Poštnina plačana v gotovini.
Cena 25.— Ilc
DEMOKRACIJA
Leto VIII.- Štev. 23
Trst - Gorica 4. junija 1954
Spediz. in abb. post. I. gr.
Uredništvo: Trst. ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-SS Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta št. 18. CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovai računi: Trat štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127
Izhaja vsak petel*
Potrebno pojasnilo
Naša dolŽTiost je, da kot politično glasilo obveščamo slovensko javnost o političnih dogodkih, ki dajejo smer našemu javnemu življenju. Za enkrat zaslužijo dogodki v SKSZ v Trstu pozornost vse naše tjavnosti.
SKSZ je bjla ustanovljena l. I9|? kot samostojna katoliška pnradko-mfKnistična politična stranka. Tako, da smo imeli na. Tržaškem dve slovenski politični protikomunistični organizaciji, SDZ od l. 1947 in SKSZ' od I. 1948.
Obe Zvezi sta v splošnem složno 7Mistapali v vseh Slovencem skupnih vprašanjih političnega, kulturnega in narodnostnega značaja. Skupno sta delovali za ohranitev STO; leta 1949 sta ustanovili skupen odbor za slovenski »Kulturni dom«, ki ga je bila tedanja Zavezniška uprava sklenila sezidati na državne stroške; skupno sta posre dovali pri občini, pri conskem predsedniku in pri cerkvenih oblasteh Hi pravice Slovencev, in 1949. ter 1952. leta sta šli skupno na občinske volitve.
To je trajalo do volitev 1952, ko je prevzel tajniško mesto v SKSZ di, Besednjak. On je prišel iz Beograda l. 1950. Ko se je na občnem Zboru SKSZ l. 1952 potegoval za izvolitev v odbor, je nastopila proti njemu ostra opozicija. Očitala mu je, da. je prišel v Trst v sporazumu s komunističnim režimom Jugoslavije in je namigovala, kakor aa bi bil namen dr. Besednjaka razbijati slovenske protikomunistične organizacije na Tržaškem. Dr. Besednjak je napade zavračal, in ko je predsednik inž. Sosič izjatvil. da prevzema odboi; za dr. Besednjaka vso odgovornost, ga je občni zbor izvolil v odbor. Ko je tajnik-Peter Šorli pred volitvami l. 1952 dal ostavko, je prišel na tajniški mesto dr. Besednjak.
Od takrat je pričel pihati iz SKSZ nov veter. Naj omenimo en sam primer, kako je šla SKSZ s svojim članom Dragom Legišo v Nabrežini skupno s Tito-komunisti v boj proti izvolitvi demokratskega župana. Ze lani so se slišali glasovi a nezadovoljstvu z dr. Be■ sednjakovo politiko v SKSZ. Ali, ker ni bilo l. 1953 volitev, ni prišla v odboru do osebnih sprememb.
»Katoliški glasu, ki je o SKSZ najboljše informiran, je podal 20 maja 1.1. o dogodkih v SKSZ to-le sliko: »SKSZ se je častno udeleževala političnega življenja. Načelno ijj bila jasna: krščanska, slovenska, protikomunistična. Pred dvorni leti na je zašla s prave linije polagoma na lepo. Načelna jasnost je gi-ftila; kazno je bilo, kot {fa organizacija leze v neko čudno odvisnost, fclanstvo je hotelo stvar razčistiti. $klican je bil letos občni zbor. Toda prizadeti so s kričanjem pregrešili redno delo občnega zboru poločeno je bilo zato, da se bo vršil [občni zbor mesec dni pozneje.
fedaj so premotili predsednika inž. osiča, da je nekaj dni pred občnim zborom odstopil ini opustil vsako delo.' Istočasno je odstopil <Žr. Besednjak, a ta — kakor slišimo — dela ni opustil. Odbora praktično ni bilo več, kajti dva člana sta izstopila, podpredsednik in blagajnik se pa dela nista udeleževala. Ostal je samo še tajnik dr. Mitja Bitežnik, ki pa ni bil izvoljen za tajnika na nobenem občnem zboru. Zaradi tega je bilo članstvo primorano vzeti iniciativa v svoje roke. Ce odbor ne more delati, ker ga ni, je pač treba sklicati izredni občni zbor in izvoliti nov odbor.« In »Katoliški glasu nadaljuje: »Toda ne! Dr. Besednjak, čigar senca pada že dolgo časa....« Zato je moral za vsako ceno preprečiti občni zbor, na katerem bi verjetno zletel iz zveze. List nadalje pripoveduje, kako se je dr. Besednjak poslužil začasnega tajnika dr. M. Bitežnika, ki je s sodnijsko dostavljeno vlogo »da!, zagroziti g. župniku pri Sv. Ivanu. S. Degrassiju, in g. kaplanu isto-tam, Petru Šorliju« s civilno tož bo in kazensko ovadbo, če kot u-pravitelja ne odrečeta župnijske dvorane, kjer se je imel vršiti občni zbor SKSZ, sklican od zaupnika večine.
Tako je bila SKSZ kot protikomunistična organizacija pognana v razjedajočo krizo. Ni naš namen preiskovati, kdo je te krize kriv. Mnogi pa se sprašujejo: Ali so i-meli tispi prav, ki so pred leti namigovali, kakor da bi bil prišel dr. Besednjak iz Beograda v Trst razbijat slovenske protikomunistične organizacije?
Dr. Besednjak in njegovi pristati so izdali svoje glasilo. Dali so mu ime tNovi list«. — O tem pa ob drugi priložnosti.
Ali
med
je sožitje
Vzhodolm
■ n
mogoče
Zahodom?
To je bilo prvo vprašanje, ki mi ga je zastavila hčerka odličnega primorskega javnega delavca, k; je v teh dneh obiskala za nekaj dni svojo ožjo domovino. Vprašanje je vredno globokega razmišljanja.
Razmerje med Vzhodom in Zahodom je danes v resnici osrednje vprašanje svetovnopolitičnega preudarka. Bistvo tega razmišljevanja vodi trezno mislečega človeka nujno pred izbiro dveh možnosti: vojna ali sožitje ali, kakor temu pravijo komunistični šopirneži, »koeksistenca«. Med obema skrajnost ima pa leži obširno torišče. Med polom vroče tretje svetovne vojne Ju med polom mirnega medsebojnega sožitja dveh različnih družabnih sistemov je vse polno odtenkov. Med drugimi odtenki tudi: omejena bojišča vroče vojne (Koreja ali Indokina), hladna vojne prikrito politično ščuvanje ob navidezno mirnih medsebojnih odnosih.
Kam vodijo pota in proti kakšnim ciljem se pomikamo? Odgovor je preprost. Gotovo ne v tretjo svetovno vojno; prav .tako ne v novo korejsko vojno; še manj pod kolesa gospodarskega in političnega valja komunistične zavoje-valnosti, pač pa k pristnemu in i-skrenemu sožitju.
Kako pa je to mogoče doseči? Morda tako, da se svobodni svet odpove vsemu, kar bi moglo nasprotnika dražiti, n. pr. odpoveda-se Evropski obrambni skupnosti? Ali tako, da svobodni svet vsak pojavljajoči se spor odpravlja s popustljivostjo nasprotniku? (Ne! To je bila politika prvih povojnih let. Ta nas ni pripeljala v mirno sožitje, pač pa je prav ta politika zasužnjila Češkoslovaško in izkušala svojo napadalnost v Grčiji in na Koreji.
Med dvema bikoma je sožitje mogoče, med bikom in leopardom pa sožitja ne more biti. Boljševizem je že po svojem bistvu napadalen, živi v neprestanem zasledovanju svojega končnega cilja, ki se imenuje svetovni komunizem. Ta cilj je mogoče doseči z državljansko vojno, kot n. pr. v Rusiji
Jugoslaviji ali na Kitajskem; a-li z zunanjo vojno, ki je podjarmila vzhodno-evropske države. Res je. da Sovjeti radi poudarjajo, da njihova revolucija ni izvozno ibla-go.Medtem pa, ko tp zagotavljajo, se pretakajo rublji iz Vzhoda na Zahod iji mažejp kolesje komunističnih peklenskih strojev po vsem svetu.
Nikjer že poldrugo leto toliko ne govorijo in pišejo o »koeksistenci« kot v Sovjetiji. Ta propagandni val ima svoje tehtne vzroke. Nova posadka v Kremlju nujno potrebuje .nekaj odmora. Vsaj nekaj glavnih zaletelosti pokojnega Stalina bi radi odstranili. Cesar, jim primanjkuje na avtoriteti, to poskušajo nadomestiti s popustljivostjo. Kljub številnim izrekom in parolam, s katerimi pitajo lastne državljane in ostali svet, ne najdemo v tej propagandni poplavi niti enega samega slogana, ki bi zago-
tavljal, da si boljšev-iki zamišljajo svojo -»koeksistenco« kot trajno u-stnovo pomirjenja sveta. Po boljše viških zamislili, ki jih tudi prav nič ne prikrivajo, je oborožen spopad med komunizmom in ostalim svetom neizogiben. Način, s katerim v teh časih v Sovjetiji govorijo in pišejo o »koeksistenci«, jasno nakazuje, da smatrajo boljševiki tako sožitje le za »časno, prehodno zadevščino. Koeksistenci je za njih prav tako izhod iz zadrege, kakor je za leoparda rastlinska hrana zgolj- prehodna ute-šitev lakote spričo pomanjkanja kaj boljšega.
Da se Kremelj danes zavzema za koeksistenco, ni zgolj slučaj, pač pa posledica zahodne politike od izbruha Korejske vojne dalje, ko se je Zahod pričel oboroževati s pospešeno naglico. Stalin se :e svoje zmote zavedel še pred smrtjo in prav zato je v jeseni 1. 1952 zapovedal spremembo smeri v zavojevalni boljševiški politiki. Tg nova smer naj bi vodila k razcepitvi zahodnega sveta. Njegovi nasledniki sledijo tej smeri z vso odločnostjo in prav zato so na svoje zastave napisali: koeksistenca.
Lahko bi smatrali, da Sovjeti v tem -trenutku s sožitjem tudi resno mislijo. Ali pa imajo v mislih tudi dejansko in ne samo dozdevno koeksistenco, in predvsem, ali z njo mislijo tudi na neko trajno sožitje, to je odvisno od Zahoda. Prav zato je treba zahodno politiko u-ismerjati- v napore, ki bodo Sovjete prisilili, da se držijo pristne in resnične koeksistence. Demarkacijske črte, ob kateri naj bi se oba tabora držala načela mirnega sožitja, ni mogoče potegniti v zaupanju na 'bodočo vzdržnost boljševi-ške napadalnosti, pač pa je mogoče to črto potegniti na solidni o-brambi, na katero bo 'trčil boljše-
vizem pri svojih .zavojevalcih naskokih. Boljševizem se bo neprestano trudil, da se s svojim pohlepom tesno drži meja razumskih možnosti. Zato velja, da mu Zahoti te maksimalne meje stalno kliče v spomin. To so nazorno pokazali dogodki za časa berlinske zapore in tudi na Koreji. To mora dokazati tudi razvoj v Indokini.
Seveda, mnogi še vedno preudarjajo: Koeksistenca je lepa in predvsem zaželena zadeva za narode izven sovjetskega sveta. Kato u-spešna in koristna bi bila n. pr. tu pri .nas v Trstu, na Goriškem, v Beneški Sloveniji! Povsem drugače pa izgleda sožitje pod sovjetskim jarmom na Poljskem, Češkem, v Bolgariji, Romuniji, na Madžarskem, v Ukrajini, v Baltskih državah in drugod po sovjetskem svetu. To je res. Vsi želimo, da bi si Jugoslovani, Poljaki, Cehi, Slovaki, Bolgari, Ukrajinci, pa tudi Romuni, Madžari itd. svoje življenjr-uredili tako samostojno kot Švedi ali Turki, to je s svobodno voljo in na temeljih resnično demokratičnih načel. Vendar gotovo ni odgovornega človeka, ki bi si za dosego teh ciljev želel tretje svetovne vojne.
Po kakšni poti, torej? Morda s postopno preobrazbo boljševizma’ Gotovo, leopard svojih kožnih ma; dežev ne bo spremenil, morda pa bf to storil njegov sin ali vnuk; popolnoma nemogoče .to ni. Boljševizem je danes vendar nekaj drugega od tistega, kar je bil leta 1917! V naslednjih 37 letih se bo verjetno najmanj za toliko izpra-meniil, kolikor se je y zadnjih 37j letih. Pa še ena pot vodi do cilja. Slediti pa ji je treba z vsemi silami in napori: ustvarjati je .treba adute in postojanke, ki jih bo mogoče nekoč -zamenjati za svobod ; danes zasužnjenih narodov.
Pismo iz lOashinglona
XI.
Ameriška notranja politika in JVlac Carthy
Država z najstarejšo in najstabilnejšo ustavo na .svetu si pač lahko dovoli nekatere ekstravagance, ne da bi s tem samo sebe spravili v resno nevarnost. Mac Oarthyjeva zasliševanja so nekaj takega. Mož je potreben današnji Ameriki, v kateri je na vodilnih položajih še. vedno toliko »fellovintravellerjev« (komunističnih sopotnikov). Njihov izgovor je naiven in vedno isti: V Rooseveltovih časih so bile vendar Združene države prijateljice Moskve in tedaj je bilo patriotično biti prijatelj kakšnega komunist j. Ti gospodje pa pozabljajo, da je za paj-dašenje • komunisti pač potrebno posebno nagnjenje, ki njegoviii nosilcev v sedanji protikomunistični borbi nikakor ne more priporočati za izvrševanje vodilnih funkcij.
Mac Carthyjeva akcija je torej prepotrebna, le način, s kakršnim jo izvaja, pogostoma močno škodi ameriškemu ugledu. Vendar so prav to ameriške posebnosti, katere je treba upoštevati. V takšnih »inve-stigations« (preiskavah) se po več instanc naenkrat loteva istega predmeta, in ko je nekdo že opravil ? eno, se mu kaj lahko zgodi, da ga popolnoma nanovo pokliče druga in nato morda še tretja. Sam Di vam mogel pripovedovati lastne
Beograjska posvetovanja
Pred dnevi je zasedal v Beogradu zunanjepolitični odbor. Zveznega izvršnega- sveta skupno z zunanjepolitičnim odborom Narodne skupščine. Vesti iz Beograda zatrjujejo, da so razpravljali o Tržaškem vprašanju. Pričakujejo pa, da ibo javnost že v prihodnjih dne« zvedela za vsebino razpravljanja.
AVSTRALSKE VOLITUE
V soboto 29. t. -m. so se vršile po vsej Avstraliji volitve, na katerih je dobila dosedanja vladna koalicija liberalne kmetske stranke 60 poslanskih mest, delavska stranka Po 55. Drugačno pa je razmerje glasov: za vladno koalicijo jih je bilo oddanih 1,281.497, za delavsko stranko pa 1,493.978. Po avstralskei)i volilnem zakonu je namreč izvoljen tisti -kandidat, ki dobi večino v svojem volilnem okrožju. Ker okrožja niso popolnoma enaka, se torej kaj 'lahko zgodi, da dobi večino ppslancev stranka, ki v vsej državi mi doibila večine glasov. Nekaj podobnega smo videli že nekajkrat v Veliki Britaniji.
Tako bo torej dosedanja Menzae-sova vlada ostala še nadalje na krmilu. Vsekakor pa so volitve pokazale, da delavska stranka, ki je izgubila oblast šele pred štirim' leti, zopet napreduje. Pričakovanje tistih, -ki so mislili, da se bo že zdaj vrnila, torej ni bilo tako neupravičeno.
Maršal Tito v Grčiji
Maršal Tito je v teh dneh- gost Grške kraljevine. Tudi za ,to potovanje maršal ni štedil s stroški. Šolsko ladjo »Galeb« spremljajo zopet štirje rušilci in njegovo spremstvo tudi ni ravno skromno. To je tretje maršalovo potovanje v tujino po .morj.u v dobrem letu časa.
Ne glede na te zunanjosti, ki kot ledeni curek hladijo notranja navdušenja preprostih ljudi v Jugoslaviji, je sedanje Titovo potovanje vsekakor svetovni dogodek.
'Ob času sklenitve ankarske pogodbe 28. februarja 1953, ki so jo podpisale Jugoslavija, Grčija in Turčija, so se v Rimu zelo razburjali. Zaslutili so, da bodo tri balkanske države pogodbo razširile v vojaško zavezništvo, od katerega pa bi Italija ne hotela biti izključena; h kateremu pa tudi noče pristopiti zaradi napetosti med Rimom to Beogradom zaradi Tržaškega vprašanja. Italijanski diplomaciji se je takrat posrečilo preprečiti, da bi v novo pogodbo vključili določila o medsebojni skupni obrambi.
Se večja živčnost je zavladala v Rimu za časa TitoVega obiska v Ankari. Takrat je jugoslovanski atmanji minister potrdil, da Jugoslavija sprejema osnutek Balkan-
skega vojaškega zavezništva. G. Piccioni pa je izjavil, da se bo njegova vlada uprla vojaškemu zavezništvu treh balkanskih držav, dokler 'ne bo rešeno Tržaško vprašanje. V Rimu so pri tem računali na podporo Grčije, ki je rimska ■tolmačenja o obveznostih članic Atlantske -zveze zavrnila. V Rimu zagovarjajo -svoje odklonilno stališče v kratkem tako-le: Ce bi bila nekega dne napadena Jugoslavija, bi po pogodbi morali Turčija in Grčija v vojno (tudi kot .zaščitni-ci Italije!). Ce bi bila napadena n. pr. Norveška — tako pravijo v Rimu — bi Jugoslavija ostala nevtralna.	•
Morda bodo v Rimu spregledali, da je treba evropsko varnost urediti na vojaški in ne zgolj na diplomatski način. Danes v svetovni politiki prevladujejo strategična in ne toliko politična načela. Tega sc verjetno v Beogradu bolj prepr!č-lj:vo zavedajo kot v Rimu.
Tržaško vprašanje vznemirja I-talijo in Jugoslavijo. Rešitev v smislu mirovne pogodbe edina lahko odstrani medsebojne napetosti. Morda bo prav obisk maršala Tita Grčiji dokazal Rimu in zaveznikom, da je uresničenje STO most sprave med obema 6osedoma. Da bi le ibilo tako.
Opazovalci pravijo, da je pri teh I ljudskih odborov, in to -tako, da se volitvah pomagalo vladni koaliciji njihov zemljiški sklad ne bo zmanj-
tudi odkritje komunističnega rovarjenja, proti kateremu je predsednik Menzies -tako energično na stopil. Avstralci pripisujejo rešitev žene pobeglega sovjetskega diplomata Petrova prav njemu. Delavska stranka- pa je v času svojega vladanja komuniste trpela in mnpgi tijeni časopisi tudi sedaj ne skrivajo svojih misli, po katerih naj bi bilo vladno protikomunistično delovanje preostro. Vladne stranke pa so vrnile milo za drag-.. ter so v volilni- kampanji očitale dr. Evattu, voditelju delavske stranke, da je na. .raznih procesih, kot odvetnik, komuniste celo zagovarjal. Ker pa je tudi Avstralcem varnost domovine močno pri srcu, so vladne stranke s to polemiko verjetno več glasov pridobile kakor pa izgubile.
Poselbno pomembnost je dalo tem volitvam dejstvo, da je na njih prvič glasovalo okrog 100.000 »novin Avstralcev«, t. j. oseb, ki so se naselile na tej celini po drugi svetovni vojni. Med njimi je tudi precej Slovencev. Stranke so se živahno zavzemale za pridobivanje glasov teh -novih prišlekov, na katere -'o se prvič obračale. Tako sta liberalni in kmetijska stranka tiskali celo posebne 'brošure v italijanskem in nemškem jeziku, aktivisti delavske stranke pa so obiskovali nove naseljence -kar na domu. Vedeta je tre-ba še, da je volilna udeležba v Avstraliji obvezna. Kdor ne voli, plača denarno kazen. Zato je bil obisk na voliščih tako visok.
šal. Ce bodo prodale kakšno zemljišče za denar, bodo marale z dobljenim zneskom kupiti drugo. S tem hoče vlada preprečiti, da ne bi zepijja uha^a ip s-p.ciaJifitičjjib rok v zasebne.
Razen zemljišč ne bodo smele gospodarske organizacije prodajati zasebnikom ppbenih nepremičnin. Prav tako pa jih tudi ne bodo smele ki}poyati.' Izvzete bodo sinova,njsike zadruge, ki bodo lahko prodajale zasebnikom tudi dele hiS.
Fred novo ureditvijo prometa z nepremičninami v Jugoslaviji
Osnutek zakona o prometu z nepremičninami, ki ga bodo v kratkem obravnavali v Zvezni ljudski skupščini, določa prost promet z nepremičninami med zasebniki ter prosto kupovanje in prodajanje stanovanj. Doslej je bil promet z nepremičninami med zasebniki o-mejen in pod kontrolo ljudskih odborpv. po novem zakonskem o-snutku pa bi zasebniki lahko kupovali in prodajali nepremičnine brez poprejšnje odobritve državnih organov.
Promet se bo razvijal v mejah zemljiškega maksimuma, ki znaša za kmetijska posestva 10 ha. Gospodarske organizacije .bodo lahko zamenjavale svoja zemljišča z zasebniki, toda samo s privolitvijo
Značilna potvorba
Izrazit primer, kako znajo komunisti v svoji propagandi lagati in izkrivljati dejstva, je najti v e-ni zadnjih številk poljskega ilustriranega tednika »Swiat« (Svet). V njem je objavljena fotografija, ki prikazuje, kako dva sovjetska spremljevalca, ki sta prispela iz Moskve, vlečeta gospo Petrovo, ženo bivšega, tretjega sekretarja sovjetskega veleposlaništva v Cambe.r-ri, na sydnejskem letališču k letalu, ki bi jo -bilo moralo odpeljati v domovino. To sliko pa so uredniki opremili z napisom »Gangsterske metode avstralskih faši stov«. V besedilu, ki spremlja sli-k‘o, je rečeno med drugim, da »prikazuje fotografija skupino avstralskih fašistov, ki jim je pomagala tudi policija, kako vlečejo gospo Petrovo z letališča v Darwinu«.
Isto fotografijo pa je objavil britanski tisk že 20. aprila in britanske časnikarske agencije so jo tedaj brezžično oddajale za ves svet. To ni prav nič motilo poljskih komunistov, da ne bi mirne duše o-značili sovjetskih agentov za a v stralske .»fašiste«, sydnejsko letališče pa prikazali kot letališče v Fort Darwinu.
Vprašanje atomskega orožja
(Predsednik Eisenhowetr je izjavil, da jev Sovjetska zveza praktično zaprla vrata za sporazum o prepovedi atomskega orožja, vsaj v tem trenutku. 'Predsednik je v podrobnostih analiziral razgovore zunanjega ministra Dullesa z zastopniki Sovjetske zveze in dodal, da bodo Združene države tudi v bodoče pred mednarodn* zastopstva postavljale vprašanje omejitve in nadzorstva nad atomskim orožjem.
poučne doživljaje, kako so me n, pr. kot odposlanca enega najvažnejših odborov Kongresa v Kaliforniji smatrali za »sumljivo osebo« ter so me kot takšnega podvrgli zasliševanju pred odborom, katerega član je bil sam sedanji podpredsednik Združenih držav, Nixon. To so pa stvari, katerih v Evropi ne morete razumeti.
V pričakovanju volitev
V ostalem je tu že vse v znaka novembrskih volitev. Te vplivajo tudi na zunanjo politiko, kar je porazno. Očetje ameriške ustave so napisali in določili veliko pametnega, toda določba, da so volitve vsako drugo leto in se tako poslanska zbornica obnavlja vsaki dve leti se mi ne zdi niti najmanj posrečena. K temu dodajmo še današnje razmerje v obeh zbornicah, po katerem imajo republikanci v senatu samo en glas večine, v poslanski zbornici pa samo deset glasov, pa bomo spoznali, kako majhna je -razlika, ki lahko povzroči prevlado ene ali. druge strani. Lahko si torej predstavljamo, kako, p-stra bo volilna -borba, v kateri gre končno za oblast, katere nihče ne mara izgubiti. Tega ne bo izpreme-nilo niti dejstvo, da so ameriški politiki veliko -bolj naklonjeni kompromisom in veliko manj strankarsko disciplinirani, kakor njihovi evropski kolegi. Vkljub temu bodo novembrske volitve dramatične, kajti one -bodo odločile, ali- ostane republikanska stranka na krmilu ali ne. Res je, da imajo republikanci velika denarna sredstva, da jih v glavnem podpirajo vsi veliki finančniki. Posebno gospodarji petrolejskih vrelcev so prispevali v njeno volilno blagajno velike izne-ske. Toda končno bo vendar odločil le narod in novembra bomo .vi* deli, kaj misli.
Vloga ameriških Slovencev
Nas Slovence posebno zanima položaj v državi Ohio. Pri primarnih volitvah, kjer se tako ratkoč določa kandidate, je brez nasprotnik« zmagal naš rojak Lausche, in to c«lo proti volji uradnega aparata lastne demokratske stranke. Prav tako se je uveljavil tudi od Lau-scheta imenovani senator Burke, ki bo skuša1! vzeti republikancem senatorski sedež njihovega uglednega prijatelja Roberta Tafta. Pri primarnih volitvah je zmagal velik 'prijatelj Slovencev,'i^ighan', zastopnik znane Saigt Cia ir Ave-nue, ki predstavlja srce slovenskega' Clevelanda. Tokrat niti" ni “nasprotoval Slovenec Pmpelj, ki se je pred (Jyefna letoma potegoval za ta položaj. Toda Pucelj Je medtem zlezel v Centralni odb<p- demokratske stranke, kjer sedi pole.g Lau-scheta, Burkea in še nekega drugega politika samo še on. Tako ši tudi Pucelj uspešno utira svojo pot.
Tito in Amerikanci
V zadnjih tednih je prevzela najvišje washingtonske kroge silna nervoza. Sirila se je vest, da je Tito nevarno bolan in da išče naslednika. Temu se pridružujejo vedno pogostejše vesti o nestabilnosti jugoslovanskega režima. Dji-lovščina je povzročila, da je vsak lahko spoznal, na kakšni stopnji s-o komunistična vera, disciplina in navdušenje. Tako .gledajo resnično obveščeni ameriški politični krogi na Tita z velikimi dvomi.
K razčiščevanju pojmov pripomorejo tudi -razne publikacije. Tako je nedavno izšla knjiga Aieksan-dra Dragničha »Tito’s Promised Lan,d« (Titova obljubljena dežela). Dragnich je Američan srbskega porekla, po poklicu profesor političnih ved na Vanderbilt Univer-sity v državi Tennessee. Po vojni je bil dodeljen ameriški ambasadi v Beogradu kot kulturni ataše. Zaradi tega je njegova knjiga oficie--r.im predstavnikom ameriške politike ijekam neprijetna. Dragnich je pač napisal resnico in resnica bode v oči. Znani Handler, nekdanji dopisnik »New York Timesa* v Beogradu, ki se je posebej »proslavil« z (razpošiljanjem svojih u-metno prikrojenih vesti iz Jugoslavije, je napisal o tej knjigi kritiko v »New York Times Magazine«-u Ta kritika je samo nov dokaz, kako ga je zaskelelo, ko je videl, da se je našel pošten človek, ki je napisal resnico o Titovim. Handler se zaganja v trditev, da je morala jugoslovanske vojske slaba in izjavlja, da so vsi ameriški oficirji, ki so obiskali Jugoslavijo, prepii-čani, da se ‘bodo jugoslovanski vojščaki pod komunistično zvezdo bo* rili kot levi. Sapieati sat....
VESTI z GORIŠKEGA
Politična zrelost našega čloueka
Politično zrel je tisti človek, ki se točno zaveda svojih pravic in svojih dolžnosti, bodisi v okviru svoje države, kakor v okviru svojega naroda in človeške družbe nu splošno.
Slabiče .najdemo povsod tam, k;er se človek - državljan svojih pravic in SVojih dolžnosti ne zaveda. Tako najdemo ponižne .hlap-ce doma, tlačane, 'brez duše in telesa, brez zavesti, ponosa in ljubezni, brez idealnega hrepenenja po svobodi.
Prvi sovražniki človeka in njegovi tlačitelji so torej nevednost n brezbrižnost, .nepoznanje lastnih pravic in dolžnosti, misel, da je vse prav, kar vladarji rečejo in u-kazujejo.
Zato mora biti prva naloga človeka ta, da se naobrazi vsaj v listih najosnovnejših pojmih državljanskih in človečanskih pravic, ki ga dvignejo na raven državljanske in človečanske enakopravnosti in zrelosti!
Danes je vsakomur dana prilik?, da z lahkoto svoje otroke izobražuje ne le do konca osnovnih šol. ampak tudi naprej, kolikor mog >-če naprej za lučko zdravega in pametnega .razuma, da bodo vsaj <■ troci več razumeli in se boljše počutili v današnji družbi.
Sola ni in ne sme biti samo p/, v iskanje gmotne, ampak tudi razumske blaginje. Človek, ki znn misliti in kritično razumevati vsakdanji položaj in dogodke, še itako ■težke in žalostne, se hitreje znajde kot tisti, ki se niti udarcev in krivic ne zaveda.
Naš človek ne spada v ito zadnK) .slabo vrsto ljudi in državljanov! pa vendar ne moremo reči, da je politično povsem dozorel, g le d'! spoznanja -lastnih pravic. Dolžnosti pozna iin -jih tudi- izpolnjuje, saj so te večinoma vsi državljani prisiljeni izvrševati, na primer plačevati davke, služiti vojakom itd. Vprašanje je le, ali državljani davke plačujejo zavestno in pošteno, sli vojake služijo iz čiste zavesti, da služijo državni in narodni skupnosti! Malo jih 'je, menimo, ki se teh dveh dolž/nosti -resnično zave dajo In jih zavestno ter pošteno o-pravljajo!
Dobro stoječi sloji so navadno prvi, ki zakon kršijo na škodo vse skupnosti. Prav na škodo vse skupnosti, in sicer največ na škodo nižjih slojev, ki, zavedajoč se svojih dolžnosti do države in dr užb s sploh, še prepošteno plačujejo dav-
ke na osnovi trdega zakona, ki je pravzaprav bil namenjen bolj bogatinom kot pa njim — revežem!
'Naš človek pa je v toliko politično in narodno zrel, v kolikor je vendar znal kljubovati nasilju fašizma, in vemo, da zna odporno in •uporno prenašati železno peto krvoločnega materialističnega in brezbožnega ter amoralnega -in celo nemoralnega komunizma. Ta herojski klic svobode, ki ga iz prsi našega človeka čujemo, nam je dokaz njegove visoke politične, kulturne in socialne stopnje, kajti narodi, ki si svobode ne iščejo in želijo, ki se za.njo ne .borijo in zanjo ne trpijo in umirajo, niso še dosegi-pravice do 'Svobodnega in neodvisnega narodnega obstoja.
Naš človek je zrel tudi na kulturnem področju, ker ceni izobrazbo in hrepeni po vedno višji stopnji omike.
Z velikim zadovoljstvom smo zadnje dni čitali, kako obupno je komunist Miiha Marinko na tretjem kongresu slovenskih komunistov v Ljubljani ugotavljal, d.i. ni slovenski narod komunizma sprejel, -ter da se izobraženci .udejstvujejo izven Okvira komunističnega nauka in komunistične »kulture« in »omike«.
•Iz besed komunista Mihe Marinka lahko sklepamo', da se bo režim z vsem besom vrgel v. preganjanje slovenske kulture in sloven skih izobražencev! Napovedal je drastične ukrepe proti tej stvarnosti. Vemo, da ne bodo zalegli, ker je naš človek željan svobode, voljan borbe in nositelj resnične o-mike.
V Sloveniji so komunisti morali izgnati iz svoje srede nič manj kot. 4368 članov, ki se veri svojih očetov niso hoteli odpovedati! Vemo pa -tudi to, da so vsi državni uradniki in uslužbenci, ki se za cen > kruha morajo odpovedati verskemu -udejstvovanju, prav zaradi tega nasilja od cerkvenega predstoj-ništva te cerkvene dolžnosti oproščeni.
Mi vemo tudi, ker so nam to sami komunistični ministri povedali da je odpor in celo upor proti komunizmu vse} Jugoslaviji in v vsakem oziru živ in dejaven!
Kako se Slovenci v Avstriji, v Italiji in v Trstu vneto za svoje pravice borimo, tudi ves svet ve, čeravno delujejo na teh področjih proti nam zapostavljanje od stra-ni vlad in pritisk od strani -raznih znanih činiteljev.
O O S PO D A R S T V O|
Kmetijske pogodbe in agrarna reforma
Te dni je poslanska zbornica odobrila državni proračun ministrstva .za kmetijstvo. Pri tem je zadevni minister pojasnil, da je vlada v kočljivem položaju, ker ne ■more kmetijskih najemninskih pogodb spremeniti in preurediti tako. da bi zadovoljila obe stranki, to je gospodarje in najemnike hkrati.
Trije osnutki zakona so bili namreč vladi predloženi. Prvega so dali liberalci, ki predlagajo svobodna sklepanje in preklicevanje najemninskih pogodb ter nastop tudi sindikalnih združenj pri delitvi poljedelskih pridelkov med najemodajalci in najemojemalci.
Druga dva osnutka pa se v bistvu strinjata na tem, da bi se pravica odpovedovanja kmetijskih najemninskih pogodb omejila samo na »pravičen vzrok«. Zapora bi torej po teh dveh osnutkih traja'a še naprej in gospodarji, ali pa tudi najemniki, bi imeli pravico pogodbo odpovedati le v slučaju kakega upravičenega vzroka, ki naj bi ga zakon predvidel.
Ze nekaj let se namreč v Italtii pojavlja mnenje, da zapora kmetskih najemninskih pogodb poljedelstvu, to je poljedelskemu pridelovanju, močno škoduje, in da bi odprava zapore ter zopetna uvedba svobodnega sklepanja in odpovedovanja pogodb znatno dvignila donos.
Vlada ne ve, kako bi se opredelila, ali za prvi »li za druga dva predloga! V kratkem se bo seveda vendarle morala tako ali tako od-
Ječiti!
V pogledu agrarne reforme p;> se /je minister skliceval na ustavo, ki v svojem 44, členu pravi, da »za dosego racionalnega izčrpavanja zemlje in vzpostavitve pravičnih socialnih odnosov zakon določa zasebni lastnini zemlje dolžnosti in obveznosti, mejo njenega obsega po deželah in agrarnih področjih, adrekuje in ukazuje obno-
vo zemlje, preureditev latifunda in o trnovo proizvajalnih enot ter pomaga mali in srednji kmetijski posesti. Zakon, določa tudi pomoč v prid gorskim krajem.«
Določila tega člena ustave je minister tako tolmačil, da se morajo izvesti na tak način, da se poveča poljedelska proizvodnja in s tem se tudi strokovnjaki strinjajo.
Ker obstojajo negotovosti glede stališča, ki ga bo vlada v pogleda pogodb in agrarne reforme zavza-1-3 in poslanski zbornici ter senatu predložila v odobritev, je minister dejal, da obstoja tudi nego tevost glede pravice do posesti. T1! je v -veliko škodo napredovanju kmetijstva, ki mora sloneti še vedno le na zasebni pobudi.
Tu se mora naš človek temeljito dobro seznaniti s svojimi pravicami, -kajti nepoznanje pravic, ki mu jih zakon daje, je vir slabosti in propadanja! Tu mora naš človek svojo izobrazbo izpopolniti, da bo lahko kljuboval vsem nasprotnim sii©m, ki .ga zalezujejo im mu pravice zanikajo ali kratijo!
Zato je dolžnost vseh .treznih in resnično poštenih Slovencev, da težnje našega človeka in našega naroda, v kolikor silijo v zlato svobodo, v napredek in kulturni ter gospodarsko blaginjo vsestransko podprejo in se za nje zavzemajo.
Prvi pogoj stvarne pomoči pa je pošteno vodstvo, ki naj svojim bratom mudi svetlo pot v svetle i-deale, poštene in pravične (borbe za pošteno in pravično življenje.
Kdor podpira ali tudi samo zagovarja tirane in tlačitelje, ta ni na strani našega človeka in naše-
t naroda!
Kdor nasilja nad našim človekom in narodom ne prikazuje jav r.os-ti in ga ne obsoja, ta zagovarja zločin, podpira tirane in sploh vse tlačitelje!
Kdor prodaja svobodo, kulturo vero in gospodarsko blaginjo našega človeka, ta prejema Judežev? roše!
V Hamljah bodo šolo gradili
Z velikim veseljem smo Jamelj-ci sprejeli vest, da je vlada končno odredila, da sezida šolsko poslopje, ki bo stalo petnajst mili'o-nov lir.
Da bi šolo le kmalu začeli zidati, da -bomo domačini imeli kaj dela in zaslužka!
(Nekateri italijanski listi pišejo, da vlada ščiti slovensko manjšino ir. zanjo znatne zneske žrtvuje. Piiznavamo, da nam je vlada namenila šolsko poslopje, želeli pa ui tudi splošni zaščitni zakon glede rabe našega jezika in obveznosti obiskovanja slovenskih šol za vs-> slovenske otroke! Potem bomo vladi še bolj hvaležni, in tistim nekaterim italijanskim listom ne bo treba lagati, da smo zaščiteni, ko še nismo!
Posebno srčna hčerkica
Na Tridentinskem je umrla neka mati in zapustila moža in nedorasle otroke.1 Starejša hčerkica, ki ji je bilo komaj kakih deset let, je v hiši prevzela mesto matere in o-pravljala vsa .hišna dela:	kuhala
je, pospravljala in prala vse sama. Poleg tega pa ni niti šole zamudila. Končno se je tako utrudila, da so jo morali prepeljati v bolni-cc. Dogodek ;e odjeknil in vzbudil veliko sočutje do dokletca. Vest jc prišla celo do papeža, ki je deklici poslal dragocen rožni venec v dar'
SOCIALNA VPRAŠANJA
Žena in njena zaščita
Pretekli teden so po vsej držav: slavili dan žene, in razni izbrani' govorniki in govornice so o ženi marsikaj lepega povedali in pred lagali.
Nas zanima na kratko vedeti, a-li je žena v svetu zaščitena glede njene osebnosti in njenega poslanstva. Menimo, da zaščita žene ni še povsod v veljavi ali pa je še vedno nezadostna!
Zena je človeško bitje s posebno vzvišeno vlogo v družini in v družbi sploh. Ima posebne vrste potreb in zahtev, ki ji jih mora država uzakoniti, da -bo tudi ona zaščitena v dai.asri .cin demokratičnem svetu, ki ne sme poznati nobenih razlik in krivic.
Zato so potrebne posebne vzgo-jevalne šole ,za izobrazbo žena, da bodo kos svojim raznolikim poklicem.
Posebne strokovne šole za ženske poklice in tudi posebne gmotne ugodnosti! Zakaj naj ne bi uživala mati primerno denarno pomoč, raje kot da trosijo države o-gromne vsote denarja za oboroževanje in razne druge nepotrebne in človeštvu škodljive zadeve!
Ne le samo na delu v zasebnih podjetjih, ampak tudi v družini
mora biti žena zaščitena, kajti dogaja se še danes, da je ženska le preveč zapostavljena.
Zena more s: svojim mirnim in dobrosrčnim značajem vplivati na pomiritev političnih strasti moža: zato pa ji je potrebna organizaciji, da bo- njen glas -upoštevan.
Splošno žensko združenje naj bi imelo pravico predlagati svoje za hteve neposredno vladi in poslan-sk zbornici, kajti ženska sama najboljše ve, -kaj potrebuje!
Neumestna priporočila
Sedanji ministrski predsednik i-rna resen namen normalizirati javne urade in ustanove. Zadnje čase je poslal pristojnim oblastem posebno okrožnico, v kateri- opozarja prizadete, da morajo odločno prezirati vsako prošnjo za priporočila raznim kandidatom pri javnih natečajih.
Samoodločba ljudstva
Brezposelnost
Po zadnjih podatkih imamo na Goriškem 12.421 brezposelnih. To število se zadnje čase celo dviga in bo šlo še više proti jeseni. Sam« v Tržiču, kjer bi morale ladjedelnic zaposliti ne le vse domačine, ampak še veliko delavcev iz bližnje okolice, je sedaj 2579 brezposelnih.
Središča za delo, ki jih odpira in podpira vlada in pokrajina, niso z-adostna sredstva, da bi vsaj za nekaj časa omilila to težko krizo.
V soboto popoldne 29. maja smo na seji goriškega pokrajinskega sveta razpravljali o zahtevi preci-valcev Moše, Laškega Slovrenca in Morarja po zopetni vzjx>s.tavitvi samostojne občine vsakemu teh treh krajev, ki jih je bil .zloglasni fašizem leta 1927 odpravil in priključi’ h Kaprivi v krminskem okraju.
Ti kraji so težko prenašali odpravo svoje občinske samostojnosti, ki so jo zadovoljno uživali pod Avstrijo od leta 1858 dalje. Ze za časa Zavezniške vojaške uprave po končani vojtni so -takoj nastopili z zahtevo po preklicu fašistovskegn odloka.
Proti ugovorom, da so kraji premajhni, ker. skoro ne presežejo ali niti ne dosežejo tisoč duš vsak, in b: obnovitev samostojnega občinskega upravljanja bila združena z velikimi finančnimi bremeni, so prizadeti kraji predložižli na'1 it občinskega računa za leto 1952, i?. katerega izhaja, da bi se tega leta obračun bil zaključil z določenim pribitkom. Osnutek tega računa jo piedložili tudi goriški prefekturi, ki se je o njem izrazila povoljno!
V širši občini Kaprivi, kateri od •leta 1927 pripadajo, pa je občinska uprava vsako leto pasivna.
Prebivalci omenjenih treh krajev, ki so zahtevo po samostojnosti podpisali, so tudi izjavili, da so pripravljeni plačevati še višje davke kot pod Kaprivo, da bi se jim le zaželena občinska samostojnost vrnila.
Kot so že kratko poročali tudi italijanski listi, sem se na seji za zahtevo prebivalcev .navedenih treh furlanskih krajev zavzel in jo podprl pravzaprav samo jaz, ker so drugi svetovalci, ali molčali ali n-<, kot na primer kominformistični, izrazili mnenje, da bi se zadeva prenesla na drugo sejo in bi ta čas porabili za stike z ljudstvom Moše, Slovrenca in Morarja, kateremu b' predočili finančne težkoče, ki sve-
I Z SLOVENIJE)
POLOŽAJ ZASEBNEGA KMETA
V boju a prisilno socializacijo je zmagal zasebni jugoslovanski kmet, kateremu so sicer titovske oblasti czaplemile vse, kar je več kot 10 hektarjev, a kljub temu mora beležiti komunistična jugoslovanska kmečka politika poniževalen poraz.
Zasebni kmet je postal, po besedah maršala Tita, nenadomestljiv činltelj. Tega kmeta ne bodo več silili v zadruge ne direktno, ne Indirektno z davki ali kako drugače, n. pr., da bi mu odbijali kredite. Niti ne bodo več zmanjšali — če komunističnim oblastem lahko verjamemo — vaško posest.
Nasprotno! Tito je rekel na zadnjem kongresu Zveze komunistov, Srbije, da je treba tudi samostojnim kmetom pomagati s krediti in z vsem, kar je mogoče.
Do te radikalne spremembe odnosov komunistične oblasti do svobodnih jugoslovanskih kmetov je prišlo pod neznosno težo razmer gospodarskega življenja v Titovi Jugoslaviji.
Oblasti so namreč končno spo-
znale, da s silo pri kmetu ne opravijo nič. Poleg tega je pa še druga važna zadeva, ki jo je Tito v omenjenem govor.u jasno poudaril: »Socializma ni mogoče graditi brez kmetov, brez tistih najširših potrošnikov Kmet mora Imeti sredstva, da lahko kupi tisto, kar po trebuje, sicer se njegova življenjska raven ne bo višala. S tem pa ne bi rasla niti življenjska raven delavcev dn bi morali zapreti nekatere itovarne....«
Tako torej svoboden, samostojen kmet dobiva tisto priznanje, ki mu gre, tudi v komunistični državi, ki ga je doslej smotrno uničevala in ga skušala likvidirati.
tujejo ohranitev skupnosti s Koprivo, Misinovski (MSI) zastopn;.K dr. Delpin pa je molčal!
Zato sem poudaril upravičenost zi-hteve tistega ljudstva, ki trpko občuti krivično odpravo svoje občinske samostojnosti. Treba je popraviti, ikar je fašizem zagrešil, ko je proti volji ljudstva odpravljal samostojnost malih občin, ki so pod Avstrijo dobro uspevale in ki nudijo danes pogoje za boljše uspe-vanje kot občine večjega obsega.
Čudil sem se kominformističnim zastopnikom v pokrajinskem svetu, ki vedno kričijo, da mora ljudstvo samo. o svoji usodi odločati in da je ljudska oblast .glavni temelj in steber njihovega stremljenja. Sedaj pa nekako tiho 'potrjujejo krivično početje fašizma, kar si lahko tolmačimo, da so tudi oni proti samoodločbi ljudstva in proti samostojnosti malih občin. To verjetn-) zato, ker so kominformisti prav taki centralisti kot so bili fašisti!
Poudaril sem svetost hrepenenje po svobodi in nujnost upoštevanja ljudske volje, ki je pametna, poštena in sprejemljiva. Odločnos* ljudstva, da ne pojde na nobene volitve več, če tej zahtevi ne ugodi, pa mora biti za vzgled tudi vsem slovenskim občinam, ko gre za dosego zakonitih pravic!
iHudo smo Slovenci občutili odpravo naših -samostojnih občin o-koli Gorice, ko je fašizem stregel pr. našem narodnem življenju z m menom, da bi nas raznarodil, ?•; prej pa gospodarsko zadušil!
Zato sočustvujemo vsi, jaz prvi z ljudstvom iz Moše, iz Slovrenc.i in iz Morarja!
Pri .glasovanju so se vsi svetovalci izrekli za ohranitev omenjenih treh občin. Samo zastopnik, MSI, dr. Delpin, se je glasovanji vzdržal.
Na isti seji smo odobrili še sklep za zgraditev stanovanjskih -hiš, na menjenim pokrajinskim uradnikom, in prosil sem za strogo nadziranje dela pri zidanju teh hiš, da se stropi ne poderejo, kot se je pred kratkim zgodilo v »Casa Materni-ta e Infanzia«!... Predlagal sem tudi, naj bi se prizadetim uradnikom, ki bi hiše vzeli na odkup, dale finančne olajšave z ugodnim posojilom, ker bodo morali predplača-■ti kakih tri sto tisoč lir kupnine!
Gorica, 1. junija 1954.
RUDI BRATUŽ, pokrajinski svetov. SDZ
Pretekli teden so tudi v našem mestu začeli .z agitacijo za ustanovitev podobnega središča. Sredstva, k: jih ima na razpolago Civilna bolnica, .so namreč nezadostna zi sistematično negovanje teh prezgodaj rojenih otrok.
PRISILNE LIKVIDACIJE
V marcu je bilo v Sloveniji prisilnih likvidacij -raznih n ih podjetij.
14 driav-
POPIS MOTORNIH VOZIL Od prvega marca do 30. aprUa je bil na vsem ozemlju Jugoslavije popis vseh cestnih motornih vozil in prikolic.
Neurje in sneg
V nedeljo 30. maja je razsajalo silno neurje na Brennerju in na prehodu iRezije, kjer je padal gost sneg in oviral promet.
Od Vidma do Gorice in v predelu nad Čedadom in Tarčentom je v ponedeljek 31. maja in v torek 1. t. m. tako močno deževalo, da je neurje ustavilo ves promet na cestah. Voda je prestopila bregove in poplavila polja in njive ter povzročila ogromno škodo.
Za prezgodaj rojene
V vseh civiliziranih deželah se zlasti zadnje čase zelo zanimajo, kako znižati umrljivost prezgodaj rojenih otrok. Statistike namreč pričajo, da skoro 50 odst. prezgodaj rojenih ne preživi prvih mesecev. Ce upoštevamo, da je sedaj o-krog 10 odst otrok prezgodaj rojenih, lahko razumemo važnost -tega vprašanja. Tako imamo n. pr. v I-taliji, kjer je letno 800 - 900 tisoč rojstev, kar od 80 do 90 tisoč prezgodaj tx>jenih in katerih dobra po lov.ica ne ostane pri dosedanjih razmerah pri življenju. V večjih mestih so že ustanovili posebna središča, kjer gojč te male nezrele otročiče, ki potrebujejo posebne nege.
Prejeli smo:
Ze preko štiri, sto let naš rod prejema neštevilne milosti od milostne Matere .božje s Sv. gore pri Gorici. Za poživitev češčenja do svetogorske Matere božje bo gotovo pripomogla tudi druga povečana izdaja knjižice »iSvetogorska kronika in -devetdnevnica v čast milostni- Materi božji na Sveti gori pri Gorici«, »udi nova izdaja knjižice, kakor prejšnja, ki je že pošla, se dobi v Katoliški knjigarni v Gorici, pri Fortunatu v Trstu U' pri prireditelju Petru Flander, ulica Cavana 7-III v Trstu.
ŠTIPENDJJE
Zavod za socialno skrbstvo je razpisal natečaj za 5 štipendij po 100 tisoč lir na leto za mladeniče, ki bi se radi spopolnili v lesorezu. Obvezati se morajo, da bodo dve leti obiskovali omenjeni tečaj pri državni ali privatni lesorezni šoli.
NATEČAJ
Družine padlih v vojni se lahko udeleže natečaja za dodelitev prodajaln državnega monopola (trafik). Te prodajalne so v Ločniku, Krminu, Zagradu in pri Sv. Martinu na Krasu.
Podrobnosti in navodila dajejo krajevni občinski uradi.
Novačenje podoficirjev
Začelo se je vpisovanje mladeničev v podoficirski .tečaj redne vojske. Kdor bi se tečaja rad udeležil, naj. vloži na pristojno vojaško poveljstvo prošnjo do 5. julija
Mizarji
kmetovalci
podjetnih!
t
Deske smrekove, macesnove in trdih lesov, trame in parket« nudi najugodneje
TEL.
90441
CALEA
TRST
Vlal« Sonnlno, a 4
DROGERIJA ANTON	PODGORNIK		
GORICA - Trg. De Amicis, 12 na		Kornu -	Tel. 3009
lamln-elta |25f
EDINI ZASTOPNIK ZA GORIŠKO
ALDO MEROLLI & C. MOTOFORNITURE
GORICA - ULICA GARIBALDI 5 - TEL. 2723
PRODAJA Z MALIM PREDPLAČILOM, OSTALO PA ODPLAČILA DO 23 OBROKOV
Delausko samoupravljanje o praksi
Državni tajnik FNRJ za narodno gospodarstvo je na nedavnem kongresu jugoslovanskih ekonomistov v Portorožu izjavil, da ne moremo govoriti o absolutni svobodi v samoupravljanju podjetij. »Samoupravo ima delovni kolektiv, podjetje kot gospodarska celica pa deluje po objektivnih zakonitostih gospodarstva in mora biti tem zakonitostim tudi, hočeš, nočeš, podrejeno.«
Da je tako in ne drugače, so so zdaj lahko prepričali rudarji, v premogovnem rudniku v Kanižarici (Slovenija), ki so pred dobrimi štirinajstimi dnevi izsilili od svojega direktorja odstop. Pričakovali so, da bo javnost na splošno odobrila ta njihov revolucionarni korak in da bo časopisje kar. planilo po direktorju. Toda zgodilo se jfc prav narobe: o njihovem podvigu je izšla samo kratka vest, takoi naslednji dan pa je bil v »Slovenskem poročevalcu« objavljen kar petkolonski članek, ki ne pere glave direktorju, temveč •— delavcem Ker nam ta slučaj nazorno .prikazuje, kako velike razlike vladajo glede pojmovanja in izvajanja delavskega samoupravljanja med ljudskimi množicami na eni in oblastjo na drugi strani, si ga je vredno nekoliko ogledati.
Rudnik Kanižarica je lani zašel v težave in rudarji so dobivali le 80 odstotkov in enkrat samo 54 od
v.otkov plače. To je izzvalo pri rudarjih precejšnje nezadovoljstvo in glavnega krivca so pač videli v direktorju. Značilno pa je, da sta postala nosilca tega nezadovoljstva delavski svet in celo krajevna organizacija Zveze komunistov. Lju dje so pač vzeli načelo delavskega samoupravljanja preveč resno, hoteli so, postati dejanski gospodarji podjetja. 'Tako je bil direktor po mnenju predsednika delavskega sveta le gost na sestankih svet? Tudi izvajanje posameznih sklepov je bilo po njihovem pridržano delavskemu svetu, ne pa direktorju, ki ni mogel n. pr. delavstva po mili volji premeščati z enSga delovnega mesta na drugo, če s tem ni soglašal tudi delavski svet. Krom na uveljavljanje svoje avtoritet? pa je postavil delavski svet V trenutku, ko je od direktorja zahteval naj odstopi.
V	kakšnih malenkostnih oblikah sc se izživljala ta osebna trenja med člani delavskega sveta in direktorjem, nam kažejo očitki o u-porabi rudniškega osebnega avtomobila, vedenje predsednika delavskega sveta, ki je kvartal pred vrati v sobo, v kateri je imel direkt >v predavati o gospodarskih problemih podjetja, ter je z neslanimi pripombami odvračal delavce od predavanja itd. Posebno učinkovit je bil tudi očitek, da direktorju prinaša zajtrk njegova žena kar v pisarno. Direktorjev šofer je moral delavskemu svetu posebej poročati, kam se je direktor peljal, ko je bil izven sedeža podjetja. Poleg -tega so direktorju postavili tudi posebnega spremljevalca, ki ga je spremljal na vseh potovanjih ker »direktorju pač ni zaupati« Na drugi strani moramo seveda u-poštevati, da direktor morda res ni bil sposoben, da je, podobno kakor drugi direktorji, tudi on raje izkoriščal, kakor zanemarjal svoj uradni osebni avtomobil, saj -se je vozil z njim celo v Beograd, kakor bi sploh ne bilo železnice. Da >ra?ni jugoslovanski tovarniški funkcionarji radi potujejo, če že ne v tujino, pa vsaj po domovini, je tudi splošno znana stvar. Delavcem, ki so lani dobivali samo 54-80 odstotkov plače, pač to ni moglo biti vseeno, saj so se izdatki plačevali iz računa podjetja, za katerega jim je uradna propaganda vbijala v glavo, da je vendar njihovo!
Tako je dozorel sklep, da je treba direktorja- prisiliti na odstop. Kakor v starih »kapitalističnih časih« so se rudarji zbrali pred u-pravnim poslopjem. Funkcionarji delavskega sveta so rudarjem <'d
prto zagrozili: »Kdor ne gre z nami, ga jutri, ni treba .na šiht.« Vkljub delavskemu samoupravljani. je .bila torej potrebna množična demonstracija, da se je z njo direktorja prisililo na odstop.
Vse -to pa je že dišalo po anarhi-j' in krajna konferenca Zveze ko 1 munistov je zavzela do tega svoj? stališče, ki pa ni bilo istovetno s stališčem krajevne organizacie Zveze komunistov v Kanižarici in stališčem .rudniškega delavskega sveta. Delavci -so bili nad takšnim pojmovanjem komunistične solidarnosti razočarani in so proglasili vtikanje okrajne organizacije v njihove zadeve za diktatorstvo. Neki rudar, ki se je vrnil iz Nemčije v svojo »socialistično« domovino, je podprl stališče svojih tovarišev celo z obširnim, kar v nemščini napisanim ireferatom, za katerega pravi pisec članka v »Slovenskem poročevalcu«, »da ocenjuje socia1 demokratsko vse naše družbeno dogajanje«. S tem je ta razočarali vernik komunističnega socializma dobil pouk, da naj vanj nikar ne meša tega, kar si pod socializmom predstavljajo razni demokrati!
Toda upor ni .končal pri tem. Komunisti rudnika Kanižarice s-.. preprečili komisiji Zveze komunistov, ki jo je določil okraj, da bi analizirala dogajanja v podjetju.
Solidarizirali so se s svojim predsednikom, ki je razbil, oziroma preprečil sestanek komisije z rudarji. Namesto da bi se uklonili višjim ukazom, so kanižarski rudarji začeli zbirati podatke v preteklosti članov Okrajnega komiteta Zveze komunistov, »da bi tudi po tej poti zbrali vsa potrebna dokazila o nepravilnih odnosih okrajnega komiteja do njihove organizacije«, kakor pravi »Slovenski poročevalec«. S tem so seveda drgnili v pravo sršenovo gnezdo, kajti v Zvezi komunistov je danes veliko ko-njunkturistov kaj pisane preteklosti, le idealistov je vedno manj.
Na dlani je, da bo ta poskus u veljavljanja in izvajanja prave volje prizadetih delavcev naletel na neuspeh. V totalitarni državi nobena samouprava ne sme iti tako daleč, da bi posamezniki ali manjše skupine postali samostojni. Ra.1-ni člani delavskega sveta bodo pač odstavljeni, izključeni iz Zveze komunistov, direktor se bo morda celo slavnostno vril .na svoje mesto in vse bo šlo po starem naprej. Pod navidezno mirnim površjem pa .bodo naprej tlele strasti, se zbirala nasprotja, kajti tudi pod »delavsko samoupravo ..socialistične’’ Jugoslavije« živi delavec pod gospodarji, s katerimi ni vedno enakih misli.
Priporočljiva iznajdba
Vsak tretji Američan ima av.tn-mooii, pravijo statističarji. Prav zato verjetno ima tudi vsak drugi oče avto. Odslej dalje bodo starši v tej motorizirani deželi bolj brezskrbno spali, kakor doslej, v času. ko njihova mladež dirja v nočnih urah po ameriških cestah.
Inženir v Massachusettsu je namreč iznašel pripravo, s pomočjo katere oče lahko poljubno omeji hitrost vozila. Ce postavi skrbni oče n. pr. zaporo na najvišjo hitrost 50 km na uro, potem se motor sam od sebe ustavi, kakor hitro bi nadebudni vozač poskušal to hi-tiost prekoračiti. Motor pa zopet deluje, ko se hitrost zmanjša na 50 km na uro.
Morda ne >bi bilo napačno, če bi se naši občinski očetje pozanimali za to iznajdbo in jo predpisali za vsa motorna vozila, ki jih vodijo mladostniki.. Verjetno je, da bi s? število nesreč znatno zmanjšalo.
Človekoljubna zamisel
V	Clactonu, na Angleškem so od prli poseben vr.t za slepce. Zasadili so ga s cvetlicami in grmičevjem, ki ga je mogoče razpoznati po .tem, kako diši. Cvetlične nasade 'in .grmičevja so opremili s tablicami in označbami imen rastlin v B-rajlovi pisavi. Koliko veselje so s tem napravili nesrečnežem, si ljubitelji narave lahko zamislijo. Posnemanja vredna zamisel!
Kdo bo spremenil naš Kras iz krša v rodovitno deželo?
Kolikokrat nedeljski izletnik po našem Krasu •» bolečino v srcu .sočustvuje s pridnim in delovnim kraškim kmetom, ki mu je suša pobrala ves pridelek. Kako žalosten je pogled na ovenela stebla, fižola in krompirja, na nizko bilj? žitaric, ki usihajo. Celo redka trava in grmičevje ječi v vročih julijskih in avgustovskih dneh od neutešljive žeje. Letos ne bo tako. letošnje leto je izjema v pravilu ki stoletja zagotavlja, da je suša največji sovražnik kraškega kmetijstva. Sonce, neusmiljeno sonce nikoli nasičeno rastlinskih življenjskih sokov, žge in pali, da zemlja poka. Koliko priprošenj v takih časih potuje v nebo za dež....
‘In to sonce je v subtropskih predelih s preveč vlažnim ali tudi preveč suhim ozračjem za Evropejca še vse večja nadloga. Tega mnenja pa današnji učenjaki niso več. Dr. S. E. Soskin, v Palestini, in tudi že drugod po svetu zelo čislani agronom, smatra, da je sonce največje bogastvo njegove domovine. Po njegovem potrebujejo rastline za svojo irast zgolj .sončno svetlobo in toploto ter vodo. Zemlja, tako trdi učenjak, je postranskega pomena. To namreč le v toliko, v kolikor odkazuje rastlini mesto njenega življenjskega -razvoja. (Rudninske soli, ki jih vsebuje zemlja, lahko v čistejši in bolj zgoščeni obliki proizvajamo s kemičnimi postopki.
Dr. Soskin je spričo okoliščine, da ima Pelestina malo rodovitne zemlje, zato pa mnogo sonca, prišel do zanimivih zaključkov. Danes že poznamo metodo, po kateri pridelujemo razna živila brez sodelovanja zemlje. To metodo je zasnoval prof. F. W. Gericke na vseučilišču v Berkeley-u v Kaliforniji. Imenoval jo je »hidroponiks«. po naše vododelstvo, v nasprotju od ‘»agrikulture« - poljedelstva. Vododelstvo temelji na teoriji, da je najvažnejši činitelj rastlinske rasti fotosinteza, kil jo povzroča sončm svetloba, hrano pa, ki jo dobavlja zemlja, nadomestimo z vodo in kemikalijami.
ODr. Soskin, ki se je navdušil za to teorijo, je pričel praktično preizkušati hidroponiks, vododelstvo v Jeruzalemu, v Negevu, v Galileji, ob Rdečem morju in tudi v pa-
lestinski puščavi. Poizkusi so pokazali, da je palestinsko podnebje naravnost idealno za uveljavljanje te metode.
Od približno dveh milijonov hek tarjev celotne površine izraelske države, je komaj pol milijona hek tarjev plodne zemlje. Nad polovico državnega ozemlja leži v Negevu, kjer je kljub nadčloveškim na porom ostalo še vedno štiri petine površine — puščava. Okrog dve sto tisoč hektarjev površine v Judeji in Galileji je prav tako nerodovitnih.
Samo temeljita preobrazba kmetijstva na hidroponiks, tako zatrjujejo zagovorniki te teorije, bi mogla prehraniti deželo.
Kako pa naj sejemo in sadimo brez zemlje? Po vododelski metodi je »njiva« obsežna greda iz plo-. Čevine ali cementa, obdana s primerno visokimi stranskimi stenami. »Njivo« napolnimo z vodo, kateri smo dodali kemična gnojili. Cez gredo je napeta gosta kovinska mreža na leisenem okvirju, ki jo pokrijemo s poroznim gradivom z žagovino, slamo ali šoto. Sonce sproži proces fotosinteze, ki je po trebna, da seme vzklije in raste.
Tri vasi v Palestini so pričele uvajati to metodo, ena ob Rdečem morju, dve na jeruzalemski planoti. 'Preobrazba kmetijstva na. vododelstvo v velikem bi, po mnenju dr. Soskina, pomenila neke vrste revolucijo v poljedelstvu. Vsaka površina., ki jo obseva sonce, lahko prideluje hrano, kajti v kemičnih raztopinah, ki naj nadomestijo zem ljo, ne manjka nobene hranive sno-
vi.	Na določenih površinah je mogoč maksimalni pridelek, ker slabih raztopin ni, kakor je danes še vedno polno slabih zemljišč. Prav nič tudi ni važno, a.li so tla puščavska — ali kraška. Grede, na katerih uspevajo rastline, so seveda obdane .s cementnimi ali pločevinastimi oblogami. Tako raztopina ne more pronicati v globino, kjer je rastlinske koreninice ne morejo doseči.
Izkušnje učijo tudi, da semenje lahko neprimerno bolj na gosto posejemo na vodne grede kot na na-, vadne njive. Zato je donos na e-noto površine tudi neprimerno večji. Na eni vodni gredi lahko dosežemo v letu tudi do štiri letine.
Nadalje zatrjujejo, da pri uporabi nove vododelske metode posebno dobro uspevajo: paradižniki, krom pir, grah, fižol, solata vseh vrst., zelena in rdeča pesa.
trenutno preučujejo v Sveti deželi vprašanje stroškov za take naprave. Gotovo so investicije zelo drage ker je drag cement, ki ga v Palestini nimajo. Tudi nakupi ke mikalij zahtevajo mnogo denarja. Proti tem trditvam ugovarja dr. Soskin, da .tudi nakupi poljedelskih strojev niso poceni.
V	ostalem so vse to šele poizkusi; morda se bo našel tudi nekje v tržaški okolici ali na podeželju nekdo, ki bo tudi to ledino zaoral. Kako zaslužen bi bil tisti pioniri ki bi s svojo iznajdljivostjo in vztrajnostjo spremenil naš Kras v rodovitno deželo!
Rojstni dan„Pri Jožkotu“
Tisti večer je bilo »Pri Jožkotu« kaj živahno. Gospod tovariš Stane se je vrnil iz Ljubljane in s polnimi usti na dolgo in široko razla-,gal, kako je tam delovno ljudstvo proslavljalo Titov rojstni dan. »Štafete«, je dejal, »so kar frčale po deželi, udanostnih brzojavk je bi-
lo	kot listja in trave; prireditev, govoranc, navdušenja nič koliko. Kaj takega nisem doživel niti, ko so v Trstu proslavljali rojstni dan samega- Mussolinija.«
»Kaj bi tisto?« se je oglasil že malo osiveli gospod Nande, ki je bil vojak še pod pokojnim Francem Jožefom, »če bi ti vedel, kai se je; včasih reklo Kaisers Geburts-tag, potem bi govoril drugača. Dvojna menaža za vse moštvo, cigarete, pol litra vipavca in ,čez u-ro' za vse. Nobenih štafet, da ti jezik moli iz ust prav do pasu! Kaj bi F,rane Jožef s telegrami? K maši in ,Bog ohrani’, pa je bilo vse odpravljeno!«
»Kaj boš neki s cesarjem? Starim avstrijakantom se toži po njem, drugemu pa nobenemu! Kakšen ir kao je bil, je dokazal pokojni O-■berdank, ki je bil gotovo komu nist, čeprav ga slavijo tržaški .iredentisti. Ce je cesar samo glavo kam pokazal, so zagrmele bombe. Tito pa se vozi po državi brez skrbi: Ljubljana, Skoplje, ne pravzaprav Skopje, Zagreb, Brdo; kjer koli ,ga lahko srečaš. Tudi v Postojni, Okroglici ali pa na Brionih!«
»Trenutek, prosim!« se je oglasil gospod Nino. »Na Brionih pa ne. tja pa ne morete-!«
»Ja, ikaj pa vi sploh veste o Brionih, kaj ni -bil .tam naš Stoka, dr. Dekleva in še marsikdo drugi?« je ugovarjal gospefe tovariš Stane.
»No, o Brionih bi vam pa lahko povedal več kot kdor koli izmed vaših potnikov, če le želite?«
«>Pa kar z besedo na dan!« so se oglasili kar štirje in tudi sam gospod tovariš Stane.
Gospod Nino je zvrnil kozarec., pošteno zahirkal in pričel:
»Vem, da sedaj v knežjem dvoru na Dedinj.u v Beogradu pripravljajo kovčke. Najprej bo marša' skočil še za hip v Grčijo. Tam bodo našim zahodnim sosedom jasno in glasno še enkrat zatrobili v kosmata ušesa že tisočkrat izgovorjeno resnico: Balkan balkanskim narodom! Na to uho namreč naši so sedje z one strani Stivana že pol stoletja ne slišijo.. Morda bodo sedaj končno tudi to pilulo pogoltnili, da bi jim le,teknila!«
»Tako je!« je veselo zaploskal
V Londonu deluje umetno srce
Pred
nekaj meseci so zdravniki v .Londonu izvršili operacijo, ki je izzvala začudenje po vsem svetu. Profesor lan Aird je pomočjo popolnoma novega:	posega ločil
siamika dvojčka. Dvojčka sta bila zraščena od prsnega koša pa do .bokov. Ločitev zamorskih dvojčkov je popolnoma uspela. Ze po naravi oslabelo dekletce Tomo je nekaj ur po operaciji sicer izdihnilo na srčni oslabelosti, njena sestrica Boko pa si je po operaciji hitro opomogla in je že po nekaj tednih z letalom zapustila Anglijo in z materjo odletela v svojo domovino na Zlato obalo v Zahodni Afriki.
Operacijski posegi te vrste so bili doslej nemogoči, ker tako majhni pacienti ne prenašajo operacije, ki traja več kot eno uro. Zdravniški svet se je prav zato že
v	preteklosti bavil z mislijo, kako bi izločili delovanje pljuč in srca med operacijo in nadomestili ta najvažnejša organa s primernimi aparati.
'Prav tako aparaturo, ki so jo preizkusili na nekaterih živalih, so .uporabili pri ločitvi zamorskih siamskih dvojčkov. Profesor Aird jp celotno operacijo posnel na zvočnem filmskem traku in tako se ‘bo-
do zdravniki po ostalem svetu lahko seznali z novim postopkom.
Tehnični postopek je, v kratkem povedano, naslednji. Po Izvršeni popolni narkozi in odkritju prsnega looša zvežejo aparaturo z arterijo pred vstopom v srčni prekat. Kri lovijo in jo odvajajo teT s tem ustavijo delovanje pljuč in srca. Nato kri sesajo v aparat, kjer sprejema v posebnem valju potrebne količine kisika in prehaja neposredno za levim -srčnim prekatom zopet v žilo in po njej pulzira po telesu. Seveda slehernega pacienta pred operacijo skrbno preiščejo in zato tudi aparaturo tako regu liirajo, da se povfcm prilagodi o-sebnim življenjskim pogojem vsakega pacienta. Umetno srce bije točno tako, kot je bilo naravno srce. Kri ima točno isto temperaturo 'in je tudi iste vrstne sestavine.
V	začetku operacije ne pulzira namreč po žilah pacienta njegova lastna kri, pač pa kri nekega darovalca krvi. To zato, ker obtok s pomočjo umetnega srca zahteva določen čas in ni rfiogoče bolnika že bolj oslabiti a izgubo krvi.
Zdravniška veda je z novim poj stopkom napravila zopet dolg korak naprej k reševanju človeških življenj.
gospod tovariš Stane. »Kaj vam vedno ne pridigujem, da znajo naši več kot hruške peči, ampak za nekatere je tam gori vse zanič!«
»Le počasi, gospod .tovariš!« je ugovarjal gospod Nino. »Vsakomer svoje! Jaz imam navado, da rečem popu pop in bobu bob. Kar je prav, ostane prav, pa četudi desetkrat zanikaš. Kar pa je narobe, o-stane narobe, pa če tisočkrat kričiš, da je narobe prav! Na žalost je tega narobe neznansko preveč in tistega prav — tako presneto malo!«
'»iEj, že spet sama kritika in politika, saj se nismo tako zmenili!« je vztrajal gospod tovariš Stane.
»Kritika je najboljše zdravilo za ■očiščenje javnega življenja, demokrati ga uporabljamo kot perica kose mila in prgišča sode, diktature pa se tega zdravila boje kot hudič križa. Sicer r-» o tem drugič kaj več, če bo tak. naneslo!
Ko bo torej ta stvar v Grčiji u-rejena — in Bog daj srečo — potem se bo maršal s svojim dvorom preselil čez poletje na konico istrskega polotoka. Po vzgledu drugih diktatorjev, si je tudi Tito izbral najlepši košček zemlje za svoje pribežališče. Pogoj za taka pribežališča je, da je diktator na varnem in da mu ničesar ne manjka. Brioni ustrezajo temu pogoju naravnost idealno. Od tu vodi Tito od spomladi do jeseni, državne in partijske posle. Od preloma z Moskvo dalje so Brioni nekak drugi Beircbtesgaden, kamor se je Hi.tler zatekal ob težkih urah....
Do prve svetovne vojne so bili Brioni letovišče svetovnega slovesa, danes so ta kraj izbrisali iz seznama mednarodnih svetovnih letovišč. Namesto razkošnih jaht vladarjev in ameriških milijonarjev, križarijo tam okoli težko oboroženi borbeni čolni....
Leta 1895 je dunajski -baron Pavel Kuppelwieser, pri katerem je moja teta enajst let služila za kuharico, kupil .takrat pusto in samotno otočje. Drevje in grmičevje so iztrebili, malarijo so pregnali. Nastale so prve ceste, majhno pristanišče in nekaj hotelov. Znameniti nemški ljubitelj živali, Hagen-beck, je postavil živalski virt, nekako aklimaitizacijsko postajališče za živali iz tropskih dežel.
Dunajski dvor si je izbral Brionske otoke za počitniško bivališče in od tedaj je naraščal tujski promet z vrtoglavo naglico. Med obema vojnama so tu gospodovali fašistični mogotci. Tik pred drugo svetovno vojno so se zbirali v tem letovišču nacistični in fašistični veljaki in tu kovali zarote proti svobodni Evropi. Ciano in Edda, Goe-ring in Ribbentrop so bili tu stalni gostje.
Med drugo svetovno vojno so bi-
li	Brioni najprej fašistično, kasneje pa nacistično mornariško oporišče. V maju 1. 1945 so otočje zasedli Titovi partizani in od tega časa dalje ni prestopila otoka nobena tudistična noga več.
‘Najlepša vila na Večjih Brionih je bila nekoč nemška last, danes pa je angleška zasebna posest. Leta 1930 si je žena slovitega nemškega veleindustrialea Stinnesa postavila na otoku prekrasno vilo. Po njeni smrti je vila prešla v la3t njeine hčerke, ki je poročena z angleškim .državljanom Sirom Rale igh Knightom. Ameriški listi so pisali v zadnji jeseni, da je bila gospa Kmghitova zelo presenečena, ko je v neki reviji zasledila poročilo o Titovi poletni rezidenci na, Brionih.'
Ej, na Brionih sem bil pogostokrat pri teti, ničesar ni manjkalo, Tito si je dobro postregel; torej le nekaj vem o Brionih.«
Omizje je umolknilo in ob -razmišljanju o Brionih so čisto pozabili na Titov rojstni dan. Le gospod Nande je čez čas srknil v kozarec in dejal: »Ni tako slaba misel zaradi Brionov, saj je človek; za vsak slučaj na odprtih vratih v svet. Adolf ni bil tako iznajdljiv!«
XVI.
V	minuli vojni so šli Nemci vse -do Kavkaza in v Afriko, Američani v Evropo, Oceanijo in celo na Japonsko in drugam, fja, kamor je to zahteval trenutni vojni položaj Po končani vojni so se vsi (v kolikor niso padli ali pa bili ujeti) vrnili domov imi nikomur ne pade danes na misel, da bi trdil, da so se narodi, ki so se te' vojne udeležili, preseljevali!
Pred vojno smo imeli fašiste v Italiji, na Romunskem in na Madžarskem, v Nemčiji ter celo v Angliji in drugod. Nemški in italijanski so pač pomogli španskim za njihove državljanske vojne, todi po njej so se vrnili domov. Danes ne bo nihče rekel, da se je »narod« fašistov preselil iz Italije v Nemčijo, nato na Romunsko ter Madžarsko in končno v Španijo, nato pa so i z u m r 1 i « ! Vsi pač dobro vedo, da so bili to politični pokre-•ti dn njih oborožene edinice in nihče ne bo vzel tega kot selitev celega naroda iz enih dežel v druge!
KDO JE PRVI POSELIL PRIMORSKO
Danes se »komunisti« širijo po vsem svetu, pa vendar nihče ne govori o preseljevanju narodov!
Zato je vsa ta teorija o preseljevanju1 pred tisoč in tolikimi leti, ki je zgrajena le na podlagi izpre-meirfb in istočasnosti različnih narodnih imen, popolnoma neosnova-na An nevzdržna.
To preseljevanje narodov .niso torej nič drugega- kot vojni in roparski pohodi ter osvobodilne vojne i tistih nemirnih stoletjih, ki so. sledila razpadu rimskega cesarstva.
Potomci narodov, ki so se tedaj bojevali med seboj za svojo svobodo ali pa za nadoblast nad sosedom, živijo še danes, pač pa so se tekom teh tisoč let prilagodili novim političnim prilikam, bodisi da so prevzeli tuj jezik in tujo miselnost ali pa, da so iz svojega in iz jezika osvajalcev stvori!i nov je-
zik, kakor n. pr. Angleži iz starega anglosaškega, francoščine ter u govorice njihovih podeželskih prebivalcev, Keltov. Vse to vrenje se je počasi izkristaliziralo v narodnostno razmerje v Evropi, kakršnega poznamo danes; ono je plod zgodovinskih dogodkov.
Vrnimo se na flaš primer, na vprašanje maše avtohtonosti. Postavimo, da v nekaj desetletjih pride do nove vseobče vojne z uporabo atomskih, vodikovih in še lepših bomb. Recimo, da bi sledilo popolno uničenje vsega kulturnega življenja in rešilo bi se le nekaj o-samljenih gorskih predelov. Prebi-, valci bi padli čez noč na naj pr 1-mitivnejšo stopnjo življenja in gospodarstva. Njih potomci bi šele kakih 1300 let pozneje uspeli zgraditi novo višjo kulturo, znanost itd. itd ter se začeli zanimati za svojo preteklost. Ostalo bi jim, postavi-
mo, le nekaj drobcev -nepožganih •papirjev, knjig in časopisov, katere tod našli pri izkopavanju ruševin velemest iz naše dobe.
Zgodovinar, ki .bi pisal zgodovino naših slovenskih krajev v dobi med letom 1900 ter 1950, bi1 brez-dvomno napisal takole:
»V tej dobi je prebival po teh krajih dvoglav .narod ev-stroogrcev, katerim je bil simbol dvoglav črn orel. Okrog leta 1912 so njih južni sosedje premagali ogromno turško cesarstvo (v katero so se neznano kdaj priselili) ter jih dve leti pozneje tudi njih same napadli. Njih zavezniki so bili drugi sosedje, Italijani, ki so si po končani vojni prilastili nekaj ozemlja. Italijane kmalu izpodrine nov narod črnosrajčnikov, ki so bili v ožjem sorodstvu z narodom fašistov. Druge predele bivšega, dvojnega cesarstva poselijo neznano odkod došli Slo-
venci, StM, Hrvati, Slovaki, Cehi in Poljaki. Pojavijo se tudi neki Eshaezerji (SHS), pozneje neki no-
vi	narod Jugoslovanov. Vso dobo vlada velika zmešnjava, kajti zdi se, da se neki narodi, po imenu Kranjci, Primorci, Goričani, Korošci, Sta.jetrci in Prekmurci umaknejo, da tod napravili prostor Slovencem, ki pa se kmalu razcepijo na dva dela in izvolijo vsak svojega velikega župana v Ljubljani in Mariboru. Pozneje izpodrine ta dvo župana ban s sedežem v Ljubljani, ki pa priznava nadoblast srbskega kralja v BeogTadu. Leta 1941 pride do nove vojne, za katere se pojavijo novi narodi, kakor Domobranci in Partizani, izginejo pa brez sledu Fašisti, ki se vrnejo domov in utonejo v morju domačinov. Narodi Nemcev, Avstrijcev, Velikonemcev, Hakenk/rajclarj .v. Narodu osocialisto v ter Hitlerjan-
oev (ki so verjeli v posebnega boga, Hitlerja) prav tako vderejo v silnih trumah s severa in pustošijo deželo. Vendar pa po končani vojni tudi oni neznanokam izginejo, Nemci pa se .umaknejo zapadno od črte Odra-Nisa, na katero se’ priselijo neki G. I. iz Amerike....«
Za d stuje naj ta primer. Vsa naša davina napisana preteklost sloni na takih zmotah, nerazumevanju narodnostnih prilik tedanjih časov in na pomanjkanju točnih in zanesljivih sporočil. Ce pa pomislimo, koliko so tuji narodi pri nas za nekaj let uničili knjig, zapiskov, spomenikov in drugih takih pričj naše nedavne preteklosti, si lahko mislimo, koliko je bilo tega namenoma -uničenega ali pa vsaj zatajenega za poslednjih »1300 let«!
(KONEC)
OPOMBA UREDNIŠTVA: Z drugim delom kramljanja o gornjem vprašanju bomo verjetno nadaljevali ob primerni priložnosti enkrat kasneje. P,rosimo zato cenj. čitate-1 je, da to upoštevajo.
VESTI s TRŽAŠKEGA
Hepreprlčliipp dohazopanje
Ugledna, v Berlinu izhajajoča mednarodna revija »Der MonaU'. je v svoji lanskoletni decembrski številki objavila obširno »Pismo iz Trsta«. Z vsebino tehtnega prispevka, katerega je napisal znani novinar Hal Lehrman, smo naše čitatelje je seznanili. Majska številka iste revije pa je zdaj objavila nekatarf pisma, katera je prejela od raznih tržaških veljakov, ki se seveda razburjajo nad Leh.--Kienovim načinom pisanja in nad njegovimi ugotovitvami. Da bp slika, katero posredujemo n^šlm čita-
■tpljem, popolpa, navajamo v na slednjem tudi'glavne argumentaci je teh naših someščanov.
Vittorij^ fraijjijuUli od »Gjornale di Tri.este« se čudi, da je bUtaijo »netočen in lahkomiseln članek« •objavljen v 'Sicer »t^ko dobro urejevanj greviji*. Posebno ga boli, k > Lehrman trdi, d* so Tržačani sicer povečini Italijani, si pa ne že-N le Italije, ker se boje, da bi izgubili gospodarske ugodnosti, katere jim prinaša zavezniška zasedba. »Kaj pa sploh prispevajo zavezniki h gospodarski rasti Trsta?« u-žfljeno vprašuje gospod Tranquil-lj. Nato pa seveda tudi sam odgovarja: Skrbijo pač za svoje čete, vse drugo daje Italija. Da je Italija na to obvezana po mirovni pogodbi, da so to samo krediti, katere bo treba po uresničenju Svobodnega tržaškega ozemlja tudi povrniti, tega seveda ne omenja. Nova podjetja tržaškega gospodarstva in modernizacija starih omogoča po njegovem samo italijanski kapital. Kako so bile izigrane razne ponudbe tujih industrijskih družb, kako so italijanski kapital pritegnila prav posojila Evropskega obnovitvenega načrta, ki so bila v Trstu vse obilnejša kakor v Italiji in kako je celo dober del teh posojil šel za ladje, ;ki so last izven-tržavških italijanskih paroplovnin družib, tudi o vsem tem previdno molči. Berlin je pač daleč, kdo pozna tam tržaške zadeve? Zato se lahko pove marsikaj.
Se zanimivejši je Tranquilli, ko preide na čisto politiko. Po njegovem sta za ugotavljanje resničnega tržaškega javnega mnenja merodajna! samo dva ključa: naklada dnevnega časopisja in volitve. Tako pravi, da izhaja »Glornale d. Trieste« v 53.000 izvodih, »Uitim? iNotizie« v 10.000 izvodih, proitlHi-jensko časopisje torej skupno v
krščanski« listi, in sicer leta 1949 s 73.000 glasovi, leta 1952 pa z 79,000. Tudi za temi številkami mora biti nekakšna posebna kalkulacija, kajti iz uradnih volilnih podatkov sledi, da so dobili demokr-šeani leta 1949 nekaj nad 65.500 glasov, leta 1952 pa nekaj nad 59 tisoč glasov. Verjetno ni hotel pokazati, da je njegova priljubljenost nazadovala!
Kako daleč sega njegovo demokratično pojmovanje pa izpričuje Bartoli takoj v naslednjem odstavku svojega pisma, v katerem ponovna izjavlja, da je proti plebiscitu s tremi alternativami, ker po njegovem tretja alternativa, t. j. o-hranitev STO, sploh ni alternativa. Velikega krščanskega demokrat;* ppč kaj malo briga, kaj misli 8£ tisoč volivcev občine, kateri nače-ljuje. Zanj je to nekaj nemogočega in iabasta«! O tem, kar njemu ni prav, meščani sploh ne bi smeli glasgvflti.
Tema dvema od resnicoljubnosti in doslednih načelnih misli kar prekipevajočima pismoma je pri-
Inna produkcija
gojencev glasbene šole SPM
bo v dvorani Avditofija y ulic' Teatro Romano v soboto, diie B. junija' 1964	^£),30.	Naštp-
piip gojepci klavirskega, violinskega oddelka, šolski godalni '.jcvartet in šolski' komorni' prke^teri — Vabljeni prijatelji glasbene mladice. — Vstopnice •f dobijp na: sedežu v ulici iM ri§yejli "št. 22, ‘ji. nadstr.
63 - 64.000 izvodih. Temu nasproti pa stoji samo .»Corriere di Trieste« s 6 - 7.000 izvodi. Takšno je po Tranquillijevem mnenj« tudi razmerje 'med Italijani, ki so za priključitev Trsta k Italiji in pro‘i temu. Ker pa sam najbrž dobro ve, da j£ ta dokaz precej šepav ip da ni v nobenem skladu z volilnimi (rezultati, si pomaga še s posebej prikrojeno volilno statistiko. Pri njej upošteva saipo iredentistične stranke, komuniste in indipenden-tiste. Tako pride do rezultata, po katerem naj bi bili dve .tretjini prebivalstva za povratek pod Italijo, erta tretjina pa proti temu. V svoji veliki poštenosti in gorečnosti je namreč popolnoma izpustil glasove oddane za Tržaški blok in, za obe slovenski listi! Malenkost: 43.000 glasov.... To je poštenost, kaj? 'In ta: odstavek si upa še zaključiti 3, besedami: »Volitve so se vi šile pod zavezniško kontrolo«, s čemer skuša dat»i svojim izvajanjem pečat pop61ne objektivnosti.
'Pismu je Tranq«illi priložil še dve izjavi, ali bolje rečeno opravičili. Prvo, 'ki je daljše, je napisal naš dični župan Bartoli. Ta se čuti prizadetega, ker ga je Lehrman kratil za »jokajočega župana«. Nadalje ugotavlja, da 9. oktobra ni bil v Tnstu, ker je bil odsoten v Rimu. Zato so iz trte izvite trditve, da je hotel govoriti po radiu in o-pozoritt prebivalstvo, naj se ne pu-«ti zanesti od veselja, kakor tudi, da je iz jeze, ker mu to ni bilo dovoljeno, izobesil na županstvu italijansko trobojnico. Prav tako je Bartoli,ja močno zabolel stavek »Prpvi demokrat *ie rabi nobene volilne žare«, katerega pcm je v svojem dopisu Lehrman položil v Http. Zato pravi zdaj, da je kaj •everjetnp, da t>i on rekel kaj f*-k»g«, saj j« bij ^voljen na (hdemo-
ključil nekaj; vrstic še B. Cadal-bert, profesor narodnega gospodarstva na tržaški univerzi. Gospod profesor pravi, da ni res, da bi de ja}, »da je Italija med obema, svetovnima vojnama Trst zanemarila, ker je bil njegov gospodarski po ■ ložaj popolnoma brezizgleden in ni imelo nobenega smisla vlagati vanj denar«. Prav tako ni res, da bi dejal, »da je Trst kot investicijski objekt za Italijo popolnoma brez pomena«. Vse to je namreč 'Lehrman v svojem članku napisal, čeprav Cadalberta ni imenoval z i-menom. Gospod profesor pa ga zdaj popravlja In pravi, da je »samo dejal, dp nesigprnost tržaškega političnega položaja' ovira dotok i-talijanskega kapitala in zaostruje brezposelnost«. Tudi to je precej zavito, posebno še, če upoštevamo, da si je celo CLN v uvodu svoje nedavne brošure o Trstu upal priznati veliko veČ!
Tako torej kar trije z združenimi močmi dokazujejo in preklicujejo, a pri vsem tem pa prav nič ne prepričujejo.
Osnovna šola na Opčinah
Slovenska osnovna šola na Opčinah vabi na zaključno šolsko prireditev, ki bo v nedeljo, dne 6. junija t. 1. ob 16. uri v Prosvetnem domu na Opčinah.
Na sporedu so igrice, prizorčki, recitacije, .baleti in zborno petje. Vstopnina je prostovoljna.
Prepričani smo, da se bodo starši in ljubitelji mladine polnoštevilno udeležili zaključne preizkušnje naše openske šolske mladeži!
Spominki pnilm i HibrižlRi
Pevsko društvo »A. Tanče« v Nabrežini priredi na bin-koštno nedeljo, dne 6. junija 1954 ob 17. uri proslavo v spomin učitelja in pevovodje Avgusta Tanceta v kinodvorani v Nabrežini.
Nastopi mešani pevski zbo-»A. Tanče« z umetnimi in narodnimi pesmi pod vodstvom g. Franja Fabrisa. Sodeluje tudi nabrežinska godba pod vodstvom g. Josipa Devetaka. Na sporedu so tudi recitacije, baleti ,ter solospevi s sprem-ijevanjem klavirja.
Naši ribiči na preži
V teh poznih spomladanskih dneh je tudi med svetokrižkimi in kontoveljskimi ribiči zavreščal-i. Redko so posejane njihove vrste in kmalu bo o tem slavnem izročilu slovenske pomorske delavnost: ostal komaj še spomin. Vendar je ta pogumna, in vztrajna posadki žilava, odporna in v svojem, izročilu tudi podjetna. V razdobju med majem in junijem prihajajo, tune; morje izroča svojo najbogatejšo le tino....
Od Sicilije do dalmatinskih obal, od grškega otočja do Črnega morja — in prav v samo zakotje tržaškega zaliva je na desettisoče parov oči obrnjenih proti morskim, globinam. Pazljivi opazovalci preiskujejo z ostrimi pogledi obalne morske pasove, da ob prvem prihodu dragocenega plena spravijo na noge vso ribiško vas.
2e nekaj tednov pred tem so morske obale zaživele. Dolgi in široki vlaki, ki štejejo na milijarde sioje&rpbpmh morskih prebivalcev obiskujejo y zgoščenih vrstah o-baina vodovja: sajrdine ali po tržaško sardoni. Tesno jim sledijo krfjpls rejenih lok^rd, ali v naši krajevni govorici škombrov, ki se ? bliskovito izurjenostjo poganjajo med vrste svojih manjših sorodnic in slavijo pa vsakem metru — r,-bilni ribji lpv. Temu nepregledne; mu valu lokard «p takoj za repnimi plavutami orjaški roji tun, ki' jim streže po življeaiu — človek.
Nad vsemi temi vlaki, vali in ro ji se uveljavlja okruten ?akon narave: Velike ribe požirajo male! Močnejši preganja šibkejšega na življenje in smrt!
Okusne lokarde in sardine sicer še vedno prevladujejo v naših ribarnicah, vendar pretresa lovska mrzlica maše rmiče predvsem ob misli na tune. To -je v teh dneh najbolj zapeljiva lovska pustolovščina, ki obljublja tudi najboljši zaslužek.
Nihče še danes ne ve, od kod pravzaprav prihajajo roji tun. Morda iz 'Islanskega morja, iz predelov Azorskega otočja ali iz okolice Kanarskih otokov. Ob času drsti-tve hitijo mogočni do. tri metre dolgi in do tri sto kilogramov težki ribji orjaki skoffli Baskajski fca-liv, prečkajo Gibraltarsko ožino in križarijo ob obalah Sredozemskega morja v Orno morje in Jadrah.
Zgodovina pripoveduje, da se je bajno bizantinsko bogastvo spočelo prav od zaslužkov, ki jih je prinašal lov na tune- Zaliv, v katerem so v glavnem lovili tune, šs danes imenujejo »Zlati rog«.
Ob toplih in členkovitih obrežjih Sredozemskega morja odlagajo tune svoja jajčeca, nato pa odhajajo nazaj v prostrani Atlantik. Z& premnoge roje teh plavajočih svetovnih potnic pomeni ženitovanj-sko potovanje tragično smrt v ribiški mTeži. Ze tisočletja poznajo sredozemski ribiči potovalne smeri tune. Za najspretoejše ribiče tune veljajo Sicilijanci, ki ribarijo
za tunami vse tja do afriških obal. S precej zamotanim sistemom o • mrežja v obliki glavnikov privabijo v labirinte mrež tudi po več isto tun. Turki lovijo tuno zgolj ponoči z lučjo. Zdramljene tune harpunirajo s trizobom.
Morda je lov na tune najbolj zanimiv na naših dalmatinskih obalah, ob Hrvatskem Primorju in vse do Devinskega zaliva. Na visokih lestvičastih gredah opazujejo naši -ribiči dan in noč obalna morja. K<; zazveni njihov glas na poplah po ribiških vaseh, je že v nekaj minutah vsa vas na nogah, na obali in v čolnih. Zalive, ki jih tune obiskujejo, že dolgo pred tem zaprejo z mrežami. Samo en vhod puščajo odprt.
Ce je roj tun zašel v mrežo, potem mlado in staro z največjo požrtvovalnostjo in včasih tudi z nadčloveškimi najjori vlači mrežo nq obalo in is tem se čedalje bolj zožuje prostor zajetega roja. Ko je krog postal že čisto majhen, pričenja pravo mesarsko klanje. S tez kimi tolkači pobijajo ribiča tune, ki sr. z zadnjimi silami upirajo smrti. Borba je težka in krvava, tudi za človeka nevarna. Niso redki slučaji, da je 250 kg težka tuna z re pom do smrti pobila nespretneg' ribiškega pomagača.
Vsako leto je čas, ko križarijo tune ob naših obalah, čas letine naših ribičev. Da bi jim bilo prav letos morje milostljivo, njim v zadoščenje, nam pa v dober tek!
19. nastop Baletni jfeli
Gojenke Baletne šole po<| okriljem SOD so se na Vnebohod že četrtič predstavile tržaškemu občinstvu. Primerno napolnjena dvo-■rana Avditorija je ponovno doka-zela, tja je ta umetnost že krepko prirasla tržaškemu slovenskemu o koljp.
V prvem delu so nastopile najmlajše gojenke, povečini deklice petih let. Chopinov »Notturno« so zelo dobro izvedle. Tatjana Belova in Marina Jevdočenko sta zaplesali Czibulkavo »Gavoto«, Alga Go-solini pa Čajkovskega »Punčko«. Posebno dobro se je izkazala Majda Petkovškova z Orieto Umari, ki sta zaplesali Offenbachovo »Rdečo kapico«. Saška Panjekova jt ljubko zaplesala Czibulkov »Valček«. Tudi Erika Fonda se je odrezala a Ponchiellifjevo »Variacijo« in Tatjana Belova z Delibeso-vim »Norčkom«. Končno je nastopil še ves ansambel I. tečaja o Schubertovimi »Vojaki«.
Drugi del je pričel z Walt Di-sneyevo »Sneguljčico«, pri kateri bi pa prav brez vsake škode lahk) izostalo petje. Walt Disneyev »Pi-nocchio«, ki ga je dobro lzved’a Erika Fonda, je navdušil občinstvo Prav tako sta se izkazali Anica Cah in Bianca Di Muro z valčkom »Labodji spev« Čajkovskega. »Prn menado« Offenbacha je odlično iz vedla Bianca Dl Muro. Višek ve-
čera pa je gotovo dosegla Anic,? Cahova, s., Saint Saens-ovo »Labodjo smrtjo«. Marala je ponoviti in večkrat jo je občinstvo priklicalo pred zastor. Bilo hi morda nespa metno, če bi se ta baletni talent, zepravil. Dvo.rakov »Slovanski ples štev. 6« sta dobro zaplesali Anica Cah in Bianca Di Muro. H koncu pa sta Sandra Razdorova in Marij Cinko zaplesala Baranlčevo »Kolo Svatovac«.
Večer je potekal v res prijetnem vzdušju. Vsa čast in hvala pa gre marljivi in požrtvovalni gdč. Akin-i fijevi.
Laž ima kratke noge
Spoštovani gospod urednik! Da je begunska usoda .trda, sem sam preizkusil na svojem hrbtu. Po pravici Vam povem, da mi je neznansko žal za vse ljudi, ki morajo zapustiti domovino in oditi po svetu. Posebno v zadnjem času prihaja na Tržaško ozemlje skoro dnevno veliko mladine, za katero bi si ne upal .reči, da jo ženejo sem politični razlogi. Vsaj. pri veliki večini je razlog za beg str ih pred vojaško službo in želja za boljšim življenjem. Prvo samo po sebi ni pozitivno gibalo, če ni globljih ideoloških razlogov. Kar se pa drugega .tiče, moram kot prepričan demokrat reči', da nihče nikomur ne bi smel preprečevati, da si po mili volji poišče kjer koli 1» svetu boljši kos kruha. Toda na žalost so danes razmpre takšne, da je za večino, ki hoče uresničiti svoj sen in pogledati v ta ali oni namišljeni paradiž, beg še najenostavnejši način.' Enkrat storjen, pa ta korak ne dopušča lahkih popravkov, ne lahkih povratkov. Ko se mladi ljudje po prvih stikih z zunanjim svetom seznanijo z njegovo neusmiljeno resničnostjo, velikokrat le spoznajo, da so se prenaglili. Zato .bi morali naše rojake vsi opozarjati na okoliščine, v katerih se bodo znašli, če se odločijo za odhod v tujino. To pa bi morali storiti pametno in stvarno, ne pa s pretiravanjem, ki doseže prav nasprotni učinek.
Prav v tem jugoslovanski uradni krogi močno greše. Tako sem n. pr. bral v »Slovenskem poročevalcu« z dne 18. aprila t. 1., da je neki Peter, po svojem povratku iz Avstralije, izjavil o svojem bivanju v tržaških begunskih taboriščih:
»Dnevi so se vlekli v neskončnost, izhoda pa ni bilo. Ce je komu uspelo pobegniti v mesto, d^ si je naberačij nekaj hrane za lačni želodec (!), ga je spet prignala nazaj policija. Potem pa so ga ne-
[tržaški PREPIHI
Kulturni shlad in »Demokracija"
* Naš zadnji prepih .»Iz .Kulturne ga doma’ v , kul turni sklad’« je novemu predsedniku očitno stopil v križ, saj ga. je obdelal v nedeljskem »Primorskem dnevniku« ka:-na petih enotretjinskih stolpcih. Njegovi želji za ponatis pa, žal, ne moremo ustreči, ker uživa prostor v »Demokraciji« prav tako naklonjenost matične države kot VSR kulturno življenje tistih Slovencev; ki ne vedrijo pod oportunističnim dežnikom. Pod prvo Jugoslavijo to ni bilo tako. To morda g. predsedniku še ni ušlo iz spomina.
Kdaj rabimo v slovenščini nare-kovaj ali po njegovem navednice. nam pove »Slovenski pravopis« ,SA2u, Ljubljana 1950, na strani 51, odstavek ]5, čl. 2, in samo tega pravila smo se držali v tem, kakor v vsakem prispevku »Demokracije«.
Vsa iz trte izvita »tolmačenja« pa so plod .razgibane domišljije kar je očitno tudi sam g. predsednik zaslutil. Niti z besedico nismo podvomili v poštenje nikogar in je zato vsako zavijanje v to smer ne samo neutemeljeno, pač pa tudi ne okusno. Vsekakor iskrena hvala za novo obogatitev slovenskega besednega zaklada: »demokracjjaš«, ki je mimogrede povedano precej nerodna srbskohrvaška spakedirank v Z vzdevki so se v starih, dobrih časih obmetavali šolarji, danes so v -tem specializirani komunisti in iredentisti s »Cittadello« na čelu. Eno ugotovitev pa je dr. Miki’-
Ob drugi obletnici tmrti
dr* Josipa Abrama
se ga spominja družina in ga priporoča v spomin prijateljem in znancem.
Sv. maša bo 9. junij® ob 7,JO r pprkvi Srca Jezusovega fu-lic<t %ancp).
letič točno pribil, da namreč »de-mokracijaši« po svojih skromnih močeh podpirajo VSE kulturne napore tržaških Slovencev. Dr. Mikuletiču pa bo prav tako dobro znano kot nam, da njegov krog ne-visJtofimerjena kulturna prizadevanja popolnoma prezira. No, od teh »demokracijaških« načel nas ne bodo tudi v bodoče odvrnili slabi vzgledi nasprotnikov! Kakor doslej, tako borno tudi odslej obiskovali VSE slovenske kulturne prireditve z isto doslednostjo, s katero tudi odbornici »Kulturnega sklada« izostajajo od prireditev izven oportunističnega dežnika. Iskreno želi-mo predsedniku in odbornikom vso srečo pri nabiranju prispevkov, čeprav vemo, da bodo nevistosmer-jene kulturne organizacije od prispevkov prejele prav toliko kot pd matične države. Ponavljamo — z i nas pobiranje ni novost; od rpj-sfva dalje se pa m je tako godilo za razvajence bo težje....
O »Kulturnem domu« pa drugič'
kam odvlekli, odkoder se je vm.l izmučen in pretepen, surovo kaznovan za svoj pobeg. (?)«
Tako vsaj piše časnikar, ki ic razgovarjal £ povratnikom, ^n dodaja:
»Vse to je Peter videl in okusil lakoto in mraz, okusil štirajke taboriščnikov za izboljšanje hrane in videl, kako so si ljudje iz obupa sami jemali življenja. O vsem tem je razmišljal, ko je begal po taborišču in iskal izhoda y prostost. Takrat je Peter prvič surovo zaklel in preklel svojo brezglavo neumnost.#
V takem duhu teče nato celotna poročilo. Mladina, ki ima .razgreto fantazijo, čuti v vsem tem pretiravanja, s katerimi se ji skuša samo preprečiti, da ne bi preskočila v boljši in lepši svet. To so velik? besede, ki ne prepričujejo. Ali se Vam ne zdi, da bi s stvarnejšim poročanjem dosegli pozitivnejše u-spehe, da bi manj slovenskih ljudi zapuščalo slovensko grudo? Trst je namreč preblizu, da ne bi v bližnjih predelih Jugoslavije vedeli, da begunska taborišča niso nikakršni Matthausni, da v njih ne umirajo od lakote, da ljudi ne pretepajo in da so množični samomori, katere bi si taboriščniki kar sproti lahko ogledovali, navadna propagandistična izmišljotina.
Eden izmed prizadetih
Nastop goienGev
Glasbene šole SPM
Dne 28. maja se je vršila prva produkcija gojencev Glasbene šo'e SPM v Trstu, v Machiavellijevi u-lici 22, pod vodstvom ravnatelja g.. Karla Sancina.
Nastopili so nekateri ‘ izbrani gojenci, ki so pokazali velik uspeh ir napredek v igranju violine, klavirja in harmonike iz klasične kakor tudi iz sodobne glasbene literature.
Ves program je bil podan v intimnem razpoloženju. Starši, ki so zosedli do zadnjega kotička dvorano Prosvetne matice, so sledili z velikim zanimanjem izvajanju svo jih otrok in so bili prijetno izne-nadeni nad dobrim uspehom. Več ■bomo poročali po drugem nastopu gojancev Glasbene šole v Avditoriju, ki se ‘bo vršil dne 5. junija.
ZADUŠN1CA
V soboto 5. junija 1954 ob 7. ur: zjutraj bo v cerkvi sv. Antona No vega v Trstu sv. maša zadušnica za vojake Slovenskega domobranstva, izročene in umorjene pred 9 leti. — Vabljeni!
Odgovorni urednik:
Dr. Prof. ANTON DABINOVIC Tiska: tisk- Afjri«, d. d., v Trstu
?PRAVN1£
Dr. FRANJO DELAK
▼ TRSTU 9 p ? p j e m • na
Reški cesti - Strada dl Ftume, številke 20-IU. - 2. na ds top je vsak dap od 15. dp )7. urp
Vsakovrstno pohištvo: SPALNICE - JEDILNICI -KUHINJE ITD. — PO NAROČILU IZVRŠI VSAKO DELO — POROŠTVO ZA DOBER NAKUP — TOVARNIŠKE CENE — DELO SOLIDNO — DOMAČA TVRDKA
Tovarna pohiitva Tel. 32
Cormons - prov. Gorizla
Prispeli so najboljši hladilniki sveta!
\ '	f,	'	•	i	.
|»!
I:	f.	j	m	*
y ~   N. c j t.	f
Izdelek največje angleške tovarne LEC je v celoti (tu<Ji s hladilno napravo, ki je najvažnejši del) izdelan po dolgoletnih izkušnjah izključno v L EC-o v ih tovarnah!
Električni hladilnik LEC je izviren izdelek, nedosegljiv v trajnosti, liniji in ceni!
Grajen je za Vas; LEC Vam bo prihranil mnogo denarja in Vam bo ob vsaki priliki nudil svežo hrano in Vas s tem ohranjal pri najboljšem zdravju. Zapomnite si: LEC mora v vsako gospodinjstvo!
Naročila ? takojšnjo dobavo — tudi z obročnim odplačevanjem — (sprejema tvrdka
»»»■ j«- -
G,
TRST - Pioz?^ S. Giovanni 1 - Tel- 35019