za obrtne šole. Obenem priročna knji;:a za obrtnike. Sestavil H e n r i k P o d!. rajšek, c. kr. profesor. C. kr. zaloga Jolskih knjig. Cena vezani knjigi 4 K 40 h, '..cna sešiti 4 K 10 h, 1. 1916.,— Profesor iienrik Podkrajšek si je s svojim pred i.ratkim izdanim »Obrtnim in trgovskim spisjem« pridobil innogo zaslug za pov/digo slovenskega obrtništva. Ta obširna knjiga z nad 300 strani bo izpolnila občutIjivo vrzel med našitni poučnimi knjigami in služila ne samo kot učna knjiga za oiirtne šole, temveč kakor že naslov pove, (¦¦benem tudi kot priročna knjiga za obrt¦¦ike. Vsak, ki ima opraviti z našim obrtiuštvom, ve, da je za obrtnika najvažnej:-e, če je obrat v tehniškem oziru na viskn, vendar to še ne zadostuje, treba iiidi nekaj znanja v obrtnem špisju, obrti-em računstvu in obrtnem zakonoznan-tvu. Nova knjiga ima namen, da seznanf učence na obrtnih šolah in napredne sa-iostojne obrtnike z obrtnim spisjem in z (.brtnim zakoznanstvom, obencm bo pa iudi utčieljem na obrtnih nadaljevalnih šoiah dober pripomoček. Noben načelnik in (;dbornik obrtnih zadrug naj ne bo brez lc knjige. Pisatelj deli vso tvarino v sei!em poglavij različnega obsega. V uvodiem prvem, le eno stran obsegajočern po;;!avju, razpravlja pisatelj na kratko, kako' iiaj bodo spisi sestavljeni, da so lahko fMTievni in lepi, v drugem poglavju na I-:ratko opisuje firmo, prokurista, trgovsko družbo in napise na izvesnih tablah icr naslovnih listkih. V tretjem poglavju i as na štirih straneh seznanja z vsebino iu obliko inseratov in drugih javnih na.iianil trgovskega in obrtnega značaja. ^ pravini poslovnim dopisovanjem nas suznanja naslednje poglavje z več kakor 70 stranmi. Najprvo se opisujeta zunanja oblika pisem ter pisemska pošta, nato sle'.iijo obširni popisi in praktični izgledi o'u*ožnic, ofertov, naročilnih in drugih v obrtnem poslovanju navadnih pisem; določbe o brzojavkah zaključujejo to poglavje. Obrtnik bo brez težav našel vzorcev, !.i jih rabi v svojem dopisovanju z odjemalci, dobivatelji in uslužbenci. Z ozirom na važnost denarnega in tovornega pronieta za obrtništvo je peto poglavje, kjer iiajdemo določila o poštnih in denarnih in o blagovnih pošiljatvah, zelo bogato oi>remljeno z izgledi in vzorci. V šestem isoglavju se na približno 60 straneh popis-ijejo in z izgledi pojasnjujejo vse važnejše listine, s katerimi ima obrtnik opraviti. Tu najdemo vzorce prejemnih, dobavnih, hranilnih, zastavnih in dolžnib pi1 .nn, pobotnic, nakaznic, delavskih in sličisih izpričeval, menic, učnih in plačilnih pogodb, carinskih deklaracij, pooblastil in na koncu celo oporok. Najobširneje je -odmo poglavje. V tem nas pisatelj na 120 straneh seznanja z vlogami do obiastev. Ta oddelek je poleg poglavja o tr"ovskih pismih in onega o trgovskih li^tinah najvažnejši v trgovskem in obrtiiem spisju. To poglavje bo seznanilo nčen- ca obrtnih šol in obrtnika z obrtnim zakohoznanstvom in z mnogoštevilnimi vrstami vlog obrtnikov do oblastev. Opisana so tu obrtna oblastva in oblika vlog do istih, sestava in namen obrtnih in trgovskih zbornic, obrtnih sodišč, delokrog obrtnih sodišč, delokrog obrtnih nadzornikov, obrtnih zadrug in zadružnih instruktorjevi Nastop sainostojnega obrta povzroča sosebno novincem mnogo težav, vsled česar nam pisatelj natančno opisuje posamezne vrste obrtov, posebne pogoje za izvrševanje obrtov, zahteve pri zgiasitvi svobodnih in rokodelskih obrtov in pri prošnjah za podelitev koncesioniranih obrtov. Poieg preglednega popisa o davščinah sploh in o .finančnih oblastvih sta natančneje obdelana pridobnina in dohodarina. Tozadevni vzorci ne zadevajo le izjave in napovedi za te dve vrsti davkov, temveč tudi prizive in prošnje za odpis. Nato sledijo predpisi o podružnicah, o obratovalnicah in obrtnih stavbah, o poslovodjih in zakupnikih, o nadaljevanju obrta po vdovah, o opustitvi obrta, o vpisu in izbrisu firme in prokure, o prostovoljnih razprodajah, o vpisu znarnk in vzorcev, o prodaji sraodnika in tobačnih izdelkov itd., o sočlnem izterjavanju ter konkurznem in poravnalnem postopanju. Mnogoštevilni izgledi bodo tu marsikateremu obrtniku pornagali iz zadrege. — V tem oddelku opisuje pisatelj tudi zavarovanje proti bolezni in proti nezgodarn delavcev in nas seznanja z vsemi potrebnimi vlogarni o zavarovanju delavccv. — Z ozirom na pomen domovinstva najdemo tu celo vloge o domovinskih zadevah. — Škoda je le, da so se med tiskom te knjige izdali novi predpisi o kolkih in nov poštni red. Z novimi poštnimi in brzojavnimi pristojbinami nas seznanja sicer dodatek II., vendar pričaknjemo, da bo zaslužni pisatelj po vojni izdal še kratek dodatek, v katerem se bodo vpoštevali vsi najnovejši, med tiskorn knjige ali pozneje izdani predpisi, ki spremene v knjigi obdelano tvarino. — Knjiga je prav temeljito sestavljena in nje vsebina pregledno razvrščena. Ti dve lastn.osti jo bodeta priljubili med občinstvom. Steska. Napredak, naučno - pedagoška smoti'a .Izdaje Hrvatski pedagoško - književni zbor. Glavni urednik: Stjepan Besariček. Saurednici: Davorin Trstenjak i Josjp Škavič. Svesek I., LVIII. tečaj ima talc sadržaj: Teorijska pedagogija Milari Pejnovič: K pitanju nastavne osnove. Mflan Ševič: Kategorijski iinperativ školske niladeži. Stjepan pl. Tomič: Tipovi zrenja, predočivanja i pamčenja. — Praktična pedagogija. Antun Tunkl: Upotrebljavanje povjesnih izvora u obuci. Davorin Trstenjak: Pismeni sastavci po slikama. Danijel Katič: Dr. W. Lay o pravopisnoj obuci. H. Kreševljakovič: Iz školskoga dnevnika. — Književna srnotra: J. Š.: Stjepan Basariček: Povijest pedagogije. -— Obzor po pedagoškom svijetu.-Davoriri Trstenjak: Iz njemačke pedagoške književnosti. Dr. F. Higij-Mandič Iz švajcarskoga školskog života. — Manji članci i bilješke. Davorin Trstenjak: Nije nimalo teško medu dobrima dobar biti. F. Raušenberger: Pedagoški aforizrni.