Savinjski vestnik
CELJE, 8. decembra 195i
Glasilo osvobodilne fronte mesta Celja, okrajev Celja-okolice in Šoštanja
LETO IV., STEV. 49 — CENA 5 DIN
Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik
Tone Maslo. Naslov uredništva: Celje, TitOT
trg 1. Poštni predal 123. Telefon 7. Čekovni
račun št. 620-1-90322-12 pri Narodni banki
FLRJ v Celju. Tiska Celjska tiskarna v Ce-
lju, četrtletna naročnina 70, polletna 130,
celoletna 260 din. Savinjski vestnik izhaja
vsako soboto.
Kmetijske zadruge
v novih pogojih gospodarstva
z uvajanjem novih gospodarskih za-
konov v naš splošni gospodarski sistem
se tudi naše splošne kmetijske zadruge
postavljajo v gospodarsko samostoj-
nejši položaj. Ob teh pogojih posta-
jajo kmetijske zadruge skrb vseh čla-
nov. To se vidi predvsem v tem, da se
upravni odbori na svojih sejah resno
bavijo s problemi, za katere se poprej
niti zmenili niso. Postavlja se vpraša-
nje rentabilnosti, posebno sedaj pr
stalnem znižanju cen, kajti razliko med
višjo in znižano ceno potrošnih pred
metov morajo kriti zadruge same. To
je koristno v dveh primerih. Prvič, da
se nabava raznega blaga ne vrši po-
polnoma samostojno po poslovodjih,
ampak, da se za to zanimajo celotni
upravni odbori. Drugič pa, da se na ta
način ustreže članom zadruge z onim
blagom po katerem je potreba in po-
vpraševanje na vasi. Raznega neku-
rantnega blaga, katerega smo pred ne-
davnim še videli v zadrugah, danes ni
več in ga tudi nihče ne more njim
vsiliti. Seveda moramo priznati tudi to
da imamo še nekaj takih zadrug, ki
se v dovoljni meri ne zavedajo resnosti
gospodarjenja. Jasno je, da se bodo te
zadruge znašle v težkih finančnih te-
žavah. To so tiste zadruge, ki niso
upoštevale navodil, kjer je bilo vedno
poudarjeno, da morajo za smotrno tr-
govsko poslovanje skrbeti celotni
upravni odbori. Tam, kjer so upravni
odbori to delo prepuščali poslovodjem,
se je nabralo v trgovini preveč blaga,
znižanje cen pa je te zadruge finančno
popolnoma oslabilo.
Drug važen moment je ta, da se bo-
do morale kmetijske zadruge mnogo
resneje baviti s prostim odkupom, ka-
kor so se kdaj koli do sedaj. Posameznд
kmetovalci so pred uvedbo novih pre-
voznih tarif prodajali svoje pridelke
mimo kmetijske zadruge. Z uvedbo
novih prevoznih tarif pa se posamezni-
kom ne izplača, da bi svoje pridelke
sami plasirali na trg. To se danes že
opaža na celjskem trgu, ko prodajajo
svoje pridelke le kmetje iz bližnje
okolice.
Pri kmetijskih zadrugah so se fi-
nančni izdatki na račun plač in daja-
tev v bonih povečali za 121%. Ce pa
k temu prištevamo še povišanje potnih
stroškov, povišanje poštnih uslug, po-
tem se ta odstotek dvigne nad 200%.
Ta dejstva predstavljajo resno obre-
menitev za kmetijske zadruge, prav po-
sebno pa še za gospodarsko in finančno
šibkejše zadruge. Ce k tem stroškom
prištejemo še razliko, ki je nastala za-
radi znižanja kmetijskim pridelkom
(zlasti pri sladkorju in masti), potem
je potreba po umnem gospodarjenju še
večja. Vsa nepotrebna službena poto-
vanja, ki jih je dosedaj bilo vse preveč,
bo treba omejiti. Štednja, to naj bo
geslo vsake kmetijske zadruge, ki ga
mora vestno in z vsemi ukrepi podpi-
rati. Nepotrebne telefonske pogovore,
včasih polslužbene, večkrat pa tudi pri-
vatne na račun zadruge je treba nuj-
no preprečiti.
Kakšno pa je stanje zadružnih de-
lavnic? Večina zadružnih obrtnih de-
lavnic je dosedaj uspešno konkurirala
našemu privatnemu obrtniku. V mno-
gih primerih so se zadružne delavnice
prav zaradi tega jačale in širile. Vse
te delavnice so bile rentabilne in so
lahko na ta način izboljševale z raz-
nimi proizvodnimi sredstvi produkcijo
in na ta način zniževale svojo polno
lastno ceno. Po novi uredbi o obrtni-
štvu pa morajo zadruge odškodnino za
živilske bone in otroške doklade kriti
same. Nedvomno se bodo zato izdatki
v zadružnih obrtnih delavnicah pove-
čali. Jasno je, da bodo tudi izdelki za-
družnih delavnic dražji od izdelkov
državnih delavnic. O kaki konkurenci
tu ne more biti več govora, ker bodo
zadružna obrtna podjetja ostala zaradi
višje cene brez dela. Pred marsikatero
zadrugo se bo pojavilo iz opisanih raz-
logov vprašanje, ali iti v izgubo, ali pa
zadružno delavnico ukiniti. Pravilno
bi ne bilo niti eno niti drugo. Vsaka
zadruga naj pregleda, kakšna je orga-
nizacija dela v delavnici; poenostaviti
bo morala administrativno poslovanje,
neproduktivno osebje odpustiti, me-
hanično izboljšati obrat in dyigniti kva-
liteto. Ce bomo pa hoteli, da bodo naši
zadružni obrati odigrali svojo vlogo,
se bodo morale cene storitvam iz-
enačiti med državnim in zadružnim
sektorjem. Ukrepi oblasti bodo tu go-
tovo potrebni, da se bo stvar pravilno
rešila.
Kakor že omenjeno so spričo uva-
janja novih uredb najbolj prizadete
finančno šibke zadruge brez močnejše-
ga gospodarskega zaledja. Poglejmo za-
kaj? Izkupički v trgovini in odkupih
so zaradi slabega in majhnega gospo-
darskega zaledja prenizki, da bi krili
izdatke za uslužbence in delavce v za-
drugi, kaj še, da bi taka zadruga
ustvarjala dobičke. Upravni odbori in
člani takih zadrug, ki imajo poleg te-
ga še stare izgube, bodo morali misliti
na združitev s sosednjo zadrugo tako,
da bo iz dveh ali celo iz treh nastala
močna zadruga, ki bo imela vse po-
goje za uspešni razvoj. Te združitve se
bodo izvršile do konca tega leta. Tako
bodo zadruge pridobile tudi na spo-
sobnejšem upravnem kadru, od kate-
rega je v večini .primerov odvisen
uspeh zaduge. Združevanje se seveda
mora izvršiti na popolnoma prostovolj-
ni demokratični bazi. O združitvah naj
upravni odbori pričnejo takoj razprav-
ljati s svojimi člani in naj sprejmejo
o tem že sedaj potrebne sklepe.
Objekt nove livarne v
Storah (dolg 46 m), kjer
se bodo vlivali dosedaj
največji valji. Livarno
so zgradili delavci »Be-
tona« iz Celja, ki so iz-|
oolnili letni plan na vseM
gradiličih 47 dni pred ro4
kom. Ì
Vedno uspešnejši odprti partij$l(i
sestanici v Sforali
Partijska organizacija v Železarni v
Štorah je pristopila k pravilni obliki
razpravljanja o perečih problemih, ki
zadevajo ne samo Partijo, temveč vse
množične organizacije in upravni od-
bor podjetja ter delavski svet podjetja.
Uvedla je odprte partijske sestanke,
oziroma konference.
2e pri prvi konferenci se je poka-
zalo, da so ljudje za vse probleme za-
interesirani in da marsikaj vidijo, le
do besede jih je malo težko pripraviti.;
Na drugi partijski konferenci je bila]
diskusija že živahnejša in seveda tudii
uspešnejša. V torek 27. novembra se jej
vršil zopet odprt partijski sestanek v'
Metalurško-industrijski šoli v Storah,
ki je bil zelo dobro obiskan. Na tem
sestanku smo lahko opazili, da ga je
obiskalo do sedaj največje število ne-
partijcev, ki so z zanimanjem sledili
referatom, še posebno pa diskusiji, ki
je bila izredno živahna in plodna. Raz-
pravljajo predvsem o problematiki pro-
izvodnje, o težavah, s katerimi se bo-
rijo v tovarni sami in o vplivih, ki se
opažajo in ki povzročajo težave. Disku-
tanti so pravilno nakazali težave pri
prometu, ki ovirajo potek produkcije,
spregovorili so o delovni disciplini, o
dviganju kadrov po strokovni plati.
Niso se ustavili pred napakami in po-
manjkljivostmi sindikalne podružnice
in partijske organizacije. Govorili so,
kaj lahko še pokrene upravni odbor
podjetja in delavski svet. Posvetili so
dober del diskusije dvigu fizkulture in
še posebej dvigu kulturno-prosvetnega
delovanja v Storah. Gre za prostore,
kjer naj bi prebili delovni ljudje svoj
prosti čas v izobraževanju in zdravi,
koristni zabavi. Razgreli so se, ko so
spregovorili o možnosti nabave kino-
aparature, ki jo je pa treba montirati
v primerne prostore, te pa je treba
šele najti.
Po res živahni, stvarni diskusiji so
sprejeli več koristnih sklepov.
Tako je partijska organizacija v Že-
lezarni Štore pokazala, da se je lotila
pravih oblik dela in bo žela iz meseca
v mesec vse lepše uspehe.
Novi frontni odbor v Laškem
čaka dosti nalog
Občnega zbora, združenega z volit-
vami novega odbora OF, so se člani
OF v Laškem polnoštevilno udeležili.
Občni zbor se je vršil 26. novembra v
Telovadnem domu.
Poročilo predsednika tovariša Toneta
Kneza je bilo obširno in je marsikje
ostro zadevalo pomanjkljivosti frontne-
ga delovanja v Laškem. Predvsem je
kritiziral delo članov OF v vrstah fiz-
kulturnikov in mladine. Pohvalil je
predvsem organizacijo Zveze borcev
NOV, ki si resnično prizadeva utrditi
organizacijo in žanje med vsemi orga-
nizacijami največ uspehov. Pohvalil
je tudi dejavnost prosvetnega življenja,
predvsem kulturno umetniškega udej-
stovavnja Laščanov, ki so s pomočjo
Rečičanov dosegli lepe uspehe. Ti
uspehi pa spričo kadrov, ki so še ob
strani in spričo tradicije iz predvojne
dobe, še vedno ne dajejo povoda, da bi
bili zadovoljivi.
Po volitvah, ki so temu poročilu sle-
dile, se je razvila dokaj živahna di-
skusija:
Tov. Marko Manfreda je opisal uspe-
he organizacije Zveze borcev NOV in
omenil, da bi organizacijo, kljub temu,
da je zelo velika, lahko še povečali in
je poudaril, da bo razširitev organi-
zacije ena izmed glavnih nalog ZB.
Tovarišica Pirnatova je opozorila
matere, ki so zaradi malenkostnega
povišanja oskrbnine v otroškem vrtcu
vzele otroke na dom, naj otroke pu-
stijo v vrtcu, saj so starši dobili tudi
temu primerno doklado, uprava vrtca
je spričo ukinitve živilskih nakaz-
nic bila prisiljena dvigniti oskrbnino.
Fizkulturnega delovanja v Laškem
sta se v diskusiji lotila dva prisotna
člana. Prva je govorila Ruža Sinigoj,
drugi pa se je oglasil tajnik telovadne-
ga društva, tov. Ciril Knez. Le-ta je
ugovarjal predsednikovemu poročilu,
ki je kritiziral delovanje Telovadnega
društva v Laškem. Navedel je vrsto
uspehov in pohval, ki jih je za svoje
delo društvo sprejelo. Omenil je ne-
zanimanje članstva OF za to panogo
društvenega udejstvovanja. V to do-
kaj vročo razpravo je posegel tovariš
Manfreda, pozneje tudi predsednik To-
ne Knez sam, ki sta tov. Cirilu Knezu
dokazovala namen kritike, ki pa jo
ta ni pravilno razumel.
Nekam čudno pa zveni kritika o ne-
delavnosti dramatske sekcije Telovad-
nega društva. Ce taka sekcija pri fiz-
kulturnikih obstoja, se kljub temu ne-
kako zdi, da ne spada tja. Verjetno,
pravimo verjetno, izvira to iz nekakega
spora o lastništvu edinega doma, edine
za prireditve razpoložljive dvorane v
Laškem. To stvar bi bilo treba spora-
zumno urediti. Ureditev odra in kuli?
je predvsem stvar KUD. Dom pa naj
bi služil ljudstvu za vse prireditve, ki
nudijo kakršno koli razvedrilo ali
kulturno dobrino.
Diskusija se je razvJa tudi v smeri
Ljudske univerze, za katero je med
Laščani premalo zanimanja, razprav-
ljali so tudi o olepšanju mesta po vzo-
ru Celja, kar pa je že v teku, in o šte-
vilnih drugih problemih.
Po končani diskusiji so bili objavlje-
ni rezultati volitev. V zapisniku, iz ka-
terega črpamo snov za ta članek, pa
pogrešamo osmo točko dnevnega reda
z občnega zbora OF v Laškem. Ta
točka je zelo važna, — namreč sprejem
novih sklepov. Morda so jih pozabili
zapisati, toda če so jih pozabili pred-
ložiti občnemu zboru in če jih občni
zbor ni sprejel, je to velika pomanjk-
ljivost.
Vsekakor je v Laškem še mnogo pe-
rečih vprašanj in problemov, ki jih bo
moral novoizvoljeni OF odbor čimprej
rešiti.
Republika naša, ti sonce svobode
Praznih republike so delovni ljudje dostojno proslavili
Sirom naše domovine so delovni ljud-|
je Praznik republike preživeli v kar
se da prazničnem vzdušju. Proslave so'
prešle v kri in meso našim ljudem in.,
praznovanje tega dne pojmujejo kot:
samo po sebi umevno. Proslave so se.
vršile po vseh kolektivih, ki so ta dan]
izkoristili tudi za nagrajevanje naj-|
boljših. Brez direktiv in brez posebnih
priprav so vse te proslave zelo dobroi
uspele. Povsod je bilo čutiti resnično
prazničnost, ki je izžarevala ponos in
samozavest, hkrati pa čut zahvale vsem,;
ki so se za našo svobodno domovino!
žrtvovali. Zato so se tega dne večino-i
ma vsi spomnili tudi padlih in z venci«
počastili njih spomin.
i
V CELJU j
sicer ni bilo kake centralne proslave..
Tak praznik je mogoče resnično praz-
novati edinole v ožjem življenjskem in
delovnem okolišu, zato so kolektivi ini
ustanove priredili svoje svečanosti. Ta-i
ko so uslužbenci OLO Celje-okolicaj
v dvorani Narodnega doma priredilij
svečanost, na kateri je spregovoril;
predsednik sveta za kulturo in prosveto:
tov. Boris Debič. Po svečanem delu pro^
slave se je razpoloženje razvilo v pri-|
jeten družabni večer, ki bo resnična,
ostal v spominu vsem navzočim. ¡
Edino kar je bilo v Celju skupneg;^^
za vse Celjane, je bila svečana akade-^
mi j a v kinu Metropol, kjer je sodelovaj
mešani zbor ljubljanske filharmonije.;
Kratek referat o pomenu 29. novembra
je imel sekretar MK KPS tov. Vinko^
Sumrada. Celotno akademijo je pre-
našalo mestno ozvočenje, da so teg£^
posebnega kulturnega užitka bili de-^
ležni tudi oni, ki niso zaradi prena-^
polnjenosti mogli več v dvorano.       j
V CELJSKI BOLNICI 1
Zvečer pred praznikom je sindikalna^
podružnica splošne bolnice priredila vj
nabito polni okrašeni dvorani bolnice]
slavnostno akademijo. Organiziral joj
je predsednik podružnice primari j dr J
Jože Flajs. Na njej so sodelovali ve-^;
činoma nameščenci bolnice, med temi!
tudi več zdravnikov. Na programu so
bili govor, recitacije, koncertne točka
orkestra, klavirske in solopevske ter|
Ogrinčeva vesela enodejanka »Kje jq
meja?«. Spored se je prenašal po boH
niških sobah. Potekal je brezhibno ir^
je izzval mnogo prisrčnega odobravaj
nja. Sledila je sproščena prosta zaba-
va. Kvalitetna prireditev je docela do-
segla svoj namen, ko je združila po-'
žrtvovalni delovni kolektiv bolnice pri
enodušni proslavi velikega Praznika re-*
publike.
TUDI КиВАКЛ V LAŠKEM
so na zelo svečan način proslavili Danj
republike. Proslava se je pričela obj
10. uri dopoldne na sam praznik v;
dvorani Sindikalnega doma, ki je bila;
nabito polna. 
Bogat, lepo izveden in pester pro-
gram je trajal do 13. ure. Proslavo je
otvoril moški pevski zbor rudarjev H
pesmijo »Hej brigade« in »Mi vstaja-
mo«. Nato je spregovoril ljudski po-
slanec tovariš Diaci Lojze o pomenu
29. novembra za naše narode. Najbolj
ljubko so izvedli svojo točko pionirji
iz šole Rečica, ki so recitirali in dra-
matsko izvedli tri motive iz narodnih
pesmi. Med proslavo je zaigrala tudi
rudarska godba, na koncu pa je zapel
moški pevski zbor himno Kozjanskega
odreda »Bohor je vstal«.
Po programu je rudarjem čestital
praznik predsednik OLO Celje-okoli-
ca tov. Bobovnik Mišo. V govoru je na-
kazal zlasti razvoj naše revolucije po
vojni, poudarjajoč zadnje gospodarske
ukrepe. Šestim najboljšim rudarjem-
kopačem je razdelil Medalje dela, s ka-
terimi so bili za dosežene uspehe odli-
kovani od Prezidija Ljudske skupščine
LRS. Mnogi rudarji so sprejeli tudi
denarne nagrade. Kapetan Belamarič je
ob tej priliki podelil rudarjem pismeno
priznanje Zveze borcev NOV Slovenije
kot najboljšemu kolektivu v okraju
za dosežene uspehe v tekmovanju za
10. obletnico JA. Za sprejeto priznanje
se je v imenu kolektiva zahvalil tov.
Kajtna Zvonko.
Za otroke, ki so bili na proslavi, je
brez dvoma vzbudilo največje veselje
predvajanje dveh kratkih filmov, saj
so mnogi od njih gledali film prvič v
življenju.
Ta dan se je tudi uresničila želja
mnogih Rečičanov. Kajti naposled so
le sprejeli toliko zaželjeni kino-pro-
jektor, ki jim bo ob sobotah in nede-
ljah krajšal čas v Sindikalnem domu.
V ŠOgTANJSKEM OKRAJU
PRI GRADISU
Gradisovci iz gradilišča v Velenju in
Šoštanju so se zbrali k proslavitvi
Dneva republike v svoji dvorani v Šo-
štanju. Delovni kolektiv »Gradiš IMM«
Šoštanj, ki je že 9. novembra izpolnil
svoj gradbeni plan, je ob tej priliki
prejel pismeno pohvalo in priznanje
od Okrajnega odbora ZB NOV Šoštanj,
ki si jo je zaslužila njihova sindikalna
podružnica, ki je v tekmovanju v po-
častitev 10. obletnice JA dosegla пз
področju izvenarmadne in predvojaške
vzgoje ter krepitve obrambne sposob-
nosti domovine največ uspehov. Na
proslavi 29. novembra so tudi progla-
sili večje število udarnikov, med njimi
tudi desetkratnega udarnika Rezoničnik
Antona iz Belih vod. Večjemu številu
delavcev so podelili tudi denarne na-
grade.
V VELENJU
Tudi velenjski rudarji so skupno z
delovnim kolektivom Elektrarne slav-
nostno proslavili Dan republike.
Prejšnjo soboto so tekmovali za več-
jo storilnost dela. Ze od nekdaj je pri
njih prevladovalo mnenje, da dnevna,
triizmenska proizvodnja ne more pre-
seči 1600 vagončkov premoga, poseb-
no zdaj še toliko manj, ker je šlo nad
60 kopačev v JA. Tega tekmovanja v
jami se je udeležilo tudi nameščenstvo>
pa tudi iz Šoštanja so šli v jamo člani
OK KPS, direktor NB, ki so v tekmo-
vanju zasedli prva mesta in še drugi.
Tudi miličniki, ki že dlje časa poma-
gajo velenjskim rudarjem v oknih, so
uspešno tekmovali.
Zrušili so staro normo 1600 vagonč-
kov dnevno in postavili novo: 2394 va-
gončkov premoga v enem dnevu.
Po tako uspešnem tekmovanju so
velenjski rudarji s ponosom proslav-
ljali Dan republike na predvečer 29. non
vembra, naslednji dan pa so v jamah
kopali premog za široko potrošnjo.
PROSLAVA V ŠOŠTANJU
V Šoštanju je bila na predvečer Dne-
va republike, tako kot po drugih kra-
jih v okraju, proslava za vse prebi-
valstvo Šoštanja. S Prešernovega trga
je krenila povorka članov Fronte z
baklami po ulicah Šoštanja do zadruž-
nega doma. Po govoru o pomenu
29. novembra je pri izvajanju sporeda
sodeloval mešani pevski zbor, ki je za-
pel več pesmi, godba domačega SKUD
Kajuh in recitatorji.
ODKRITJE SPOMINSKE PLOSCE
Na dan republike so na šoštanjski
osnovni šoli odkrili spominsko ploščo
partizanu, ki je v goreči šoli ob priliki
partizanskega napada na Šoštanj ščitil
iz goreče šole urnik partizanov. Ker se
ni več mogel rešiti iz goreče šole, ki
so jo obkolili Nemci, se je tudi sam
роШ z bencinom ter v poslopju zgo-.
rei, da ga Nemci ne bi živega ujeli.
V Velikem vrhu je 13 hišnih številk
in 44 zavednih frontovcev
Dobro uro hoda od Smartnega ob
Paki je Veliki vrh, ki ima lastno front-
no organizacijo. Trinajst hišnih šte-
vilk ima vas, a organizacija šteje 44
zavednih članov.
Velikovrhčani so zelo ponosni na ce-
sto, ki so jo zgradili v Hudem potoku.
Graditi so jo začeli letos v februarju.
Za to delo je dala vsaka hiša po ene-
ga člana. Za cesto, ki je potrebna za
prevoz lesa so prispevali 577 delovnih
ur in 144 ur pri vožnji s konji. Brez
pomoči sosednjega KLO Rečica, ki to
cesto sicer uporablja, je delo bilo
uspešno dokončano. Največ je žrtvo-
vala Zajčeva družina, katere hišni po-
glavar je tudi sekretar vaške frontne
organizacije. Zgraditi nameravajo tudi
frontno sobo. Opeko za zidove bodo
sami naredili, težave pa imajo edinole
s strešniki. Trda jim gre tudi pri go-
jitvi hmelja, ker je njih pretežni del
njiv preveč strm.
Letos bodo organizirali izobraževalni
tečaj. Sploh je v tej vasi duh kolektiv-
nosti zelo razvit, saj so v sklepih in pri
delu enotni ter si radi pomagajo med
seboj.
Velikovrhčani so lahko za vzgled
vsem vasem v šoštanjskem okraju.     i
Tekmovanje na čast JA v šoštanjskem okraju
Okrajni odbor ZB je v tekmovanju
na čast 10. obletnice JA dosegel lepe
uspehe po šoštanjskem okraju. Social-
no ekonomska sekcija je izvršila likvi-
dacijo obnovitvenih zadrug in razde-
lila med pogorelce iz NOV velike ko-
ličine gradbenega materiala. Velike
uspehe je organizacija ZB dosegla pri
izvenarmadni vzgoji ljudi, posebno pa
pri izvedbi številnih strelskih tekmo-
vanj.
Med sindikalnimi podružnicami je
imela največ uspehov Tovarna usnja v
Šoštanju, ki je kljub pomanjkanju ma-
teriala presegla plan za 1,1%, plan
dobav za JA pa za 14%. Samo v ok-
tobru so proglasili 36 udarnikov. Ži-
vahno delajo razne sekcije v tej po-
družnici in beležijo prav vse vidne
uspehe.
Kolektiv »Gradisa« tudi uspešno tek-
muje. Obljubo, da bo letni plan dose-
žen do 29. novembra so izpolnili 20 dni
pred časom. Organizacija je uredila
grob padlih partizanov, uredila je last-
no knjižnico in razširila organizacijo
za 32 novih članov.
Med najboljše kolektive se je uvr-
stila tudi Termo elektrarna v Velenju.
Najboljši mladinski odbori so v Saleku
in Pesju. Tudi okrajni odbor Ljudske
tehnike in aktivi tehnike po vaseh in
podjetjih so v času tekmovanja na
čast Dneva JA imeli lepe uspehe. Ak-
tivno delajo in tekmujejo tudi ostale
organizacije v okraju, kot gasilci, cen-
tri predvo jaške vzgoje. Rdeči križ in
drugi. F. L.
PRAZNIK REPUBLIKE V KROGU ČLAN-
STVA PROSVETNEGA DRUŠTVA
V STRANICAH
Prosvetno društvo v Stranicah ni mnogo-
številno, a kljub temu se je temeljito pri-
pravilo na praznovanje Dneva republike. Že
v nedeljo 25. novembra so s pomočjo pio-
nirjev uprizorili akademijo. Sodelovala je
tudi starejša mladina in učiteljstvo iz Stra-
nic in Frankolovega. Mnogo ljudi, ki so
prišli na predstavo, se je moralo vrniti do-
mov, ker ni bilo več prostora. Za te so v
nedeljo prireditev ponovili. K uspehu obeh
prireditev je dosti pripomogel tudi poslo-
vodja Beve, ki je res odlično igral in na-
vdušil gledalce. Zlatka.
Diplome so dobili
Okrajni odbor Zveze borcev NOV v Šo-
štanju je na Dan republike razdelil zmago-
valcem v tekmovanju na čast JA v petem
mesecu diplome. Diplome so dobili MO ZB
Šoštanj, KO ZB Velenje, Nastavni center
Bele vode, delovni kolektiv »Gradiš« v Šo-
štanju, delovni kolektiv Elektrarne v Ve-
lenju in Okrajna gasilska zveza v Šoštanja.
stran 2
»SAVINJSKI VESTNIK« 8. decembra 1951
Stev. 49
jugoslovanska   resolucija
v parizu je bila sprejeta
z veliko veČino
Posebni politični odbor Generalne
skupščine OZN je jugoslovansko re-
solucijo sprejel s 50 glasovi proti
petim glasovom sovjetskega bloka.
Dve delegaciji, Perzija in Avgani-
stan sta se kot sosedi sovjetske zve-
ze glasovanja vzdržali. Številni de-
legati so svoje glasove podprli še
s posebnimi izjavami o pravičnosti
jugoslovanske resolucije, o njeni
borbi za resničen mir in apelirali
na SZ in satelitske države, naj z
Jugoslavijo upostavijo normalne, ali
vsaj znosne odnose.
Sovjetska in satelitske delegacije
so seveda ugovarjale tej večinski
odločbi OZN in skušali z »dokazi«
podpreti svoje izjave, da je Jugo-
slavija tista, ki ogroža mir. Tako so
na primer iznesli »neizpodbitne« do-
kaze, da so v Jugoslaviji tuja vo-
jaška oporišča, da se naša industrija
vrača tujemu kapitalu itd. Beloruski
delegat je dejal, da je »rudnik v
Kamniku«(?) pod kontrolo ameriške
družbe, katere ime je celo navedel.
Na te smešne trditve je Milovan
Djilas odgovoril v zaključnem go-
voru in v celoti podrl to »hišico iz
kart«, ki naj bi predstavljala sov-
jetske adute. Za primer postavljamo
samo »rudnik« v Kamniku, ki nam
je najbližji. Vsak Slovenec ve, da v
Kamniku sploh ni nobenega rudni-
ka. Ko je Djilas vprašal beloruske-
ga delegata, kje je te podatke dobil,
ni prejel odgovora, kakor tudi ni
prejel odgovora na ostali dve
vprašanji, ki mu jih je zastavil. Ka-
ko neki? Podatki so ga ogoljufali, da
se je v zemljepisju osmešil kot šolar-
ček.
krvave praske v egiptu
Odkar traja egiptsko-angleški ne-
sporazum, je po egiptskih poročilih
bilo ubitih že 19, ranjenih pa 31
Egipčanov. Pretekli teden je ob Su-
eškem prekopu prišlo do štiriurnega
boja med britanskimi vojaki in
Egipčani.
Angleži so znova poslali pojača-
nja v območje sueškega pasu. ■Egip-
čani so izgnali iz države vodjo po-
družnice »Associated Press«, ker je
pošiljal preveč tendenciozne vesti
svojemu centru.—
na koreji se bližajo miru
ped za pedjo
Kljub temu, da je večina pogo-
vorov na Koreji bilo neuspešnih, so
do danes vendarle nekoliko napre-
dovali. Zedinili so se vsaj v nekih
točkah, ki dajejo upanje, da se bo-
do resnična pogajanja za mir na
Koreji lahko pričela. Določena je
razmejitvena črta. Tudi glede oto-
kov so si že na čistem. Kitajci in
Severni Korejci so celo pripravili
veliko zamenjavo ujetnikov, čim bi
bilo premirje doseženo. Kitajci pred-
lagajo, naj bi se prepovedalo do-
važanje svežih sil na bojišče. Vse
bolj se zagrevajo za misel, da bi
korejski spopad reševala mednarod-
na komisija.
nemško vprašanje pred ozn
Te dni v Parizu posebni politični
odbor razpravlja o vprašanju Nem-
čije. Zahodne velesile želijo, da bi
v kratkem to vprašanje rešile vse
okupacijske sile v Nemčiji.
Zahodnonemški kancler dr. Ade-
nauer je odpotoval v London, kjer
je obiskal Churchilla. Obiskal bo
tudi Edna, Attleja in kralja.
državni udar v siriji
Pred dnevi je sirski načelnik ge-
neralštaba polkovnik Adiba Sišakli
izvedel državni udar proti popoli-
stični vladi. Predsednik populistične
vlade Hašem Atasi je odstopil, ker
ni hotel ugoditi upornikom in raz-
pustiti parlamenta. Sišakli je pre-
vzel vse posle predsednika vlade, —
eisenhower zahteva 60 do 70
divizij
Na sestanku štaba atlantskega
pakta, ki mu je predsedoval gene-
ral Eisenhower so postavili poleg
drugih zahtev tudi predlog za 60 do
70 divizij, ki naj bi jih pod povelj-
stvo tega štaba postavile države, ki
so vključene v ta pakt. —
kratke vesti...
Praga. — Češkoslovaške oblasti so
aretirale podpredsednika vlade Ru-
dolfa Slanskyja. Slansky je bil eden
od podpisnikov zloglasne informbi-
rojevske resolucije. Kaj čudna so
pota sovjetsko-satelitskih politikov!
Moskva. — Agencija Tass je po
dolgem času sporočila, da je pogre-
šano ameriško letalo, ki ga iščejo že
dolgo časa, moralo pod pritiskom
sovjetskih lovcev pristati v Mad-
žarski. Zanimivo je, da so to prvi
poročali iz Moskve in ne iz Mad-
žarske.
Rim. — V Rimu so ustanovili novo
gibanje z naslovom »Demokratski
intelektualci«. Vpisalo se je večje
število javnih in kulturnih delavcev
Italije.
V Gaberjih je zaživelo...
V zadnjem času se je teren Gaberje
precej razgibal. Vse množične organi-
zacije so oživele. Pred vsemi pa pred-
njači krajevna organizacija ZB, ki- je
od svojega zadnjega občnega zbora vid-
no napredovala in s svojo delavnostjo
vzbudila k življenju še vse ostale mno-
žične organizacije terena.
Uspehi, ki jih je dosegla organizacija
ZB v Gaber j u na vseh poljih dejavnosti,
so pohvale vredni. Poživela je prosto-
voljno delo, izvršila gramozenje Le-
skovškove ulice in zasula izkopani ka-
nal na Dečkovi cesti, sodelovala je pri
obnovitvi grobov in pokopališča na
Frankolovem, uredila kartoteko član-
stva, pobrala vso članarino za leto 1951,
obdarovala socialno šibke družine pad-
lih borcev z 8500 din. Na njeno pobudo
je sindikalna podružnica »Cegrad« da-
rovala za spomenik padlim borcem 30
tisoč din, za kar gre tej podružnici po-
sebna zahvala, ki naj najde posnemalce
še pri drugih sindikalnih podružnicah.
Organizacija ZB Gaberje je na svoji
zadnji seji določila za spomenik padlim
borcem v Celju 5000 din. Oddolžila se
je spominu umrlega člana tov. Zuperla
in namesto venca na grob je določila
podporo njegovi družini v znesku 1000
din. Na dan 1. novembra je obiskala
grobove na Frankolovem, kjer je polo-
žila venec, tudi pred spomenik padlim
v Cinkarni in na Trgu mučenikov je
položila vence. Razdelila je spomenice
družinam padlih na posebno zato skli-
canem sestanku. Ustanovila na terenu
strelsko družino »Franc Leskošek«, ka-
tera šteje 32 članov in iz izkupička od
prireditve je dala strelski družini 15000
din za nabavo novih pušk in municije.
Uspehi drugih organizacij na terenu
so tudi vedno vidnejši. Tako je telo-
vadno društvo »Tone Kos« poživelo de-
lo v društvu in danes se lahko že e>o-
naša s številnimi novimi člani. Pri-
pravljajo se na nastope in akademijo
v proslavo obletnice JA. Posebna za-
hvala gre nekaterim požrtvovalnim to-
varišem, ki se niso plašili reorganiza-
cije in že skoraj razpadlo društvo po-
novno spravili na noge.'
Tudi vse ostale množične organiza-
cije OF, PAZ, RK, Gasilska četa so
pridno na delu, le AF2 je trenutno za-
spala. SKUD »Ivo Ključar« je svoje
člane ponovno zbral in veselje jih je
gledati, kako pridno, kot nekdaj v sta-
rih časih redno obiskujejo pevske in
druge vaje, tako, da bo že bližnja bo-
dočnost pokazala gaberski SKUD v
drvigi luči.
Zdi se, da se Gabrčani zavedajo svoje
slavne preteklosti in da hočejo zopet
prednjači v izgradnji socializma, ki se
predvsem zrcali v preobrazbi naših
ljudskih množic, ki streme h končnemu
cilju — k lepši in srečnejši bodočnosti!
L. T.
OB ROBU
v tej vlažni jeseni, kjer se po večerih
res ne veš kam dati, mi je dala poslednji
sunek, da izpregovorim nekaj besed o našem
gostinstvu. Takratni obiskovalci »Samskega
Doma« bodo vedeli kaj imam v mislih. Saj
ne rečem, pijani ljudje so vedno bili in tudi
glave so si v takšnem stanju ne redko že
od pamtiveka razbijali. Vprašanje je samo
koliko teh ljudi, oziroma če se ne dajo tak-
šni »herojski« izpadi znižati na minimum. —
To pa presega že vse meje. Ja, človek že
celo glavo domov ali pa da mu ni potreba
mora imeti naravnost krompir, da pride s
dati obleko v kemično čistilnico, kar je in-
dentično s tem, da si jo da uničiti. Ne, saj
pravim, ljudje so pili in bodo pili in sam
bi bil hud in srdit nasprotnik prohibicije.
Vendar se je pa pri nas vse preveč razširilo
mnenje, da se ne da biti dobre volje, če
nisi pošteno nasekan. Natakarji pa, da nisi
polnovreden gost, če ne piješ kot žolna. Ne,
ne, najmanj buteljko drugače ni nič. Pravijo,
da bi drugače ne bili rentabilni. V to, če
dovolite, močno dvomim in pravim, da hudo
pretiravajo. Ker, če to drži, bi morali v
Svici enostavno lokale zapreti. A'saj tako mi
je nekdo, ki je tam bil, pripovedoval. Spo-
minjam se časov, ko je vzbudila v kavarni
pravo senzacijo popoldan naročena buteljka.
Danes pa izgleda, je to normalen pojav.
Kdo za vraga naj potem verjame, da ni de-
narja in kdo trdi da je to prav. Taki bu-
teljki sledijo potem druge, kot ministrantje
kaplanu in če pride potem po takšni proce-
sijo do razbitih kozarcev, praznih žepov in
plastičnih operacij, naletiš na začudenje in
čudovito ogorčenje pri našem gostinskem
osebju. Na vsak način je pa pametnejša bor-
ba proti vzrokom, kot pa borba proti posle-
dicam. Tudi rentabilnejša in manj boleča
je. Zakaj bi n. pr. ne izšla odločba, da je
prepovedano točiti alkohol že pijanim ljudem?
Dvomimo, da bi že kogar koli poboljšali
plakati proti alkoholu. Pravijo, da poznajo
v Švici nekaj takšnega. Tam so šli še dalje.
Baje ima tam vsak »alkoholni« obrat spi-
sek vseh mestnih pijancev in razgrajačev,
katerim je pod kaznijo prepovedano, dajati
»inspiracij€\«. Kriterij kdo je pijanec oz.
razgrajač, bi pa naj odločil notranji odsek.
Rekel bi tudi to, da je v našem gostinstvu
nekaj gnilega in da te skoraj pričaka pri
vratih nek kategoričen imperativ: pij, pij,
pij! Kaj pij, vlivaj, če vztrajamo pri tem,
potem imam pameten nasvet, zraven vina še
servirajte lijak. Gre hitreje in manj naporno
je. Statistika o popitem vinu bi to na vsak
način potrdila.
Zakaj bi se n. pr. ne servirala kulturno
casa dobrega vina. Kolikokrat ima tudi ruti-
niran pivec željo samo po čaši in je ne dobi
v kavarni. Jasno biti mora kulturno servi-
rano. Desertnih vin pa tudi ne manjka. Za-
kaj bi se ne mogla servirati bowla? Kje
ostane grog? Kje punch? Kje se dobi vroča
limonada itd? To se pravi vse tisto, kar se
da piti v manjših količinah. Mislim, da bi
bilo prav, če bi odgovorni direktorji o tem
premislili in dali gostinstvu tisti značaj, ki
ga mora imeti. Sploh bi se dalo o tem po-
drobnejše govoriti, vendar ' prepuščam to
stvar strokovnjakom v čijih strokovnost ne
dvomim.
Kako piačujejo
čeMo akontaciji
davka v okraju
Šoštanj 
Plačevanje dosedanjih akontacij na
račun davka je dosedaj dobro poteka-
lo. Bili so pa vmes KLO, ki za to dolž-
nost niso imeli pravega razumevanja.
Med najslabšimi je KLO Ljubija pri Mo-
zirju. Dasiravno so tu imeli lepe do-
hodke od letošnjega pridelka, dolgu-
jejo še vedno 200.000 din. Slabi so pri
izterjavi četrte akontacije tudi v Na-
zarjih z 500.000 din dolga. Ravne z
240.000 din dolga in Skale z 260.000 din
zaostanka. Razen Nazari] so ti KLO
izrazito kmečki predeli.
Slab čut dolžnosti ima tudi samo
središče okraja Šoštanj. Najslabši plač-
niki so obrtniki, ki skupaj z ostalimi
davčnimi zavezanci dolgujejo 314.000(
din za četrto akontacijo.
Dobri in hitri plačniki'so v Gornjem
Gradu, kjer dolgujejo le še 70.000 din,
Topolšica z zaostankom 60.000 din,
Šmartno ob Paki 80.000 din in Šmihel
nad Mozirjem 17000 din.
V vseh ostalih krajevnih ljudskih
odborih pa zadržujejo redno plačeva-
nje davka tisti kmetje, iki špekulirajo
s cenami svojih pridelkov. 'Pri teh bo-
do morali še v tem mesecu podvzeti
odločnejše mere za izterjavo. To bo
naloga KLO in okrajnega povrjeni-
štva za finance. Če ne bo šlo drugače
bo moralo priti tudi do prisilnih izter-
jav.
Kamen na kamen palača,..
Smrek se v okolici, pa tudi v samem Vi-
tanju ne manjka. Na eno pa so Vitanjčani
najbolj ponosni. Le ta ni zrasla tam, kjer
danes stoji. To je smrekica, bahavo ozalj-
šana, na strehi nove stavbe sredi trga.
Prvi šolar bo radovednemu tujcu takoj po-
vedal kaj Vitanjčani  grade:
— Tisto je Dom ljudske prosvete in teh-
nike. Še oktobra meseca sem tam pasel
ovce, —
Več vam fantič ne bo utegnil povedati, ker
se mu mudi na gradbišče, saj tudi pionirji
pridno pomagajo. No, tudi če ni dela zanje
je prav, če samo pasejo svoje oči. Bodo vsaj
vedeli, ko odrastejo, kako so njih očetje v
težkih dneh gradili. Tak dom, ki sedaj trdno
stoji na nedavni ledini, so Vitanjčanom ob-
ljubljali, ko so sedanji graditelji ovce pasli.
Če bi vsak, ki je pred volitvami v bivših
časih obljubljal zgraditi dom in bil poterai
res izpolnil svojo obljubo, hej, to bi v Vi-|
tanjih stal že kar lep nebotičnik. Tako pa:
zaupaj vase in svoje kljuse in stvar je stekla.
Kar niso storili bivši župani in bahavi nem-
čurji, so storili vsi Vitanjčani skupaj, i
Ce vam bo utegnil, bo tovariš Jeromeli
ki je najaktivnejši član gradbenega odbora^!
povedal tako kot je meni: 3
»Pravite, kako da se nam je to posrečilo ft
Prvo   smo  postavili  odbor,  ki  ne  drži rolq
navskriž, potem smo začeli zbirati les. Mno-
go ga je dala gozdna uprava. Bližnja Kla-
divarna nam je dala denar, krajevni odbor,
zadruga tudi. Sicer pa so delavci in prebi-
valci žrtvovali tudi del svojih bonov, da
smo  ceneje prišli do materiala.«
»Pa  prostovoljno   delo?«
»Da tudi to,« Danes je praznik, pa vendar
vsi delamo. Tovariš Kušer, tamle, je naša
desna roka, prav tako tovariš Marinčič, ki
nam je izdelal načrte in je sedaj kot pri-
klenjen k stavbi. Sicer je dosti, če povem,
da je vsa stavba, ki je že pod streho, bila
zgrajena zgolj s prostovoljnim delom, čez
zimo bomo uredili notranjščino in za prvi
maj v bodočem letu bomo v dvorani gledali
prireditev, seveda če naši »kulturniki« med-
tem ne bi ' nehali migati. Upajmo, da ne
bodo,«
Srečo boste imeli, če se bo še delj časa
pogovarjal z vami kot se je z m€$noj.
Zmanjkalo ga je in hip nato je že bil pri
voznikih, ki vozijo les daleč gori z Besnika.
Tam nekje na Besniku rasteta smreki —
dvojčici in se muhasto zibljeta v posmeh
bahati sestrici na slemenu novega doma:
»Le stresaj svoje pisane trakce, še do-
dobra posušila se ne boš, ko bova morda
midve še bolj ozaljšani stali pred vhodom
novega doma, ko bo tam svečana otvoritev.«
Zlatka
Vaja protileiaiske zaščite v Sv. Petru
Tekom letonjega leta so se vršile v raznih
krajih okraja Celje kolica vaje protiletalske
zaščite (PAZ) in so nekateri kraji kot n, pr.
Sv, Jurij pri Celju, Polzela itd. dosegli prav
lep uspeh. Zadnji dve vaji pa sta bili v Sv,
Petru in 2alcu in prav ti dve vaji sta zna-
čilni, ker je prva dosegla največji uspeh od
vseh dosedanjih vaj v našem okraju, druga
pa ravno obratno.
V Sv, Petru so se mobilne enote PAZ za
vajo vezfîale skoraj 14 dni in je vsaka enota
zase imela 3 do 4 vaje. Odbor protiletalske
zaščite je pripravil plan za vajo vseh enot
i ndoločil dan, enote pa so se vztrajno vež-
bale ne glede na čas in slabo vreme. Kdor
je opazoval te priprave je upravičeno dobil
vtis, da uspeh ne bo izostal. Nekateri člani
mobilnih enot iz Sv, Petra so si ogledali vajo
v 2alcu in takoj se je razvedelo, da je zelo
slabo uspela, člani mobilnih enot v Sv. Pe-
tru, posebno člani sanitetne enote, so iz-
javili da hočejo na vsak način pokazati Žal-
čanom kako je trejl?a izvesti vi^je tako važne
organizacije, ki ima namen očuvati prebi-
valstvo in ljudsko imovino pred napadi ia
zraka.
Dne 20. novembra so dopoldne z mrzlično
naglico opravili še zadnja dela, ob 14. uri
pa je po nalogu štaba tovarniška sirena že
dala znak »alarm«. Mobilne enote so se zbrale
v zakloniščih, organi VBV so potruljirali po
naselju, ves promet je bil ustavljen, prebi-
valstvo se je zateklo v zaklonišča in zavla-
dala je popolna tišina, ki so jo po poteku
15 minut pretrgale močne eksplozije. Po
bombardiranju , na znak »prekinitev alarma«
so mobilne enote po nalogu štaba zapuščale
zaklonišča in pričele z reševanjem ranjenih
ljudi in živine. Težko je reči katera enota je
delo bolje opravila, kajti vsi člani enot PAZ
so se izkazali v hitrosti, disciplini in znanju,
pa tudi prebivalstvo se je vedlo zelo discipli-
nirano.
Okrajni odbor protiletalske zaščite izreka
vsem sodelujočim pohvalo in vso priznanje,
ostalim, posebno Zalčanom pa naj bo vaja
PAZ v Sv. liettu za vzgled.
doma
NOVA NAVODILA CK KPJ ZA
RAZŠIRITEV zadru2nistva
Torkova tevilka »Slovenskega po-
ročevalca z dne 27. novembra je pri-
nesla na uvodnem mestu zelo važna
navodila CK KPJ partijskim organi-
zacijam in vodstvom v zvezi z učvr-
stitvijo in postopnim razširjanjem
kolektivne posesti raznih vrst v za-
drugah splošnega tipa in metodi na-
daljnje socialistične preobrazbe na
vasi. Navodila vsebujejo tudi osnov-
na načela organizacije poslovanja
kmečkih delovnih zadrug.
GOVOR MARSALA TITA NA.
KONGRESU MEDNARODNE
ZVEZE BIVŠIH BOJEVNIKOV
Na generalni skupščini Mednarod-
ne zveze organizacije bivših bojev-
nikov, ki je bila pretekli torek v
Beogradu, je imel maršal Tito daljši
govor. Delegatom je živo opisal stra-
hote in posledice dveh minulih vojn
in se močno zavzel za ohranitev
miru. »Mir bo ohranjen, če se bodo
vse miroljubne sile na svetu združile
v enoten odpor zoper vsako napa-
dalnost«, je med drugim dejal mar-
šal Tito.
MARSAL TITO o POMENU
NADALJNJEGA RAZVOJA
REVOLUCIJE V JUGOSLAVIJI
Maršal Tito je ob proslavi osme
obletnice drugega zasedanja AVNOJ
dal na vprašanja »Borbe« podrobne
odgovore. Odgovoril je na dvoje
vprašanj, od katerih se prvo nanaša
na pomen jugoslovanske revolucije
v mednarodnem obsegu in na vpra-
šanje, če je današnji razvoj v dr-
žavi res tudi nadaljevanje révolu-,
cije, začete med borbo.
MARSAL TITO, MOSA PI J ADE IN
BORIS KIDRIČ JUNAKI SOCIALI-
STIČNEGA DELA
Prezidij Ljudske skupščine FLRJ
je odlikoval maršala Tita, Mošo Pi-
jada in Borisa Kidriča z redom ju-
naka socialističnega dela. Odlikova-
nja je izročil dr. Ivan Ribar in vsa-
kemu odlikovancu posebej navedel
zasluge in jim čestital.
V LETU 1952 BO PRI NAS
DOSLEDNA PRORAv.UNSKA
SAMOSTOJNOST
Ministrstvo za finance Zvezne vla-
de je skupno z ostalimi organi vla-
de pričelo z izdelavo zveznega pro-
računa za leto 1952, Z izdelavo pro-
računskih predlogov so pričela tudi
republiška ministrstva, kmalu pa se
bodo tega dela lotili tudi ljudski od-
bori,
V DECEMBRU ZAČNE OBRATO-
VATI ELEKTRARNA VINODOL
NA HRVAŠKEM
Ker bo v decembru začela obra-
tovati velika hidrocentrala v Vino-
dolu, bodo v kratkem preizkusili ves
daljnovod. Za prenos električne
energije iz Vinodola so dovršili že
daljnovod do Zagreba in veliko
transformatorsko postajo v Rakitiju
pri Zagrebu.
V REKI BODO DVIGNILI  STIRI
POTOPLJENE LADJE
Te dni bodo v Reški luki dvignili
nadaljnje štiri ladje, ki so bile po-
topljene med vojno. Podjetje Bro-
dospas je s tem načel nova dela v
dolgi vrsti uspehov za našo pomor-
sko plovbo.
Tekstilna tovarna Sv. Pavel pri Preboidu
ne zaostaja
Tudi naš kolektiv je z veseljem do-
čakal dan, ko je izpolnil svojo pred pe-
timi leti dano obljubo. Dne 17. novem-
bra je bilo kolektivu slavnostno sporo-
čeno: Petletni plan je izvršen!
Lahko bi ta dan slavili že veliko
prej, če bi bilo vedno dovolj surovin.
Ne male so bile žrtve, katerih uspeh je
zavest ,da se je tudi naš kolektiv pri-
družil vrsti ostalih prvoborcev, gradite-
ljev socializma.
Med tem časom si je kolektiv pri-
boril nebroj priznanj v trajno in pre-
hodno last. Tudi zastava Glavnega od-
bora sindikatov je krasila naš rdeči ko-
tiček ter nas stalno opominjala, da ne
smemo kloniti v tej borbi.
Med nami so udarniki, novatorji in
racionalizatorji, katerim se izreka vse
priznanje za velike uspehe, požrtvova-
nje, strokovnost in ljubezen dela.
Vsa leta se je odražala tesna pove-
zanost vsega delavskega in tehničnega
kadra, ki ga vodi sindikalna podruž-
nica in partijska organizacija.
Informbiro je naš začetni polet pre-
cej zavrl, a z vztrajnostjo pravih bor-
cev so bile glavne težave odstranjene,
uspehi so se nizali za uspehom ter smo
tako predčasno dosegli določeni cilj.
Med najstarejšimi tovarnami v dr-
žavi je naše podjetje^ saj njen nasta-
nek izvira iz srede 19. stoletja. Za ta
čas zgodovina tovarne je bogata. Borba
z bivšimi kapitalisti nam je rodila v
naši sredini vrsto prvoborcev. Z imeni
Pečnik, Farčnik, Slander Vili in osta-
limi je tesno poveeano ime Slavka Slan-
dra. Njih začeto delo se odraža v to-
varni kakor tudi v celi okolici.
Zato se bo kolektiv trudil, da bo tudi
v bodoče med prvimi pri izpolnjevanju
planskih nalog.
Albin Podjavoršek:
NA ZADRUŽNEM KONGRESU
V ZAGREBU
Naše zadruge morajo kot velika so-
cialistična gospodarstva paziti na ta-
kšen način poslovanja, ki bo zagotovil
popolno rentabilnost, da bo zadruga
lahko zagotovila potreben zaslužek, a
to vsaj toliko ,kolikor zaslužijo kmetje
v okolici in tudi več — da bo zadruga
za vloženo delo zajamčila zadružnikom
ustrezni zaslužek in ustvarila določeno
zadružno akomulacijo. To je poslovanje
po načelu rentabilnosti. Kot člani orga-
nizacije, v kateri so združeni nepo-
sredni proizvajalci, sodelujejo zadruž-
niki pri upravljanju zadrug in razde-
litvi dohodka po socialističnih načelih,
ki jih je naša Partija že postavila za
nadaljni razvoj našega gospodarskega
sistema.
Na koncu je tov. Todorovič poudaril,
da bomo z nadaljnim širjenjem izpo-
polnjevanjem dela naših splošnih KZ
in z reorganizacijo KDZ, dobili enotni
tip naših zadrug, ki bodo hitro okre-
pile našo kmetijsko proizvodnjo ter s
tem utrdile gospodarsko moč naše dr-
žave in prispevale k izboljšanju živ-
ljenjske ravni zadružnikov kakor me-
stnega prebivalstva.
Izvajanjem tov. Todoroviča je sledila
skupščina z največjo pozornostjo, saj
gre pri nas za važno zadevo: za pre-
obrazbo celotnega našega poljedelstva,
ki mora postati srž celotnega kmetij-
skega zadružništva, kjer bo odpadla po-
glavitna naloga na splošne kmetijske
zadruge. Tega dejstva so se v celoti
zavedali tudi delegati, ki so po poro-
čilu sekretarja Glavne zadružne zveze
FLRJ Ljube Mijatoviča v diskusiji iz-
našali svoje misli in poročali o delu
zadrug, ter nadaljevali tudi predloge
za bodoče delo.
Kakor na vsakem Kongresu, so se
tudi na tem Kongresu delegati spoznali
med seboj. Makedonec je izmenjaval
svoje poglede s Slovencem, Hrvat s Sr-
bom itd. Med nami je vladalo zares
prijetno razpoloženje. Zastopnike po-
trošniških zadrug iz Slovenije je pred
pričetkom popoldanskega nadaljevanja
skupščine sprejel na razgovor glavni
sekretar Glavne zadružne zveze tov.
Ljuba Mijatovič. Razgovor med njim
in zastopniki naših najboljših PZ, t. j.
Glavno potrošniko zadrugo v Mariboru.
PZ v Ptuju, PZ v Celju, PZ v Hrast-
niku itd. je potekal v najlepšem so-
glasju. On je izjavil, naj naše PZ na-
daljujejo svoje delo, poudaril je isto-
časno, da bo prišlo kmalu do rekon-
strukcije celotne naše trgovske mreže,
v čemer bo naše vodstvo tudi javne
podalo svoje mnenje. Delegate PZ je
povabil, da po svojih zastopnikih sode-
lujejo na skupščini v diskusiji, kar so
delegati tudi z veseljem sprejeli. V di-
skusijo je posegel v imenu slovenskih
PZ naslednjega dne delegat Glavne po-
trošniške zadruge iz Maribora, tov. Tone
Bajt. Potrošniško zadružništvo v Slo-
veniji šteje okrog 50.000 članov. Pouda-
ril je pomen potrošniških zadrug in iz-
razil v imenu PZ željo po najožjem so-
delovanju med KZ in PZ, ki bo plo-
donosno tako za našo vas kakor tudi
za delavska središča, v katerih so naše
PZ vzgledno aktivne in naj se ta po-
vezava čim prej izvrši, saj zajemajo
PZ v Sloveniji v okviru članstva naj-
manj 150.000 potrošnikov. Posebej Je
podčrtal akcijo nameščenskega kolek-
tiva in članov GPZ Maribor, ki veči-
noma s prostovoljnim delom grade na
Pohorju Zadružni dom z 200 posteljami,
ki bodo na razpolago ves zadružnikom.
Med diskusijo, v kateri so delegati
KZ in KDZ široko iznašali svoje misli,
je spregovoril tudi tov. Boris Kidrič
V svojem govoru je poudaril sledeče
momente: Borbo zoper špekulacijo,
vprašanja varčevanje in vprašanja raz-
merja med cenami kmetijskih in indu-
strijskih proizvodov. V svojih izvaja-
njih je nanizal vrsto misli in dejstev,
ki jih mora spoznati vsak naš držav-
ljan. Po njegovem govoru se je nada-
ljevala razprava, popoldne v soboto
dne 17. t. m. pa je bil izvoljen novi
upravni odbor in sprejeta resolucija.
Z večernim vlakom smo se delegati
polni doživetij vračali v svoje zadruge.
(Konec)
stran 3
»SAVINJSKI VESTNIK« 8. decembra 195:
Stev. 49;
Razvalina življenja
v izvedbi KUD »Koželj-Rogl«
Finžgarjeva »Razvalina življenja« je
bila prva igra po osvoboditvi, ki sem jo
po pooblastilu tedanje okrožne Ljudske
prosvete še z dvema drugima tovariše-
ma ocenjeval v celjski okolici. Po tek-
movalnem pravilniku smo sicer oce-
njevali tudi izbiro dela, idejno pravil-
nost podajanja itd., itd. Vendar so bili
to časi, ko smo se v vsesplošni vnemi
ostalih ljudskih množic pri obnovi po-
rušene domovine zavzemali bolj za
vnemo in gorečnost do ljudskoprosvet-
nega dela, ki sta vela iz naših ama-
terskih odrov. Na odru nismo gledali
igralcev, ne iskali režiserja, marveč le
borbene nadaljevalce naše ljudske kul-
turne tradicije, hkrati pa orače in se-
jalce na naši novi ljudski kulturno-
prosvetni njivi. Toda od tistih dni pa
do danes smo naše njive zorali in po-
sejali: imamo že kar lep kup izdanih
in z režijskimi nasveti dopolnjenih
iger, gledaliških priročnikov, za seboj
nič koliko, čeprav še vedno ne dovolj,
igralskih in režiserskih tečajev. Zato
si na odru danes ne želimo videti zgolj
navdušene in požrtvovalne družine
amaterjev, ne samo zvestih izpolnje-
valcev kakega kulturno-prosvetnega
plana sindikalne organizacije, temveč
nekaj trajnejših _ali,_v^aj popolnejših
sadov, četudi le amaterskega gledali-
škega udejstvovanja.
S tega vidika zasluži oceno tudi zad-
nji nastop Vernikove igralske skupine
s Finžgarjevo »Razvalino življenja« dne
24. novembra. Pravim Vernikove sku-
pine, saj je Cvetko Vernik — kolikor
prilike sam poznam in kakor je mo-
goče razbrati iz lista, ki ga je društvo
za predstavo izdalo — alfa in ornega
igralskega odseka društva. Zal mi pro-
stor ne dopušča, da bi se ustavil pri
poedinostih. V častno priznanje delavni
gledališki družini bodi podčrtan pred-
vsem napredek od njene lanske upri-
zoritve »Cvrčka« pod vodstvom istega
režiserja, napredek v podajanju, opre-
mi in zlasti v jeziku. Kolikor podaja-
nje ni bilo povsem v skladu z idejo
dela in mogoče tudi ne z režiserjevo
zamislijo, gre to predvsem na račun
začetništva; to pa je v nestalnih ama-
terskih družinah vedno nujno zlo, ki
ga pa ob določenih vi-linah nastopajo-
čih še vedno radi spregledamo.
Bodi pribito še to, da je bila pred-
stava lep odraz prizadevnosti tako or-
ganizatorjev, kakor izvajalcev po du-
hovni obogatitvi njih samih in njiho-
I vega okolja. G.
Siavnosini koncert
zbora Slovenske filharmonije
v vrsti proslav Ustanovitve nove Ju-
goslavije, ki so se izvršile v delovnih
kolektivih, šolah in ustanovah, je bila
nedvomno najslovesnejša centralna pro-
slava, ki jo je organiziral MO LPS v
veliki dvorani Doma OF in katere pro-
gram je poleg govora sekretarja MK
KPS Vinka Sumrade izpolnil vokalni
koncert zbora Slovenske filharmonije.
Zbor Slovenske filharmonije je pod
vodstvom dirigenta Joža Hanca nasto-
pil v prvem in zadnjem delu sporeda
kot mešani, vmes pa kot moški in po-
sebej kot ženski zbor. Na sporedu je
imel Lajovica (Lan, Kiša in Zeleni Ju-
rij), Adamiča (Vragova nevesta, Mara
v jezeru in Da bi jaz znala), Simoni-
tija (Za šašicu riže. Plovi, plovi in
Zveglica), Maroita (Ni mi volja), Bu-
čarja (Uspavanka), Danona (Kozara)
in Vrabca (Bilečanka).
Čeprav bi za tak praznik vseljudske-
ga značaja bil primernejši vseljudski
koncertni program, je bil tudi ta pro-
gram nesporno kvaliteten. Vendar v
pogledu izvajanja ni ogrel; nekaj je k
temu pripomogla prevladujoča molov-
ska melodija, nekaj pa pevsko neraz-j
položen j e zbora, ne da bi hoteli s temi
prezreti siceršnje razpoloženje in po-|
žrtvovalnost filharmonikov, s kateroj
prihajajo v Celje. Petje ni bilo vseskozij
eksaktno, namreč tako, s kakršnim soi
nas jpevci navdušili in prevzeli pri
prejšnjih nastopih.
Končno smo v programu pogrešali
tudi pesem, ki bi poveličala slovenski
del borbe za ustvaritev današnje Ju-
goslavije.
Galerijski oddelek Mestnega muzeja
Olvorjen v čaSi praznika Ustanovitve nove Jugoslavije 29. novembra
Uprava Mestnega muzeja je v strem-
ljenju, da bi naš muzej obsegal tudi
zbirko likovnih umetnin, urejenih po
zgodovinsko razvojnem poteku, ki bi
pomagale gledalcu primerjati ustvar-
jalne napore duha preteklih družbenih
obdobij s sodobnim, hkrati pa razvijale
smisel za likovno umetnost in bistrile
gledalčevo lepotno pojmovanje^ in do-
jemanje, pripravila in uredila v Mest-
nem muzeju nov, t. j. galerijski od-
delek.
Oddelek je v čast praznika Ustano-
vitve nove Jugoslavije odprl ob pri-
sotnosti zastopnikov celjskega kultur-
nega življenja predsednik mestnega
Sveta za prosveto in kulturo profesor
A. Aškerc. V otvoritvenem govoru je
pozdravil hvalevredno stremljenje
Mestnega muzeja, da bi nudilo stalno
možnost uživanja likovnih umetniških
vrednot, likovnega izraza ljudske
ustvarjalne sile in volje na poti k na-
predku. Kolikor je namreč možnost
spoznavanja in ' uživanja literarnih
umetnin dostopnejše in enostavnejše,
toliko je spoznavanje likovne umetnosti
vezan na zahtevnejše pogoje, ki jih
more. v zadostni meri nuditi le vele-
mesto, ki si lahko ustvari popolne in
samostojne umetnostne galerije. Zato
je ta oddelek toliko bolj pozdrava vre-
den, pa čeprav gre v našem primeru
le za skromen začetek, saj bo kljub'
skromnemu obsegu opozarjal naše ob-^
činstvo na enako pomembne kulturne j
stvaritve — kakor je n. pr. knjiga —н
ki jih ne smemo pozabiti ali spregle-1
dati, dokler so iskren odraz življenja:
in mišljenja našega ljudstva, med ka-:
terimi so ta dela nastala. j
Nato je povzel besedo muzejski rav-^
natelj Tone Stupica. Podčrtal je dvojnic
namen novega oddelka, ki pomeni raz-j
širitev razstavnega organizma celjske--
ga muzeja tudi na področje likovnei
umetnosti. Prvi je vzgojni, po katerernj
naj oddelek nudi prvi vpogled v raz-'
voj likovne umetnosti, drugi pa znan-<
stven, ker so — četudi niso slovenske-^
ga porekla — naša last, t. j. odraz na-^
šega materialnega in duhovnega živ-*
ljenja, saj so nastala na že od nekdaj;
naših tleh. Zdaj so prinesena iz raz-
nih graščin in bogatih meščanskih sa-^
Ionov in razstavljena v tem oddelku«
kot celici bodoče galerije, postala Ijud^
ska last tudi v pogledu uživanja.       '¡
Zbirka obsega okrog 20 del pretežnd
slikarske, pa tudi kiparske umetnosti*
iz pozne gotike, renesanse in baroka.^
Med njimi je nekaj edinstvenih in zata
visoko vrednih primerov. Med portre-l
tisti iz srede 19. stoletja je zastopal^
tudi ljubljanski slikar Anton Karin-«
ger (1829—1870). G. G. i
Braslovška šola je spet ponos vaščanom
in okolici
Braslovčanom je še v spominu kri-
tika, ki jo je pred d verni leti objavil
celo ljubljanski radio, da je braslov-
ška šola v obupnem stanju. Šola je
bila med vojno močno poškodovana in
vaščani so jo prvotno obnovili le od
zunaj, na znotraj pa je bilo še vse
razdejano. Od kljuk na vratih pa do,
najnujnejšega šolskega invetarja je
manjkalo vse do šip na oknih. Šolski
upravitelj še dosedaj ni zbral vsega
raznošenega inventarja, večji del pa
ga je zbral s pomočjo organov KLO.
Po prevzemu šole je učiteljstvo s po-
močjo učencev v gospodarstvu uredilo
prostore, učilnice, pionirsko sobo itd.
Tu je strokovno znanje učencev v go-
spodarstvu prišlo do veljave in izraza.
Dosti so pripomogli tndi pionirji. Mno-
go je pri ureditvi šole pomagal tudi
KLO, posebno skrb pa sta šoli po-
svečala ipredsednik Kodre in tajnik
Omladič.
Letos sta bila na šoli nastavljena tu-
di zakonca Kolar. Mož J'rance \e pre-^
vzel vodstvo šole, njegova žena pa jé
prišla iz šoštanjskega okraja, kjer jej
zaslovela kot odlična vzgojiteljica.    1
Upravitelj je šolo sedaj uredil ta4
ko, da je zopet v ponos vaščanom in
okolici in kar je glavno, šolski ini
špektor je ugotovil znaten dvig kva-^
litetnega pouka. M.  C. j
V LOKAH PRI SV. JURIJU OB TA-
BORU ŽELIJO IZOBRAZBE
Ne dolgo od tega je bil na tamkajš-
nji šoli roditeljski sestanek. Uspeh
tega pogovora med učiteljstvom in
starši je bil zelo zadovoljiv. Sklenili
so na primer, da bodo z lastnimi sred-
stvi obnovili šolo. Vsaka kmetija bo
dala na primer en hlod za ureditev
novih tal. Starši se bodo bolj brigali
za izobrazbo svojih otrok, posebno ti-
stih, ki so šolo obiskovali med oku-
pacijo in precej zaostali. Zato so skle-
nili ustanoviti čez zimo splošno izo-
braževali tečaj, katerega bo obiskova-
lo 28 izvenšolskih fantov in deklet,
kuharski in gospodinjski tečaj s 33
slušatelji in tečaj za šivanje z 19 mla-
denkami. Ustanovili bodo tudi šahov-
ski krožek in odbojkarsko sekcijo.
Ločani si tudi želijo radio aparata,
ki ga doslej vsa okolica ne premore.
Tega bi imeli v šoli in ga hodili po-
slušati. Upajo da jim ga bodo okrajni
forumi preskrbeli po znižani ceni.
TOČEN NADIMEK
>čujte sosed! Zakaj me vedno ime-
nujete s slepičem?«
»I, zakaj? Vedno ste razdraženi kot
slepič, poleg tega pa nihče ne ve,
zakaj sploh ste. Natančno ko s slepi-
čem.«
PETLETKO
SO končali 65 dni pred rokom
v severozahodnem delu mesta Celja
stoji Tkalnica hlačevine o kateri se je
v zadnjem času prav malo pisalo. Vzro-
kov za to je več, eden glavnih je, da
se je podjetje moralo boriti s preskrbo
s surovinami, katere so z ozirom na
mednarodni položaj poskočile v ceni,
s tem je pa tudi postal uvoz otežkočen.
Kolektiv v podjetju je moral varčevati
s surovinami in zmanjšati število stro-
jev v obratovanju. V sodelovanju upra
ve podjetja s partijsko in sindikalno
organizacijo ter delavskim svetom, je
kolektiv sklenil izdelovati artikle, za
katere je povpraševanje na domačem
trgu. ;
Izbira artiklov se je povečala tako
da podjetje danes /že v glavnem izde-
luje bogat asortiment bombažnih tka-
nin za perilo, ženske in moške obleke,
saj njega število že presega 40 artiklov.
Vendar s tem še ni doseženo to, kar bi
pravzaprav moralo nuditi trgu. Kvali-
teta izdelkov se je sicer precej izbolj-
šala, vendar pa še ni dosegla ravni, ka-
tera bi povsem zadovoljila potrošnike
Pomanjkanje barv, raznih kemikalij
odgovarjajoče preje itd. zavira izpolnje-
Vsakemu gibu tkalskega
stroja pazljivo sledi bu-
dno oko pridne tkalke.
vanje želj potrošnikov. Podjetje bo mo-
ralo posvetiti temu vprašanju največjo
skrb, če bo hotelo ostati konkurenčno
na trgu.
Vsi ti momenti nalagajo delavskemu
svetu velike naloge. Poleg velikih fi-
nančnih izprememb, katere so morali
na zasedanjih reševati, so se največ ba-
vili z vprašanjem proizvodnje. Obnovili
so strojni park v barvarni in belilnici.
Obnovitev barvarne in belilnice terja
precejšnje investicije, katere pa kolek-
tiv s polnim razumevanjem vlaga, ker
vidi v tem racionalnejšo proizvodnjo
in kvalitetnejše izdelke. Poleg teh ve-
likih del so v podjetju odstranili ne-
broj malih nedostatkov na strojnem
parku in tehnološkem procesu. Izostan-
ki so se znižali za 3 odstotke, neopravi-
čeni pa od 1,1 na 0,2 odstotka. Razum-
ljivo je, da ta procent še ne zadovoljuje
ter da bo potrebno v tem pogledu še
marsikaj storiti. Število administrativ-
nega osebja so znižali za 29,8 odstotkov.
Pri sestavi pravilnika o plačah in nove
razporeditve delovnih mest je delavski
svet znižal število delovnih mest za 82,
kar znaša 11,2 odst. vsega delavstva.
Zalaganje kolektiva, visoka storilnost,
pravilno delo uprave podjetja in po-
vezava s partijsko in sindikalno organi-
zacijo, vse to je pripomoglo, da so že
28. oktobra 65 dni pred rokom dosegli
petletni plan podjetja. K temu uspehu
so največ prispevali požrtvovalni udar-
niki, katerih je 177 ter 14 tovarišic, ki
so svoje petletne planske naloge že iz-
vršile ob koncu leta 1949.
Izkušnje, katere si je pridobil ko-
lektiv Tkalnice hlačevine v Celju bodo
bogato koristile, da bi dosegli čim
večjo storilnost, ki bo izboljšala živ-
ljenjske pogoje delovnih ljudi.
Recite, če jeto prav?^.
Ni dolgo od tega, ko je Prislanova iz
Poljan nad Rečico v Zgor. Sav. dol.
čakala z bolno hčerko in sinčkom na
rešilni avto v Okonini. Ves popoldan
je čakala na avtomobil, ki je pripeljal
šele ob 8. uri zvečer, v celjsko otroško
bolnico so prišli šele po deveti uri.
Otroka sta zbolela za škrlatinko. Že-
na je prosila dežurno uslužbenko, če
lahko počaka v sprejemni sobi do
jutra. Uslužbenka ji je rade volje
ustregla. Kmalu za tem pa je prišla
neka medicinska sestra, ki je Prisla-
novo napotila iz sprejemnice na hod-
nik. Od tam pa jo je pregnal dežurni
zdravnik. Žena je nato prenočila v uti
poleg bolnice.
Zakaj celjska bolnica nima vsaj ene
sobe, kjer bi matere, ki ponoči pripe-
ljejo otroke iz oddaljenih krajev, kot
je bil to primer s Prislanovo, ki je
prišla izpod Mozirskega sedla, lahko
prenočile. Razumljivo je, da sd matere
sredi noči ne vedo pomagati.
Uspehi
zadružne екопотЦе
v Druzmirjtt
Zadružna .ekonomija v Družmirja
pri Šoštanju je že pospravila vse je-
senske poljske pridelke. Prav dobro
je obrodil krompir, zelje, korenje in
repa, nekoliko slabše pa pesa. Tudi
sadno drevje je letos dalo mnogo več
kot lani. Ekonomija prodaja vse pri-
delke preko zadruge. Poseben uspeh
so letos imeli pri paradižniku. Na 200
sadikah je zraslo nad 500 kg paradiž-
nikov. Globoko jesensko oranje so kon-
čali med prvimi, njihov traktor je oral
tudi okoliškim kmetom. Ekonomija ima
dva silosa, katera je že napolni]^ z zim-
sko krmo. Posebne uspehe beleži eko-
nomija tudi pri prodaji mleka. Letos je
do začetka oktobra oddala nad 10000 1
mleka in to od 9 krav, kar je gotovo
lep napredek. Toda tudi tam niso brez
težav. Muči jih pomanjkanje delovne
sile in strojev. Odločili so se, da bodo
za stroje žrtvovali nekaj lesa. Na kon-
cu naj omenimo še odibor Kmetijske
zadruge splošnega tipa, ki bi moral
dati ekonomiji več pomoči kot doslej.
Zima na duri - „v peč si zum'
»Obljuba dela dolg« se je v eni iz-
med prejšnjih številk glasil članek, ki
je kritiziral slabo preskrbo delavcev v
okraju Celju-okolica. Vsi dobro pozna-
mo način, po katerem so potrošniki me-
sta prejemali kurivo. Vsi potrošniki,
ki so uživali prednost garantirane pre-
skrbe, so dobili na tej osnovi tudi »K«
nakaznice. Okraj je na podlagi teh na-
kaznic dobil nalog od glavne direkcije
za dobavo določenih količin drv za
mesto. Tako so na primer v vsoti 2600
pr. m. drv bila mišljena tudi drva za
delavce, ki sicer stanujejo izven me-
sta, delajo pa v industriji in ustano-
vah na področju Celja. Toda kaj se je
potem zgodilo? Pred delitvijo drv je
poverjeništvo za preskrbo MLO, morda
tudi Kurivopromet, začelo" razmišljati,
zakaj bi raje ta drva ne dobilo zgolj
mestno prebivalstvo. Izhod za tak
ukrep je bil kaj enostaven: Vse kurivo
nakaznice potrošnikov, ki stanujejo v
mestu, so enostavno prežigosali in ob-
javili veljavnost samo prežigosanih
kart. Delavcem, ki stanujejo v okolici,
pa so svetovali, naj gredo drva iskati
na okraj. To pa vkljub dejstvu, da je
za dotične delavce že bila nakazana
količina drv v celotni dobavi za me-
sto. Pripominjamo, da je do 20. X. t. 1.
Celje dobilo ne samo 2600 pr. m., tem-
več 3500'pr. m., torej 900 pr. m. več.
Zato bi bilo prav, če bi MLO te odvis-
ne količine dodelil okoliškim delavcem,
toda tudi tega ni storil.
Težko je razumeti pisce člankov v
»Slov. poročevalcu«, »Delavski enot-
nosti« in »Sav. vestniku«, ki govore,
da je predsednik OLO obljubil nov
kontingent. Obljubljena pa je bila na
skupnem sestanku le prioritetna do-
bava drv v okviru odobrenih količin,
to je, da bo Celje prvenstveno dobilo
svoje količine, potem šele okolica.
Okrajni ljudski odbor smatra, da ni
dal samo odobrenih 2600 pr. m., tem-
več 3500 pr. m., ki jih je Celje brez
vsakega odobrenja vzelo. Tistemu pa
ki je pisal, oziroma onim, ki so nas ve-
to vali pisanje člankov o povečanju kon-
tingenta in dobavi novega, povemo
le toliko, da bi si delavci sami naku-
pili drva pri kmetih, če bi tak nakup
bil možen. Možen pravimo zaradi tega,
ker odkup drv pri neposrednih proiz-
vajalcih je še vedno zelo otežkočen. V
takem primeru bi naše pisarjenje iz-
ostalo, kajti delavcem po vsem tem ča-
sopisnem prerekanju ne bo prav nič
topleje pozimi.
Okrajno poverjeništvo se trenutno
trudi, da napako, ki so jo napravili v
mestu, razišče do podrobnosti, prav
tako pa skuša stakniti vsaj nekaj drv
za najnujnejše kritje potreb.
K vsemu je treba pripomniti še to,
da je »Kurivo« MLO Celje prodalo
124 pr. m. drvi v Italijo in to iz kon-
tingenta za široko potrošnjo, ki jim je
bil odmerjen v Rogatcu v izmeri 3800
pr. m. od Gozdnega gospodarstva Celje.
Da bi bila slika o stanju preskrbe z
drvmi še jasnejša, dodajamo še to:
Zelo pereče vprašanje preskrbe z drv-
mi je za one člane sindikalnih po-
družnic, katerih podružnice niso ho-
tele prevzeti sečnje na panju (Cinkar-
na, Emajlirana, Tkalnica hlačevine,
DES obrat Celje, Tovarna sadnih sokov,
Juteks Žalec, Tovarna nogavic Polzela,
Tovarna kemičnih izdelkov Celje). —
Omenjene podružnice niso hotele pre-
vzeti drv na panju z raznimi izgovori,
da nimajo delovne sile in prevoznih
sredstev, da so stroški proizvodnje za
1 pr. m. večji kot stane 1 pr. m drv
na prostem trgu itd.
Pravilen odnos za preskrbo svojega
članstva z drvmi so pa zavzele slede-
če sindikalne podružnice, katere so
prevzele sečnjo na panju: Železarna
Štore je nasekala 3000 pr. m.. Beton
Celje 360 pr. m.. Pivovarna Laško 135
pr. m., sindikat MLO Laško 156 pr. m.,
Trafoposta j a Laško 200 pr. m.. Volna
Laško 400 pr. m.
Po odbitku lî;olicin, katere so pre-
vzele te sindikalne podružnice, je še
na razpolago pri Gozdnem gospodar-
stvu Celje 5749 pr. m. drv na panju.
Cez tristolisoč dinarjev za Slovenski kulturni dom v Trstu
Razgihanosi nabiralne akcqe v okraju Celfe - okolica. - Novi darovalci
Nabiralna akcija za postavitev Slovenskega
doma v Trstu se je v zadnjem času v okra-
ju Celje-okolica dokaj razgibala. Zanjo je
precej zanimanja zlasti tam, kjer so se po-
žrtvovalni aktivisti zanjo zavzeli in pravilno
prikazali ljudem njen pomen. Trst je drag
vsakemu Slovencu. Ob besedi Trst nam vsa-i
kokrat zadrhti srce v boli, da je to mesto
ob slovenskem Jadranu zopet ostalo izvea^
meja Jugoslavije. Zavedamo se, da storimoi
za naš Trst nemara premalo, ko pomislimo,,
kaj počne šovinistična italijanska iredentw
ne le glede Trsta temveč vsega Slovenskeg*
Primorja, Istre in celo Dalmacije. Daleč smo^
od vsakega šovinizma, toda kar je naše, to!
mora tudi ostati naše, to bomo ljubosumno
čuvali danes in vedno. Ako hocejo nasi bratje
zgraditi sebi in svojim potomcem sredi Trsta
svoj dom in s tem izpričali slovensko zako-
reninjenost v Trstu, potem morajo čutiti in
dejansko imeti pri tej tako važni in po-
membni akciji ob svoji strani strjen ves slo-
venski narod. Nekdanje zbirališče in kulturno
žarišče Slovencev »Narodni dom« so fašisti
požgali, da bi tako zbrisali vsako sled slo-
venstva v Trstu. Ob trudu in zalaganju in s
patriotično požrtvovalnostjo vseh Slovencev
pa bo zrastel v Trstu nov dom, ki naj priča
o bitju slovenskega življa in njegovi življenj-
ski sili v tem mestu, ki je prirođen del slo-
venske  zemlje.
Tako je treba razumeti in v tem duhu iz-
vajati akcijo. Tako so marsikje tudi razumeli
in akcijo izvajali. O tem med drugimi kraji
priča Iraško, kjer so kulturna društva pri-
redila dostojno in kvalitetno kulturno pri-
reditev z lepim uspehom.
Nabiralni akciji je treba dati širino, to je,
akcija naj zajame čim več vnetih aktivistov
— nabiralcev in seveda tudi darovalcev. Naj
ne bo /avednosra Slovenca, ki se ne bo od-
zval klicu bratov v Trstu in Slovenskem
Primorju z vso ljubeznijo, razumevanjem in
8  primernim  prispevkom.   Za  to  so  v  prvi
vrsti poklicane organizacije Fronte, pa tudi
vse druge kulturne in politične organizacije,:
kakor tudi prosvetne in gospodarske usta-i
nove. Nekateri odbori Fronte so akcijo T.
tem duhu izvajali in jo že tudi zaključilij
Poleg Vojnika, ki smo ga omenili zadnjič,'
moramo tokrat pohvalno imenovati še Griže(
in Petrovce. Svoje patriotske dolžnosti pa^
niso storili tisti odbori OF v večjih, gospo-
darsko in kulturno močnejših središčih vj
okraju, kjer so nabiralni bloki obtičali od
meseca junija sem v predalih in bi nemara:
tam ostali, ako ne bi prizadetih ponovno^
opozarjali nanje. Pomena akcije niso razu-,
meli tudi oni odbori, ki so mnenja, da b^
vzeli nekaj denarja kar iz odborove blagajnej
brez razpečavanja blokov med članstvom, ali
pa, kjer bi posamezni člani odbora kar sami
»odkupili« nekaj blokov, glasečih se na;
manjšo zneske, ker se baje nabiralne akcij«
med ljudstvom itak »ne izplača« izvajati. Alt
odgovarja resnici, da zavedni Slovenci ne bí
prispevali vsaj najmanjšega zneska za slo-i
vensko stvar v Trstu? Nasprotno! Marsikje^
so se ljudje začudili, da o stvari nič nff
vedo. J
Ob podjetja, ki so se že odzvala s pri-
mernimi zneski, se še ni zvrstila vrsta na-
daljnjih podjetij T okraja. Tudi več sindi«
kalnih organizacij še ni obračunalo prejetili
blokov in ne da glasu od sebe. Od kulturno«^
prosvetnih društev pa je treba s priznanjen^
omeniti oni v Laškem in Šentjurju ob Ta-;
boru, ki sta priredili prireditve v ta namen^
Sledila naj bi njima še druga društva s pri-^
reditvami, ki bodo zainteresirale prebivalstvo
za stvar Trsta. j
Svoj delež pri akciji naj bi imela tnđ|
šolska mladina. Med daAvalci naj bi bi|
po možnosti sleherni šolarček s svojim skrom-«
nim prispevkom. Osnovni šoli v šentpavld
in Šentpetru sta izvedli akcijo s primerni«
pogovorom o Trstu. Tudi ponekod drugod je
šolska mladina pridno in uspešno sodelovala.
pri akciji. Kaj čudno stališče pa sta za-
vzela učiteljska zbora gimnazije in osnovne
šole v nekem večjem kraju, ki sta vnetemu
aktivistu akcija vrnila bloke po 2 din, ki so
bili namenjeni šolski mladini, češ da se to
njih ne tiče. Mnenja smo, da nam tudi ta
akcija lahko s pridom posluži kot vzgojno
sredstvo pri patriotski vzgoji naše šolske
mladine.
Da bi imeli i nabiralci i darovalci in vsa
naša javnost v okraju pregled in pa tudi
kontrolo nad potekom akcije ter zbiranjem
in odvajanjem prispevkov, bo Akcijski odbor
od časa do časa objavljal prejete prispevke.
Tako bomo vsi lahko sproti spremljali akcijo,
se zanjo zanimali in se vzpodbujali pri iz-
vajanju iste ter tako obenem manifestirali
svoja čustva do naše zemlje in bratov ono-
stran meja.
Po zadnji objavi v Savinjskem vestniku
so prispeli ti-le prispevki: OF Petrovce 2000
in vaški odbor Arja vas 500 din. Griže 2500,
Laško 1620, Štore 1100, Rifengozd 350, Pol-
zela 3000, Prevorje 100 in Šentjur pri Celju
3015 din; dalje: Okrajna gasilska zveza 3000,
SKUD Laško 2950, šola šentpeter ob Savinji
1135 din. Po obvestilu OSS v Celju so tjakaj
nakazali svoje prispevke iz okraja Celje-oko-
lica, kar se šteje v dobro Akcijskega odbora
Celje-okolica: Kladi varna Vitanje 1000, obrtni
delavci Store 250, obrtni delavci Frankolovo
250, Sindikat delavcev in nameščencev Betona
v Storah 16.000 in Sindikat delavcev Kladi-
varne v Vitanju 3870 din. Tako smo preke-
račili tri sto tisoč dinarjev nabranih denar-
nih prispevkov. ^
Za vse morebitne informacije se obračajte
na Okrajni odbor OF Celje-okolica, kjer lahko
dobite položnice ali pa oddate nabrani denar.
Na razpolago je še nekaj blokov. Nerazpe-
čane bloke in kupone razpečanih blokov vr-
nite.
Štev. tek. računa Akcijskega odbora je
625-6564-185.
stran 4
»SAVINJSKI VESTNIK« 8. decembra 1951
Stev. 49
Nehat pojasnil k novim cenam vina
28. novembra so stopile v veljavo nove cene
konzumnemu vinu. Spremembe v cenah so
torej nastale tako pri novem kakor tndi
pri starem vinu. Izvzeto je samo vino v ori-
ginalnih steklenicah, ki je vstekleničeno po
podjetjih in zadrugah, pooblaščenih od Glav-
ne uprave za turizem in gostinstvo LRS. To
so sortna vina z visoko maligansko stopnjo
najboljše kakovosti, torej tipizirana.
Uredba o znižanju cen konzumnega vina
govori, da se smejo točiti v gostinskih ob-
ratih  vina po  naslednjih najvišjih  cenah:
V kategoriji B (Evropa, Union in Tovst)
bela vina največ po 85 din za liter, rdeča
vina največ 80 din za liter.
V kategoriji C (zakupna gostišča in večina
obratov zadružnega sektorja in menze)
bela vina največ 75 din za liter, rdeča vina
največ 70 din za liter,
V kategoriji D (privatni gostinski obrati) :
bela vina največ po 70 din za liter, rdeča
vina največ po 65 din za liter.
Navedene cene veljajo po uredbi za vsa
vina (stara in nova), ki imajo najmanj 11
maliganov. To se pravi, da morajo gostinska
podjetja, ki imajo vina z nižjo maligansko
stopnjo (kar je v Celju primer skoraj v vseh
gostiščih) znižati ceno za odgovarjajoč od-
stotek. To pa podjetja v večini ne upošte-
vajo in se togo držijo najvišjih dopustnih
cen. Ker gostinska podjetja takšno tolma-
čenje uredbe v večini ne upoštevajo, bo Tr-
govinska inšpekcija v bodoče bolj nadzorovala
cene vinu in bo posamezne primere, ki bi
skušali  uredbe prezirati  občutno kaznovala.
Prva kontrola novih cen pa je ugotovila
tudi primere povsem spekulativne prirode,
ki pa so jih odgovorni uslužbenci opraviče-
vali  z  nevednostjo,  kar  pa  je  povsem  iz-
ključeno, ker so tozadevne odločbe o novih
cenah vsi obrati prejeli po delegiranih
uslužbencih že 28. novembra ob 13. uri v
sejni dvorani MLO. Nekateri obrati so si
dovolili prodajati vino 28 in 29. novembra še
po starih cenah, ali pa so izvršili spremem-
be cen, ki niso v skladu z uredbo. Potrošniki
znajo povedati, da so v »Evropi« pili 28. no-
vembra zvečer vino, servirano v buteljkah
po 157 din za liter (buteljka 7 dl din 110),
kar je bilo v nasprotju že z dosedanjo
uredbo, ki dovoljuje najvišjo ceno 140 din
za liter. Nadalje so v nekaterih gostinskih
obratih in menzah znižali cene le novemu
vinu, misleč, da za stara vina uredba ne
velja (Stari grad, menza Tov. emajlirane
posode).
üoste opozarjamo na nekaj važnih določb,
ki so jih dolžna izvajati gostinska podjetja
vseh sektorjev. V vseh gostiščih morajo biti
izobešeni ceniki s točnejšo oznako posamez-
nih vrst gostinskih storitev. Neopazni in
površno izdelani ceniki dajejo slabo karak>
teristiko obratu. Nadalje je nedopustno me-
šanje posameznih vrst alkoholnih pijač, kar
se včasih dogaja z namenom doseči večjo
akumulacijo na račun potrošnika. Nedopust-
no je vstekleničiti vina in ga prodajati po
višjih cenah. Pri buteljčnem vinu se kaj
rado dogaja, da se cene zaokrožujejo ob-
čutno navzgor. Zato dajemo pregled dopust-
nih cen v buteljkah po 7 dl:
v kategoriji B največ 60 din za buteljko
v kategoriji C največ 53 din za buteljko
v kategoriji D največ 49 din za buteljko
Goste prosimo, da javljajo nepravilnosti,
ki bi eventuelno nastale pismeno ali ustmeno
na Urad za cene pri ML,0 Celje.
Svinjske kože gredo v denar !
Na Andrejev sejem me je radoved-
nost gnala po mestu. Ne toliko, da kaj
kupim, temveč da kaj vidim, da do-
ženem dvig ali padec cen. — Kar mi
vzbudi pozornost vrsta ljudi, ki so pri
bivšem Jelencu hiteli na dvorišče s
teškimi zavitki v rokah. Stopim za nji-
mi in opazim, da nosijo svinjske kože
k podjetju »Koteks«. Zanimalo me je,
zakaj kmetje odirajo prašiče, saj svoj-
čas tega niso radi delali in kar nekam
žal mi je bilo teh kož, ko sem se spom-
nil na zvite ocvirke v kislem zelju.
Toda kmetje so bili drugega mnenja.
Jaz sam sem potegnil z njimi, ko sem
slišal, da za kg svinjske kože plačajo
200 din. Za ta denar si lahko kupiš ki-
logram čiste slanine. V gruči je bilo
tudi nekaj kmetov, ki doslej niso odi-
rali prašičev. Le ti so dejali:
— Letos bom svoje prašiče tudi odri.
To se pa res izplača. —
Povprašal sem še pri podjetju »Ko-
teks«, zakaj tako dobro plačujejo ko-
že. Odgovorili so mi, da ima naša
usnjarska industrija velike potrebe,
posebno še ker kožo lahko za drag de-
nar prodajo v inozemstvu. Na ta način
pride država do dragocenih deviz. Za-
to je interes države, da kmetom kože
tudi dobro plača.
FBONTOVCI NA J02EF0VEM HRIBU SO
POLAGALI  RAČUN O  SVOJEM DELU
V torek 27. novembra je bil v »Skalni
kleti« občni zbor Osvobodilne fronte za te-
ren Jožefov hrib. Občni zbor je bil mnogo-
številno obiskan in so bili vsi prostori »Skal-
ne kleti« polni. Po uvodnih besedah pred-
sednika tov. Kocjana in po opravljenih vo-
litvah delovnega predsedstva je podal ob-
širno poročilo o delu Fronte od zadnjih vo-
litev tov. Peter Kusterle. Iz njegovega po-,
ročila je bilo razvidno uspešno delovanje
frontovcev, ki so se s trdno povezavo z osta-|
Umi množičnimi organizacijami udejstvovali!
na vseh področjih dela. Zanimanje za or-{
ganizacijo se je kazalo tudi na množičnih'
sestankih, ki so bili vsi vedno dobro obi-:
skani, istotako so dobro izpadli tudi zboríj
volivcev. Sledilo je blagajniško poročilo tov.j
Albinai Д)е11а Mee. Po podanih poročilihi
funkcionarjev se je razvila obširna disku^j
sija. V diskusiji so se navzoči živahno ogla-^
šali k besedi in se zanimali za razna go-
spodarska vprašanja ter izražali svoje želje
glede tega in onega na terenu. V diskusiji
je marsikaj zanimivega iz gospodarskega
področja povedal inž.  tov.  Pristovšek, tako
glede razširitve nesodobnega podvoza ргд
hotelu »Pošti«, za katere izvedbo se pri-
pravljajo že načrti. K besedi se je oglasil
tudi član MO OF tov. Florijan Pelko,
ki je naglasil namen frontnih organizacij.
Prešlo se je na volitve. Izbranih je bilo
15 kandidatov za novi odbor. Izvoljenih je
bilo v tajnih volitvah devet odbornikov, ki
so po večini že doslej vodili frontno delo na.
terenu Jožefovega hriba in so porok tudi za
nadaljnje uspešno delo na tem terenu.
M.  C.
Sem ter tja po Vranskem
v novembru je društveno in politično živ-
ljenje na Vranskem tržane precej razgibalo.
Frontni odbori so se na sejah pogovorili o
bližnjih volitvah. Volitve, združene z občnimi
zbori so že imeli v Prapročah in na Lo-
čici, na Brodeh in na Vranskem pa bodo
9. decembra. Upamo, da bodo v teh osnov-
nih frontnih organizacijah novoizvoljeni od-
bori dobro delali, boljše kot so sedanji.
Zveza borcev pripravlja odkritje spominske
plošče padlim borcem in talcem. Odkritje
bo na Dan jugoslovanske armade.
Kulturno umetniško društvo je ustanovilo
Ljudsko univerzo in prvi je predaval dr.
K. Šerko o koristnih in škodljivih bakteri-
jah. Ta teden je bilo predavanje o 400 let-
nici slovenske knjige. Društvo pripravlja tu-
di uprizoritev »Volkašina«, katerega bodo
zaigrali na Silvestrov večer. Kar se obiskov
predavanj Ljudske univerze tiče, bi bilo prav,
če bi prišli tudi tisti, ki bi sicer takih pre-
davanj ne smeli zamuditi, kajti drugače je
trud  predavateljev  zaman.
Prihodnje leto v januarju nameravajo po-
noviti izobraževalni m gospodinjski tečaj.
Če bo uspel kot lanski bomo lahko zado-
voljni.
Mladina na Vranskem spi. Spi tako trdno,
da je prvega novembra pozabila odnesti ve-
nec na grob padlih borcev, dasiravno je bil
narejen in ga je odnesla šele tri dni' po-
zneje, ko se je »prebudila«.
Praznik Republike so Vrančani tudi pro-
slavili. Dvorana Prosvetnega doma je bila
polna, žal predvsem šolske mladine, odraslih
je bilo le malo. Uvodni govor je podal tov.
Šimenko. V programu so sodelovali dijaki
nižje gimnazije in šolarji iz osnovne šole,
ženski pevski zbor in dijakinje iz internata.
Točke so uspele rasen recitacije »Partiji«,
ki je bila le prečitana in je tako izgubila
pravi vtis pri poslušalcih. Kot rečeno je bilo
malo odraslih v dvorani. Predvsem smo po-
grešali predsednika KLO in predsednika KO
OF tov. Jurharja, ki je koline doma smatral
za važnejše, kot je praznovanje 29. novembra.
Istega dne pa je sklical sejo izvršnega od-
bora KLO. Toda ta seja ni bila slavnostna
temveč delovna seja, ki je trajala najmanj
5 ur, kot da za tako delo, ki sicer niKakor
ni nevažno, ni imel drugega dneva na raz-
polago?
Sola še ni dobila drv za zimo 1951-52, ka-
kor jih ni dobila za lansko zimo. Tudi za-
sebniki so pri drvah prikrajšani, toda le
nekateri. Nekateri niso dobili drv ne prej;,njo
in ne to zimo, drugi pa so jih dobili že
obakrat. Na KLO pravijo, da je to odredil
predsednik. Zlobni jeziki bi rekli, da jih je
delil po simpatijah! Zadeva z drvmi je
sploh zamotana in hvaležni bi bili, če bi
to predsednik KLO razjasnil in poleg tega
povedal tndi to, kam je izginil jesen, ki je
stal na občinski zemlji?
Protiletalska zaščita na Vranskem je tudi
uvedla tečaj. Dosedaj so imeli že tri pre-
davanja.
L.
Glbanjelprebivalstva v preteklem
^tednu v Celju
Od 19. novembra do 3. decembra 1951 j^i
bilo rojenih 33 dečkov in 27 deklic. j
i
POROČILI SO SE: :
Rudar Kozovinc Jože in delavka Videe^
Terezija, oba iz Celja; skladiščni delaveo<
Govedič Anton in šivilja Kolar Marija, obai
iz Celja; pomožni delavec Lipovšek Rudolf]
in šivilja Jurkovnik Marija, oba iz Celja;^:
orodni ključavničar Valter in gospodinja Venci
Terezija, oba iz Celja; avionski tehnik Me-
glic Ivan iz Ljubljane in posestniška hči-
Jost Stanislava iz Lipovca pri Ljubečni;.
posestnik Zalesnik Anton iz Ljubnega in)
šivilja Krajne Marija iz Celja; tekstilnfl
tehnik Repič Veličan iz Celja in namescenka]
Vošinek Zofija iz Maribora; ind. tehnik K.o-i'
vačič Jožef iz Vojnika in Jelovšek Ana, de*
lavka iz Celja in pravni referent Lešnjek'
Viktor in nameščenka Rupret Stana iz Celja;]
UMRLI SO: !
Posestnik Pirš Janez, star 80 let iz Buč;^
dojenček Kuder Marija iz Trbovelj; dojen-'
ček Pesjak Silvester iz Nove cerkve; čuvaja
Hiabožek Jožef, star 49 let iz Celja; vo-,
jak Babic Frivo, star 19 let iz Vel. Kikinde;!
upokojenec Bukovšek Jožef, star 63 let iz'
Žic; gospodinja Vidmajer Marija, stara 67
let iz Celja; gospodinja Krbavac Barica, sta-
ra 41 let iz Celja; delavec Moškotevc Mar-
tin, star 48 let iz Celja; zasebnica Lukas
Mija, stara 40 let iz Celja; posestnica Ogradi
Doroteja, stara 75 let iz Gornjega grada; ke-
ramičar Jevnišek Pavel, star 50 let iz Celja;'
poljski delavec Košir Franc, star 53 l*k Ш
Blagovne in dojenček Šeligo Stamislav iz
Rog. Slatine.
') V Celie-okolici
ROJSTVA:
8 dečkov in 6 deklic, skupaj 14 otrok.
POROKE:
Kamenik Jože, poljski delavec iz Hudinje
št. 67 in Jeromel Ivana, poljska delavka iz
Hudinje št. 9, KLO Vitanje; Jesenko Alojz,
miz. pomočnik, stanujoč Globoko in Pod-
bregar Marija, poljedelka iz Ojstriške vasi;
Breznik Anton, zidar iz Gorice, KLO Gali-
cija in Kralj Jožefa, kmečka hči iz Gorice
pri Petrovčah; 2abkar Franc, čevljarski po-
močnik, bivajoč v Andro Baka, okraj Krško
in Cede Angela, nameščenima iz Petrovč; Uhi
Oskar, trgovski pomočnik iz št. Ilja v Slov.
goricah in Šahan Mara, krojačica iz Arje
vasi; Baš Fortunat, poljski delavec, stanu-
joč v Kamenčah, KLO Braslovče in Fevžar
Ana, t.roj. pomočnica iz Letuša; Rojnik
Emilijan, kmečki sin iz Latkove vasi in
Urovat Marija, kmečka hči iz Brega, KLO
Polzela; Kortnik Ivan, delavec iz Velenja in
Zupan Bozalija, tovarniška delavka iz Brega,
KLO Polzela; Gušek Franc, poljski delavec
iz Brezja KLO Dob je in Dobršek Julijana,
poljska delavka, stanujoča Tajhte, KLO Pla-
nina; Pavšek Franc, posestnik iz Vojnika
in Sotošek Kristina, delavka iz Vojnika; Po-
zaršek Franc, kmet iz Lož, KLO Rimske
Toplice in Deželak Marija, kmečka hči iz
Lož, KLO Rimske Toplice; Strašek Štefan,
tovarniški delavec iz btor in Hrvatic Justina,
poljedelka iz štor; Rajh Valentin, elektro-
mouter iz Vojnika in Legvart Katarina, ši-
vilja iz Vozor, KLO Nova Cerkev in Lončar
Rudolf, cink. delavec iz Celja in Goleš Te-
rezija, tovarniška delavka iz Kranjč, KLO
Vrbno.
UMRLI SO:
Pangerl Avgust, star 29 let, elektrovarilec,
umrl v Novem Celju; Plaskan Jožefa, stara
74 let, iz Orle vasi, Skamen Franc, star
56 let, posestnik iz Lahovne št. 9; Turnšek
Jožef, star 1 leto, otrok iz Orle vasi; Oiir
Franc, star 38 let, poljski delavec iz Založ;
Jazbinšek Marija, stara 78 let, prevž. iz
Doropolja; Sotošek Jožefa, stara 69 let, go-
spodinja iz Podvina, KLO Št. Vid; Kangler
Franc, star 82 let, delavec iz Vojnika; Sen-
točnik Ivan, star 63 let, upokojenec iz Zla-
teč; Guzej Antonija, stara 64 let, polje-
delka iz Podgorja in Pilihovski Karel, upo-
kojenec, star 76 let iz Jurkloštra.
»ČRNA ROKA« V NEW YORKU...
Neko jutro so se mnogi meščani v
New Yorku prestrašili, ko so na zido-
vih svojih hiš zagledali naslikano črno
rolco, a poleg nje napis: »Samo še pet
dni!« Drug-i dan je tik pod tem napi-
som bilo pripisano: >Samo še štiri dni«
in tako vsak dan za eno številko manj.
Ljudi se je polastilo razbujenje, da je
morala poseči vmes celo policija.       ,
Vsi so nestrpno pričakovali jutri
napovedanega petega dneva. Tedaj sd
je stvar razvozljala. Poleg grozeča
črne roke in napisov je bil prilepljeii
lepak: j
»Od danes ne boste imeli vertcrnihi
rak, če boste kupovali naše milo.« Toj
je bila reklama na novo odprte tovarH
ne mila. • I
PREBERITE TUDI TO!
V današnji številki na prvi strimi
časopisa smo poleg naslova s svinč-
nikom napisali znesek vsakemu na-
šemu naročniku, ki še dolguje na-
ročnino za letošnje leto. Vsi dolž-
niki so bili že drugič opominjani
ter so ob tej priliki tudi prejeli po-
ložnice, katere naj izkoristijo in
čimprej nakažejo dolžno naročnino.
Dolžnike opozarjamo, da ne bomo
nikogar več posebej terjali, pač pa
bomo proti koncu leta izročili pre-
ostale dolžnike našemu pravnemu
zastopniku, ki bo dolgove izterjal.
Pohitite z nakazilom dolgujočega
zneska, da ne boste imeli stroškov
in sitnosti.
Slabo se počuti
Bressart je dejal nekoč kot otrok svoji ma-
teri: »Mama, ali bi smel danes ostati doma?
Ne počutim se prav dobro.«
Mati ga je v skrbeh vprašala: »Kje pa?«
»V šoli!« je odvrnil deček. !
Cete OZN na Koreji oskrbujejo večinoma iz zraka. S padali odmečejo vse,
od zabojev do najtežjih delov vozil in topov.
FIZKULTURA
Spott V preteklem tednu
v proslavo 29. novembra je bilo v Celju
samo dvoje prireditev in sicer v dopoldan-
skih urah je bil patrolni tek s startom in
ciljem pred Telovadnim domom »Tine Kos«
v Gaberju, popoldne pa nogometni prire-
ditvi z odkritjem spominske plošče padlim
nogometašem v narodnoosvobodilni borbi.
Patrolni tek v proslavo 8. obletnice rojstva
naše republike je bil dobro organiziran, le
škoda je, da je bila udeležba premajhna,
kar je vredno graje. Gotovo je danes po-
trebno našo mladino vzgajati v smislu pri-
pravljenosti našega naroda, na obrambo svoje
domovine. Tega se v naših fizkulturnih or-
ganizacijah premalo zavedajo, kar je poka-
zal tudi ta patrolni tek.
V popoldanskem programu na Glaziji sta
najprvo odigrali nogometni moštvi Garnizona
Celje in mladina Kladivarja, prijateljsko tek-
mo, ki se je končala z zasluženo zmago enaj-
storice Garnizona. Mladina Kladivarja je
sicer v začetku nudila fizično mnogo moč-
nejši enajstorici Garnizona dober odpor in
celo nekaj časa vodila z golom prednosti,
je pa po odmoru močno popustila in morala
prepustiti iniciativo boljši enajstorici Gar-
nizona. V mladini Kladivarja je igral znani
igralec čoh, ki je s svojo igro in pomočjo
mladini Kladivarja veliko koristil ter vpli-
val na dobro igro Kladivarjeve mladine.
ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE PADLIM
NOGOMETAŠEM
V odmoru med predtekmo in glavno tekmo
je Uprava NK Kladivarja v prisotnosti za-
stopnikov ljudske oblasti, svojcev padlih in
množice fizkulturnikov odkrila spominsko
ploščo znanim nogometašem-borcem, ki so
padli v narodnoosvobodilni borbi in to: Ivanu
Ključarju, Francu Staniču, Hmelina Alojzu
in Koprivšek Karlu. Svojci padlih so pre-
jeli zlate značke NK Kladivarja. Nadalje
je istočasno uprava Kladivarja v znak pri-
znanja za požrtvovalno delo v klubu razdelila
najzaslužnejšim članom značke, kot priznanje
za njihovo delo in trud za uspehe kluba.
BKANIK   (Maribor)   :   KLADIVAB   (Celje)
4:3 (4:2)
O tej tekmi lahko pišemo samo slabo.
Igrišče samo, huda in včasih nepremostljiva
zapreka za normalno igro in drugo, surovosti,
ki nimajo nič skupnega z nogometom. V
tem sta si bili obe enajstorici enaki. Poleg
tega pa še neenergičen sodnik, ki ni znal
tekme v redu voditi. Sličnih prireditev si
v Celju ne želimo več in obsojamo tako
igralce Branika kot igralce Kladivarja za
tak način igranja nogometa. Ta obsodba je
utemeljena tembolj, ker sta tak način igra-
nja nogometa pokazali enajstorici, ki sta se
potegovali za naslov prvaka Slovenije, šele
na intervencijo tehničnega vodje Kladivarja
je igra bila do neke mere lepa in zanimiva,
kar kaže, da bi kljub nemogočemu terenu
bila igra vendarle v redu potekala, če bi bil
sodnik v pričetku surovqsti energično po-
segel v dogajanja. Tako pa je pustil igral-
cem da praktično lahko delajo kar hočejo.
Gotovo pa je tudi dejstvo, da bi morali
biti igralci obeh moštev toliko disciplinirani
in sami ogorčeno zavrniti tak način igranja.
Ta bi bilo njihovo dobro izpričevalo za dobri
in disciplinirani moštvi, ki kaj pomenita v
slovenskem nogometu, tako sta si pa svoj
ugled in priznanje gotovo v veliki meri za-
pravila. Tudi Kladivar je s to tekmo za
zaključek zapustil neugoden vtis, kot neđi.i!
sciplinirano moštvo,š pa čeprav je tekom,
celotnega prvenstva igral gotovo najbolj di-
sciplinirano in športno od vseh moštev I.
republiške lige.
ŠAH
ŠAHOVSKI  DVOBOJ
Š. D. Bled (Bled) : š. D. Beton (Celje)
V okviru proslave »Dneva republike«, je
Športno društvo Beton iz Celja imelo v go-
steh šahovsko društvo iz Bleda, kjer so se
srečali na 10 ploščah dvokrožno. Dvoboj je
Š. d. Beton odločil v svojo korist z rezulta-
tom 10 in pol proti 9 in pol.
V prvem dopoldanskem kolu je š. d. Be-
proti 3 in pol, v popoldanskem drugem kolu
ton nadmoćno premagal Blejčane s 6 in pol
pa so se Blejčani za hud poraz maščevali,
vendar je Beton kljub temu obdržal še ma-
lenkostno prednost iz prvega kola.
Posamezni rezultati obeh kol so naslednji:
šnajder J. — Tutulič Miodrag 2:0, Zentner
Franc — Petretič Voje 0:2, špeglič Vili —
Horvat Ivan 0:2, Vrtovec Franc — Kašman.
Ernest 1:1, Kapi Matija — Korošec Roman
1 in pol : pol, Vodičar Janko — Kunst 2:0,
Lipovšek Vlado — šanca Vlado 1:1, Kompan
J. — Posavec Franjo 1:1, štrajher Zvone —
Potočnik Bojan 2:0, Videtič Rudi — Konic
Jože 12:0.
V drugem popoldanskem kolu so imeli
Blejčani odličen start. Vse je kazalo, da se
bo dvoboj končal neodločeno, vendar je to-
variš Kapi v lepi partiji priboril Betonu
potrebne pol točke, ter s tem tudi zmago.
Najlepši partiji dvoboja pa sta odigrala
tovariš šnajder za Beton in tov. Tutulič
Miodrag za Bled, v kateri je moral manj ru-
tinirani Blejčan prepustiti obe točki Ce-
ljanom.
BBZOTUBNIB  SŠD  CELJA
Sindikalno šahovsko društvo Celje je pri-
redilo brzoturnir za prvenstvo v novembru.
Turnir je bil v šahovskem domu 27. nov. in
se ga je udeležilo 12 igralcev. Stoodstotno
je zmagal Oder Peter 11 točk, 2. in 3. mesto
si delita ing. Lah in štrajher po 8, 4. Draks-
ler 6, 5. in 6. Davidovac in Rovan po 5 in
pol točk itd.
OBJAVE IN OGLASI
KLUB PRI MO OF
priredi v klubskih prostorih v stavbi MO OF
(Kajuhova ulica)  v sredo 12. decembra ob
19,30 predavanje:
O  NOVEM  KAZENSKEM  ZAKONIKU
Predaval bo javni tožilec dr. Peter Kobe.
LJUDSKA   UNIVERZA   V   CELJU
priredi v ponedeljek 10. decembra ob 19.30
v dvorani Narodnega doma predavanje:
POMEN DEKLARACIJE O ČLOVEČANSKIH
PRAVICAH  PRI ZVEZI   NARODOV
Predaval   bo   rektor   dr. Gorazd   Kušej   iz
Ljubljane.
RAZGLAS
o   izplačilu   odškodnin   za   cesto   I.   reda
štev. 10 Medlog—Žalec—Sv. Peter v Sav. dol.
Glavna uprava za promet VLRS v ¿jub-
Ijani bo izplačevala odškodnine za zasebna
zemljišča, razne zgradbe, sadno drevje itd.,
zasežene za modernizacijo ceste prvega reda
številka 10 Medlog (Celje)—Petrovce—Žalec—
Sv. Peter v Sav. dolini, dalje odškodnine za
razne poškodbe, ostvaritev sltižnostnih pra-
vic in drugo na osnovi pravnomočnih ad-
ministrativnih in razlastitvenih odločb, zlasti
na temelju zaključne odločbe tuk. Glavne
uprave z dne 16. novembra 1951, štev. IV-
3-1265 24-51, in sicer po naslednjem sporedu:
1. Za lastnike zemljišč v k. o. Medlog, Le-
več in Petrovce v sredo, dne 12. decembra
1951, od 8. do 13. ure v prostorih KLO
Petrovce,
2. za lastnike zemljišč v k. o. Žalec in Go-
tovlje v sredo, dne 12. decembra 1951, od
15. do 19. ure, v prostorih KLO Žalec,
3. za Ustnike zemljišč v k. o. Zalog in Sv.
Peter v Sav. dolini v četrtek, dne 13. de-
cembra 1951, od 8. do 14. ure, v prostorih
KLO Sv. Peter v Sav. dolini.
Vse zemljiško knjižne lastnike vabimo, da
se razpisanih razprav zanesljivo udeležijo
sami ali po pooblaščenih zastopnikih zaradi
prevzema denarne odškodnine in za podpis
pogodbenih listin, ki se bodo sestavile pri
izplačevanju glede sporazumno urejenih od-
škodnin.
Zaključna odločba je na vpogled intere-
sentom pri pristojnih KLO, kjer ostane raz-
grnjena do dneva razprave, s čimer je ves
odškodninski   postopek   dokončno  zaključen.
Glavna uprava za promet VLRS
POZIV
Pozivamo vse svojce, kateri imajo grobove
na pokopaliču v čretu in so v letu 1951 za-
padli ponovnemu plačilu najemnine, da isto
poravnajo najkasneje do 1. febr. 1952. Sicer
preidejo po tem roku grobovi z morebitnimi
spomeniki v last Uprave pokopališč.
V gornjem smislu bomo kljub plačani na-
jemnini postopali z zapuščenimi grobovi.
Pogrebni zavod, Celje
KLAVNICA CELJE
sporoča vsem cenjehim potrošnikom, da po-
novno znižuje cene mesu in mesnim izdelkom.
Se priporočamo za nakup.
DVOSOBNO stanovanje s pritiklinami v sre-
dišču Maribora menjam za enako v Celju.
»Takoj!« Naslov v upravi lista.
POZOR! Najditelja nemškega ovčarja (po
hrbtu črn, glava in noge rumenkaste, sliši
na ime Lux) prosim, da mi ga proti na-
gradi vrne na postajo Ljudske milice št.
2 — Gaberje.
EKONOM z daljšo prakso v kmetijstvu sprej-
službo upravnika. Ponudbe na upravo lista
pod »Takoj«.
PRODAM po nizki ceni globok otroški vo-
ziček, automodel. Svet, Celje, Kocenova
ul. 2-III.
UGODNO prodam sive semiš čevlje z visoko
peto (surova guma). Naslov v upravi lista.
PREKLICU JEM potrdilo Starinarne št. 192-
194-XI, na ime Bolte Vilka, Celje.
PREKLICUJEM vojaško knjižico na ime
Brezovšefc Jože, Rečica pri Laškem.
Vsako število kvalificiranih mizarjev sprej-
me v službo takoj Okrajno mizarsko pod-
jetje Šmartno ob Paki. Po potrebi stavi na
razpolago samska stanovanja. Plača po do-
govoru in odredbi.
NOVA   KLOBUČARSKA   DELAVNICA
Celje, Tomšičev trg 13
izdeluje vse vrste klobukov najnovejših mo-
delov.   Kape  za  gasilce,  železničarje,   smu-
čarje in razne  športne  čepice.  Sprejemamo
tudi popravila. — Tomažin Dominik      i
Sprejmemo takoj dva samska kravarja ali
zakonca, ki razumeta govedarijo in molžo',^
Stanovanje in hrana pri podjetju, plača urna
ali po normi. Ekonomija Celje, Lava 9.
MESTNO GLEDALIŠČE CELJE
Četrtek, dne 6. decembra ob 20: Ksaver
Meško: PRI HRASTOVIH. Drama v treh de-
janjih. Premiera. I abonma. '
Petek, dne 7. decembra,ob 20: Ksaver Meško:
PRI HRASTOVIH. Drama v treh dejanjih.
Prva repriza. II. abonma.
Nedelja, dne 9. decembra ob 15.30: Ksaver
Meško: PRI HRASTOVIH. Drama v treh
dejanjih. Druga repriza. Izven abonmaja.
V ulogi Zefe nastopi novo angažirana čla-
nica diplomatka Akademije za igralsko
umetno^ Neda Sirnikova.
Zdravniška   nedeljska  dežurna   služba:
Dne 9. decembra 1951 tov. dr. Cerin
Jože, Cankarjeva ulica 9, telefon 219.
Zdravniška dežurna služba traja od sobote
opoldne do ponedeljka do 8. ure zjutraj.
KIIVO
KINO METROPOL
Od 8. do 12. XII., italijanski film
VOLK IZ GORE SILA
Od 14. do 20. XII., francoski film
PARMSKA KARTUZIJA
KINO DOM
Od 7. do 10. XII., ameriški fiün
ZMAJEVO SEME  (I.  del)
Od 11. do 13. XII., ameriški fihn
BOŽIČNE PUSTOLOVŠČINE
Od 14. do 17. XII., ameriški film
ZMAJEVO SEME  (II. del)
KINO    ŽALEC
Od 8. do 9. decembra, angleški film
»FANY«
Od 12. do 13. decembra, angleški film,
»POT  DO PLEMSTVA« !
Za vedno nas je zapustila v 64 letu starosti
naša ljubljena in skrbna mamica
katarina presinger
rojena 2 u ž e j
Pogreb je bil v ponedeljek 3. decembra 1951
ob 15.30 na Mestnem  pokopališču v Celju.
Ob bridki izgubi naše nepozabne, skrbne
mame se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste
jo tako številno spremili na njeni zadnji
poti in ji s številnimi venci in šopki zasuli
njen zadnji dom. Posebna iskrena zahvala
sosedu tov. Fajgelju in njegovi soprogi, na-
dalje sosedoma tov. Lahovi in Korentovi ter
vsem, ki ste nam nudili pomoč pri njeni
bolezni in smrti. Nadalje smo dolžni izreči
posebno zahvalo tudi godbi SKUD BYance
Prešeren, tajniku MLO Celje tov. Pelku, tov.
Fajgelju in tov. Pestevšku za tople poslo-
vilne besede ob njenem odprtem grobu. Na-
dalje iskrena hvala vsem, ki ste z nami so-
čustvovali ter nam izrekali številna soialja.
Celje, 4. decembra 1951.
Žalujoči otroci: Dolfe, Anica,
Mirko, Marica, Riko, Rada z
družinami in ostalo sorodstvo.
Odkupujemo surove kože vseh vrst j
Vršimo prevzem dnevno od 7—12 urej
SVIN|â»K£: KOŽE
imajo izredno visoko ceno la 200 din za kg
Cenjene dobavitelje prosimo, da posvetijo vso pažnjo odiranju prašičev
ter nam dostavijo kar največ la svinjskih kož.
KOTEKS 'CELJE
Trg V. kongresa št. 4 (prej Jelene)