4. štev. V Ljubljani, dne 7. avgusta 1909. Leto I. PODI Napredno kmetsko glasilo. Izhaja vsako soboto in velja do konca tega leta 1 K za Avstro-Ogrsko, 1 marko za Nemčijo, 2 liri za Italijo in '/s dolarja za Ameriko. Posamezne številke veljajo 10 vinarjev. Za oznanila se računa: tristopna petit-vrsta 20 vin., vsa stran 60 K, pol strani 30 K, četrt strani 15 K, osminka strani 8 K. Pri vseletni inserciji primeren popust. Dopisi se naj frankirajo in pošiljajo na uredništvo »Slovenskega Doma" v Ljubljani, Knaflova ulica št. 5, 1. nadstr. Rokopisi se ne vračajo. Naročnina in oglasi se naj pošiljajo upravnišlvu „Slov. Doma" v Ljubljani. Mn zgled. Španska jo najbolj klerikalna država pod solncem božjim. Narava jo je? bogato obdarila z rodovi-1 ostjo in milim, prekrasnim podnebjem; zato bi bila Španska lahko ena najbogatejših in najsrečnejših držav v Evropi, ako bi nanjo ne vplivale obupne razmere, ki jo kakor mora tišče ob tla. Napredna, gospodarsko razvita Špari- bi lahko bila pravi zemeljski paradiž, prava obljubljena dežela v Evropi. Bila je to nekdaj v davni sivi prošlo-Kti, ko se je špansko kraljestvo razprostiralo od vzhoda do zapada preko dežel, kjer ni nikdar zatonilo solnce. V tistih časih je v njej zagospodovala duhovščina, in od toga trenotka je zatonila tudi zvezda njene sreče. Moč špansko državo, ki jo prejo zapovedovala vsemu svetu in ki se je razprostirala v vse dele sveta, je jela padati in se krčiti, da dandanes Španska niti senca ni tega, kar je bila prod stoletji. In kdo je to zakrivil ? Zgodovina nas uči, da nihče drugi kakor duhovščina, ki si je prisvojila vso posvetno moč v državi. Stoletja so vlada na Španskem tako, kakor volova duhovščina. Duhovščina je v državi prvi stan, ona gospodari, ona ukazuje. Kmet, obrtnik in trgovec plačujejo ogromne davke, duhovščina, ki je zvezana s plemenitaši, pa ima državno krmilo v rokah in skrbi za to, da pripadniki tega stanu ne prispevajo ničesar za državne potrebščine, pač pa žive v blagostanju in razkošnosti na stroške davkoplačevalcev. Naravna posledica tega je, da je duhovščina pridobila ogromno premoženje, ljudstvo pa je jelo gladovati in vsled tega duševno in gmotno propadati. V istem razmerju, kakor so se v deželi množili samostani, je padalo tudi ljudsko blagostanje. Narod je ubožal, duhovščina je obogatela. In ljudstvo je uvidelo polagoma, da se znoji in trudi za trota, ki pod božjim soln- eem ne dela drugega, kakor da vživa slasti in sladkosti življenja na njegove stroške. Veselje do dela je jelo ginevati — kdo bi se naj tudi znojil za drugega, ki ne dela nič, a samo žanje? — Kmetijstvo, trgovina in obrt so jeli pešati, dokler ni Španska prijadrala na rob gmotnega propada, kjer se nahaja dandanes. Ljudstvo se je trudilo v potu svojega obraza, da si je priborilo košček borega vsakdanjega kruha, duhovščina pa je brezdelno živela v razkošju. V duši bednega naroda se je rodilo sovraštvo do tistih, ki ne sejejo nič, a vendar bogato žanjejo. To sovraštvo je v naših dneh z nebrzdano silo izbruhnilo na » . ■ ‘ * ' •'* ' '/ . • dan in rodilo krvavo revolucijo, ki divja sedaj zlasti po severnovzhodnih pokrajinah španskega kraljestva. In gnev, nejevolja nesrečnega ljudstva se ne obrača toliko proti vladi, ki je seveda v enaki meri sokriva ljudsko bode, kakor pred vsem proti tistemu, stanu, ki je v svoji brezmejni samopašnosti gledal sanuf na svoje koristi, pri tem pa tiral ljudstvo brezsrčno v brezdno pogube, proti duhovščini. Najnovejša poročila s Španskega pravijo, da je razjarjeno ljudstvo napadlo !17 samostanov in izmed teh upepelilo 27. Strašna jo ta vest, a verjetna. j Kadar poči struna potrpljenja, kadar prikipi trpljenje do vrhunca, potem ljudstvo no pozna meje in postane v svojem maščevanju grozno in strašno. Iz pohlevnega jagnjeta postane deroča zverin vendar ni pod svodom nebeškim bolj pobožnega, bolj vernega ljudstva, kakor je špansko. Če je torej to globoko verno in bogu vdano ljudstvo vendarle zavzdignilo svojo roko proti duhovnikom, je to le dokaz, kako neizrečeno hudo je ta narod moral trpeti pod duhovniško strahovlado. Krvavi dogodki na Španskem bi naj bili tudi našemu ljudstvu in naši duhovščini v svarilen zgled Kakor španski narod, tako je tudi naše slovensko ljudstvo verno in pobožno, kakor inalokatero. A kakor na Španskem, tako se trudi duhovščina tudi pri nas, da bi to ljudstvo popolnoma vklenila v svoje verige, da bi potem lahko vladala nad njim, kakor bi se ji zljubilo. Bojimo se, da bi v bodočnosti moglo tudi pri nas priti do sličnih dogodkov, ki se sedaj doigravajo v daljni Barceloni. A to bi no bilo v srečo naši domovini. Zato je dolžnost nas vseh, da preprečimo to nesrečo. To pa bomo najložje dosegli s tem. ako napnemo vse sile, da že sedaj mirnim potom stremo duhovniške, klerikalne verige, zakaj ako pripustimo, da se duhovščina dokoplje do popolne moči in oblasti, potem ni za nas nobenega drugega izhoda, kakor popolen propad ali pa krvavi odpor. Nam v nesrečo pa bi bilo prvo kakor drugo! Zato, kdor želi srečo, istinito srečo našemu narodu, ta bo šel v boj proti neomejenemu duhovniškemu gospodstvu, ki se nam sedaj obeta v naši deželi. politični pregled. Avstrija. Na političnem polju se pretekli teden ni ničesar posebnega prigodilo. Pasji dnevi so zavladali tudi v politiki. V pomanjkanju drugega gradiva, časopisi v Avstriji še vedno na dolgo in široko razpravljajo o zaključenju državnozborskega zasedanja, čeprav so takšne razprave sedaj, ko je stvar že končana, popolnoma brezpredmetne. Rekli smo, da sedaj miruje vsa politika. To trditev je treba nekoliko spopolniti: Miruje samo takozvana visoka politika, narodnostni boji pa so prav tako na dnevnem redu, kakor sicer. Preteklo nedeljo so priredili dunajski Cehi veselico v Šveliatu pri*Dunaju. Zabavati so se hoteli med sabo ter v bratski družbi si nabrati novih sil za življenjsko borbo. Nikomur niso storili ničesar žalega, a vendar so jili Nemci pri belem dnevu napadli, češ, da ne puste, da bi se žalil nem- ški značaj dunajskega mesta. Orožniki z nasajenimi bajoneti so morali braniti Cehe pred »visoko izobraženo« nemško dru-lialjo. Tako se godi Slovanom 'v Avstriji, ki je baje, kakor trde gotovi krogi, dobra mati vseli v njej bivajočih narodov. Slovenci in Cehi smo po težkih skušnjah že zdavna spoznali, da je nam država žalibog samo — mačeha. Hrvatska. Hrvatski deželni zbor, ali kakor pravijo Hrvati, sabor, bo, tako poročajo vsaj listi, meseca decembra razpuščen in razpisane bodo nove volitve. Ban bar. Raucli hoče znova poskusiti svojo srečo pri novih volitvah. Skušal bo dobiti takšne poslance, ki se mu bodo slepo pokorili, da bo mogel vladati tako, kakor žele Madžari. S poštenimi pripomočki se mu to ne bo posrečilo; ako pa bo skušal nastopati z nasilnimi sredstvi, bodo tudi narodne stranke na nasilstvo odgovorile z nasilstvi. Hrvatski listi pišejo, da se v tem slučaju narodne stranke ne bodo strašile rabiti celo — bombe, ako bi bilo to potreba. — Kdor pozna skrajno napete razmere na Hrvatskem, se temu ne bo čudil. — Proces proti 53 Srhom, ki so po krivici obdolženi veleizdaje, se nemara bliža svojemu koncu. Te dni stavljajo zagovorniki predloge, naj se zaslišijo priče, ki govore za obtožence. Ce hi pravica odločevala, bi te priče morale hiti zaslišane. Toda na Hrvatskem je v sedanjih razmerah vse mogoče. Ako sodišče ta predlog zagovornikov zavrne, potem ho procesa kmalu konec in pričakovati je obsodbe, morda celo takšne, kakršno predlaga državni pravdnik — smrt na vislicah. In vendar je jasno kot beli dan, da je vseli 53 obtožencev nedolžnih! Pa naj še kdo veruje v pravico — na Hrvatskem! Rusija. Mogočna slovanska država Rusija se polagoma vzbuja k zavesti, da ji je usojena velika naloga v slovanstvu. Zadnjič smo navedli, kako je carski namestnik in poveljujoči general baron Kanlbars v Odesi navdušeno govoril o slovanski vzajemnosti. To pot imamo zabeležiti nov slučaj. Ko so se te dni poslavljali bolgarski Sokoli iz Odese, so jim priredili poslovilni obed. Tega obeda so se udeležili zastopniki vseh slovanskih narodov. Govoril je ugleden ruski politik Masljaninov, ki je v navdušenih besedah proslavljal slovansko vzajemnost ter naglašal, da morajo vsi slovanski narodi, na čelu jim ruski, ki je najmočnejši, delovati na to, da se Slovani spoznajo med sabo in zedinijo. Nato je govorila dolga vrsta zastopnikov raznih slovanskih narodov, ki so vsi slavili slovansko vzajemnost kot ono sredstvo, ki osvobodi Slovane iz bede in nevolje. Francoska in Angleška. Te dni je obiskal v Šerburu (Cherbo-urg) ruski car predsednika francoske lju-dovlade Falijerja (Fallieres). Francozje so carja kot svojega zaveznika sprejeli nad vso sijajno. Iz Šerbura se je car s svojim parnikom »Standard« odpeljal na Angleško obiskat angleškega kralja Edvarda. Tudi tu je hi 1 sprejet z vsemi kot vladarju mogočne države pripadajočimi častmi. Na obeh sestankih se je znova utrdila rusko-francosko - angleška zveza kot protitežje proti avstrijsko - nemško - italijanski zvezi. Španska. Na vest o strašnem porazu španske armade pri Melili v Maroku, je izbruhnila ustaja skoro po vseh severno - vzhodnih pokrajinah španske kraljevine. V Barceloni je nastala prava revolucija. Ljudstvo se je uprlo vladi ter jelo naskakovati vladna poslopja in samostane. Najnovejše vesti trde, da se je vojaštvu te dni posrečilo zadušiti revolucijo ter napraviti mir in red. Vojna sodišča so že jela poslovati. V Barceloni in Saragosi je bilo te dni kratkim potom ustreljenih nad 400 oseb, ki so sodelovali pri ustaji. V Maroku še vedno traja krvavi ples. Mohamedanski narod Kabilov oblega mesto Melilo, ki jo branijo Španci. Te dni ima priti do odločilne bitke. O © PIS1. Iž Unca. Prosim, da sprejmete v Vaš cenjeni list nekoliko odgovora dopisniku »Domoljuba« v številki 27. in 28, ker nas v javnosti, v kratkem povedano, zasramuje in nas stavi v najnižjo vrsto. Predstavlja nas, da smo samo za »campin«, da imamo »pakelc« tabaka v žepu, da smo siti »žgancev« in da čakamo samo na revne »hojee« izpod Javornika in na okrogle dolarje iz Amerike, da'moremo potem v gostilno. Iz vsega tega se vidi, da sam »Domoljubov« dopisnik zaničuje kmetski stan, čeprav se hlini za kmetskega prijatelja. »Pajkelc« tobaka in »žgance« potrebuje vsak kmet in mogoče tudi »Domoljubov« dopisnik. Ako se je »Domoljubov« dopisnik hotel norčevati z nami občani, povemo mu v obraz, da to tudi njemu ne služi v čast, saj je znan pregovor, da kdor sam sebe zaničuje, v lastno skledo pluje. Dopisniku gotovo niso znane razmere v naši občini, ker drugače bi nas ne stavil na tako podel način v slabo luč. Mož naj nam poskrbi drugo bolj lahko delo, kakor je delo s campinom, potem pa drage volje tega njemu prepustimo. Kar se tiče revnih »hoje« in okroglih dolarjev iz Amerike, naj se le dopisun bolje informira. Ako sani tega noče storiti, mu jaz lahko dam nekoliko podatkov še v tem odgovoru. Tekom svojega 81etnega bivanja na Uncu sem opazil velik napredek na gospodarskem poslopju. Prenovilo se je namreč samo na Uncu in Slivicah čez 40 hiš, 8 hiš je popolnoma novih. Med tem časom je bila zgrajena popolnoma nova mlekarna in opekarna. Odprodalo se je veliko zemljišč in gozdov, ki pa so jih pokupili sami domači- ni. Celo v drugih občinah so naši občani pokupili gozde, to je dokaz, da revne »iiojce« in okrogli dolarji iz Amerike niso šli, kakor si predstavlja »Domoljubovec«, z a »hopmana in za jeruš«. Sicer pa v naši občini sploh ni takih »delikates« na prodaj, kakor je »jeruš in liopman«. Kar se tiče izobraževalnih društev, mislim, da ni enega človeka v celi občini, ki bi tem dni* štvom nasprotoval. Trdim, da naj se ljudje izobražujejo na liberalni, klerikalni ali socialno demokratski podlagi, samo da se izobrazijo zares pošteno. Dopisnik izreka bojazen, da ne bodo več unski in rakovski fantje prijatelji. To je kajpak težavno preprečiti, a svetoval bi poklicanim faktorjem, naj hi se o pravem času gostilne zapirale v naši občini, potem pa bodo tudi prenehali obžalovanja vredni slučaji. Sicer pa se tu ne gre za klerikalizem ali za liberalizem, temveč le za fantovsko razvado, ki niso samo v naši občini, temveč povsod. Da hi se pa ustanovila nova zadružna mlekarna, o tem še ni vredno govoriti. (Ce pa hoče hit dopisun toliko požrtvovalen, svobodno mu — le naprej v pogubo sebi, zadružni mlekarni in gosp. Majdiču, ki ga dopisnik imenuje »tujca«). Kar se tiče ob-ročarslce zadruge, naj se dopisnik obrne do izdelovalcev obročev, ti ga bodo že naučili, ker je sam premalo podkovan v tej stroki. Zato hi bili pa hvaležni dopisniku, ko hi nam preskrbel boljših odjemalcev, da hi ta obrt napredovala in se razširila. Mogoče iznajde dopisnik celo kako pomado, da bodo »polce« postale v enem letu še enkrat tako debele, kot so navadno. Zato bi mu bili zelo, zelo hvaležni, ker potem hi napočila res zlata doba za našo občino, ki jo dopisnik kaže svetu v taki luči. Sicer Pa, hvala bogu, pri nas ni tako, kakor piše »Domoljub«. S tem končani, ker mi čas ne dopušča, da hi se še nadalje prerekal z neznancem. Zato predlagani, naj se gosp. dopisnik da spoznati, da bom sploh vedel, komu imam čast indirektno odgovarjati. S. Ribarič. S Skaručne. V četrtek 29. julija smo pokopali v starosti 54. let posestnika Janeza II u h a d a , po dom. »Rebova« iz Po-udja, brata dež. šolskega nadzornika gosp. Franceta in vodje »Glasbene Matice« v Ljubljani Mateja. Z ljubeznijo do domače grude in do svojih se je Janez bavil in trudil s poljedelstvom in živinorejo, rad se je sprijaznjeval z novimi in naprednimi idejami in pripomočki v prid in povzdigo kmetijstva, blage volje je dajal kmetom -sotrpinom koristne nasvete in nauke, in rad jim je pomagal v sili in potrebi. Bil je naprednega mišljenja in blagega značaja, malo je govoril pa veliko mislil.Vsaka njegova beseda je bila stvarna in pomembna. Z eno besedo: Janez je bil mož - kmet, ki jili je dandanes žalibog v.eliko premalo. Težko smo se ločili od Tebe, solzne so bile oči Tvojih sotrpinov-kmetov, ko smo Te polagali v zemljo, ki si jo tako ljubil. Naše globoko sožalje vrli rodbini in blagim sorodnikom — Tebi, dragi Janez, pa naš zadnji pozdrav: Zbogom, počivaj v miru! Na Hubadovi gomili je mislil spregovoriti njegov prijatelj nadučitelj Žebre rajnkemu v slovo nekaj besed, toda župnik se je oglasil: »Es diirfen oline vorherige Anineldung ain Friedliofe keine Iieden ge-halten werden!« (brez poprejšnjega naznanila se ne sme govoriti na pokopališču). Nam ni znano, se-li sme ali se ne sme brez poprejšnega naznanila govoriti na pokopališču, mislimo pa, da takih predpisov ni. Zato je škandal prve vrste, ako duhovnik iz gole jeze do rajnkega ne pusti govoriti ob grobu in s tern v dno duše žali celo rodbino. Kaj pa, ako bi umrl kak duhovniški podrepnik? Ali bi tudi pri tem ne bilo dovoljeno govoriti brez naznanila ob njegovem odprtem grobu? Ali traja sovraštvo duhovnikov do ljudi, ki se jim slepo ne pokore, še preko groba? Iz Hotedršice. Naš gospod Lojze se je zopet po enem letu oglasil v »laži« »Domoljubu«. Pa kakšna razlika je med dopisom z dne 29. julija in med dopisi prejšnjih let. Vidi se pač, da se je gospod Lojze navadil v Hotedršici nekaj »manire« in vljudnosti, kajti v prejšnjih dopisih ni imel drugega izraza za Hotence kakor »barabe«, titulira pa v tem dopisu našega gospoda nadučitelja kar z »gospod Janko«. Pač lep napredek moramo beležiti v tem oziru gospodu Lojzu. Sedaj pa k stvari! Da so bili klerikalci z gospodom Lojzom vred navdušeni, ko so sprejemali »prevzvišenega«, to jim napredni Hotenci kaj radi verujemo, saj ti ljudje imajo svoje možgane itak spravljene v farovžu. Vsekako pa moramo neko nesramno predrznost tu javno pribiti. Gospod Lojze pravi, da je bila učiteljeva dolžnost, sprejemati škafa. Zapomnite si, gospod Lojze! Učitelje imamo zato, da nam otroke — našo mladino uče, a ne za škofa sprejemati! Kaj je učiteljeva dolžnost,tega se on do pičice zaveda in tudi natanko spolnuje, sicer vemo, da bi mu že davno skopali jamo in ga skušali uničiti prav po klerikalnem receptu. Saj večjih mojstrov v mučenju in trpinčenju učiteljstva ni, kakor so klerikalci, na to svojo rabeljsko umetnost si lahko mirne vesti vzamete patent. Ce gospod Lojze in klerikalci ne marate zavednega učitelja, to nas prav posebno veseli in tudi vemo, da njemu tudi ta farovška zamera ne moti spanja. Saj gospodje po farovžilr, ki so vsega preveč siti, si lahko tudi včasih privoščijo učitelja ali pa kakšnega ubogega kmeta. Seveda drugače preveč siti želodec ne more prebavljati. Človek, ki nc vo, kaj je ljudsko gorje, ki sedi na kupih bogastva, se lahko norčuje iz ljudi, a dolgo, gospod, nc pojde tako. Le mirni n brez skrbi bodite, pride gotovo dan plačila, ko bode tudi bedno ljudstvo in naše sestradano učiteljstvo z gromovitim glasom zaklicalo: »Tudi mi smo ljudje, dati morate nam, kar je našega! Roke, ki nas tepe, ne bomo poljubljali.« Da bi o škofovem posetn v Hotedršici kaj več pisali, se ne splača, saj gospoda knezoškofa slovenska javnost itak dobro pozna. Pribiti moramo samo eno, da je naš vladika cerkve — hiše božje spremenil v politične, arene. V cerkvi razdeli ljudi, ki pridejo boga molit, v dobre in hudobne. Dobri so po njegovem mnenju klerikalci, hudobni pa liberalci. Prve hvali na vse pretege tako, da blagoslov kar rosi iz njegovih blaženih ust po Marijinih hčerah, »Čukih«, tretjerednikili in klerikalnih prvakih. Druge, liberalce, pa pošilja k vragu. Pravil je tudi, da je v neki knjigi našel okrog 365 zmot, prav toliko, kolikor ima leto dni. Kaj borno še več govorili, „pr.av tak »hec« je bil takrat v Hotedršici, kakor bode na sodnji dan. Marijine hčere so pele te deum, »Cuki« so pa vriskali podoknico. Kratkomalo, luštno je bilo. Stari ljudje so pa zdihovali in jokali po tistih lepih časih, ko so ljudje še v, cerkvi molili, a sedaj jih. pa uče v cerkvah hinavščine, sovraštva, prepirov in drugih takih lepih lastnosti. Res, čudna so pota gospodova. Božji naš Izveličar mora pretakati grenke solze, kakor takrat, ko je jokal nad spri-denim Jeruzalemom, ki ga bo tako razdejal, da niti kameri ne bo ostal na kamnu. Amen. Razgled po Slovenskem. r Narodnim kmetom v posnemanje! Slovenski kmet ob nemški meji pri Beljaku na Koroškem je nam poslal prijavo, s katero se zavezuje, da bo plačal za obrambni sklad »Družbe1 sv. Cirila in Metoda« 200 K ter to-le pismo: »Odločil sem sem se vstopiti v vrsto onih, ki hočejo /.a obrambni sklad 200X1000 plačati 200 K, ker uvidevam veliki pomen samoobrambe slovenskega naroda. Za to kličem slovenskim kmetovalcem: Zdramite se! Gre se za zemljo in deco slovensko! Kaj vam liasne, če zapusti marsikateri izmed vas znatno premoženje svojim otrokom, a jim ne more dati narodne izobrazbe. Izgubljeni so ti otroci za narod s premoženjem vred. A takih otrok je pri nas na tisoče! Dragi stanovski tovariši, vstopite v narodno vojsko in pokažite, da tudi naš bedni kmetski stan neče biti zadnji, ko ga kliče na obrambo domovina. Res, teško je kmetu položiti kak izdatni dar na oltar domovine, ko ga pritiska država, dežela, občina in pri nas še ponemčevalna šola z ogromnimi davki. Toda s sledljivostjo sc tudi doseže nekaj in pravemu rodoljubu mora biti v veselje štediti v blagor svojega naroda. — Koroški kmet, vklenjen v verige nemškega robstva.« — Tako piše kmet s slovensko-nemške meje na Koroškem! Zlata vredne so njegove besede, vredne, da bi si jih vzel k srcu vsak zavedni slovenski kmet. Priporočamo svojim somišljenikom, da bi posnemali zgled vrlega koroškega rodoljuba! r* Naredniku Zidanšku, katerega so ob lanskih septemberskih demonstracijah njegovi nemški kolegi ovadili radi veleizdaje (!) in ki je bil po trimesečni preiskavi obsojen na 18 nesecev težke ječe, je najvišje vojaško sodišče znažalo kazen na pet mesecev. Zidanšek se je te dni vrnil v domovino. Upamo, tla bodo Slovenci upoštevali to žrtev s tem, da inteligentnemu, velesim paličnemu mladeniču preskrbe primerno službo. r Ne brzojavnih pozdravov, pač pa takih po poštnih nakaznicah si želi družba sv. Cirila in Metoda povodom svoje letošnje velike skupščine, ki se vrši 8. velikega srpana na Jesenicah. —- Slovenci, rodoljubi, spolnite družbi to željo v polni meri! — Cim več takih pozdravov, tem večji bo gmotni uspeli družbe in dokaz Vaših simpatij naprain naši družbi! r Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je imela meseca julija t. 1. sledeči promet: I. Prejemki. 1.) redni dohodki: a) prispevki iz nabiralnikov 2.766 K 71 h; b) prispevki podružnic: Kranjsko 2.805 Iv 06 h, Štajersko 1.423 K 56 h, Koroško 152 K, Primorsko 1.016 K 34 h, skupaj 5.396 K 96 h; c) prispevki časopisov 985 kron 01 h; d) razni prispevki, dohodki iz prodaje družbenega blaga itd. 8.581 K 24 vin.; skupaj 17.729 Iv 92 h. 2. Izredni dohodki: Ciril - Metodov obrambni sklad sklad 5.915 K. — Skupaj 23.644 K 92 h. -II. Izdatki: Redni stroški 9.067 K 93 h. r Ustanove za invalide. Za leto 1909 se bodo podelile sledeče Karol baron Wurz-bachove cesarice Elizabete ustanove za invalide in liiralee: a) tri ustanove po 120 K za Ljubljančane; b) tri ustanove po 60 K za rojake iz Kamnika, Homca in Jarš, in c) tri ustanove po 60 K za rojake iz Vintarjevca v občini šmartinski pri Litiji. Te ustanove oddaja g. Alfred baron Wurzbach, in sicer one za Ljubljančane po nasvetu deželnega odbora kranjskega, ustanove za Kamničane, Homčane in Jar-šane po predlogu županstva v Kamniku in ustanove za Vintarjevčane po predlogu županstva občine Šmartno pri Litiji. Pravico do teh ustanov imajo v prvi vrsti ubožni potrebni vojaški invalidi iz navedenih krajev od stražmojstra ali narednika nizdol, ki so lepega vedenja in vsled v vojni zadobljenilr ran nezmožni, da bi se sami mogli preživeti. Ako bi se za omenjene ustanove ne zglasilo zadostno število število potrebnih vojaških invalidov z opisanimi lastnosti, tedaj imajo pravico do njih tudi drugi reveži iz imenovanih krajev, ki so lepega vedenja in so radi bolezni in starosti ne morejo sami preživeti. V obeh slučajih je dokazati s posebnimi občinskimi, po c. kr. političnem oblastvu potrje. nirni spričevali neomadeževanost prosilcev. Prošnje je vložiti prosilcem mesta Ljubljane pri magistratu stolnega mesta Ljubljane, drugi prosilci pa naj vlože vsak pri županstvu svoje občine, in sicer najkasneje do 20. avgusta 1909. r Proda se v Dravski dolini, tik na slovensko - nemški meji na Štajerskem, sredi lepega trga, liiša, ki je jako pripravna za gostilno, oziroma prodajalno. V njej je tudi prodaja tobaka. Cena ni previsoka. Posestvo je sedaj v nemških rokah. Več pove naše uredništvo. r V Brnu je ‘24. julija umrl Slovenec Andrej Pavlič, višji inžener državne železniške družbe. V Brnu je bil nastavljen že 19 let. Bil je v vseh krogih zelo priljubljen. Blag mu spomin! r Goljufivi vinski trgovec. Minoli teden je pokupil neki trgovec po Zavrču na Štajerskem in okolici, kjer imajo ljudje še veliko neprodanega vina; do tri tisoč hektolitrov vina. Hodil je v družbi nekega mešetarja, s katerim sta se po kleteh izborno zabavala in obljubljala ljudem jako ugodne cene. Nadavka nista plačala nikomur, pač pa naročila, naj pridejo dne ‘22. t. m. vsi prodajalci v Zavrč, kamor pride on s posodo in pripelje s sabo pretakale«. Posestniki so res prišli, in tudi trgovec je prišel, toda mesto s posodo in denarjem, vklenjen v spremstvu orožnikov. Do zdevni trgovec je bil namreč že večkrat kaznovani goljuf Korper, ki se je na ta način par dni imenitno preživel. r Pod vlak je prišel vsled neprevidnosti poštni kočijaž pri Sv. Pavlu na Štajerskem. Stroj mu je odtrgal obe nogi. Odpeljili so ga v bolnico, kjer je v par dneh umrl. r Umrl je v Mirni pri Gorici vrl narodni mož Ivan Lokar, tovarnar in veleposestnik. Pri pogrebu pa je uganjal znani fanatični mirenski župnik Rojec svoje sitnosti. Nahrulil je »Sokole«, ki so se udeležili pogreba, pevskemu društvu »Vipava« pa tudi ni pustil peti ne v cerkvi, ne na pokopališču; peli pa so pred hišo in pred pokopališčem. Ob taki priliki taka strankarska zagrizenost. Oe bi bil umrl klerikalec, pa bi bili šli »čuki« za pogrebom ter bi peli klerikalci, potem seveda bi se katoliški župnik čisto nič ne upiral, marveč bi dovolil vse. Vse obsodbe je vredno postopanje župnika Rojca ob pogrebu naprednega moža; če bi še živel nadškof Jordan, bi kaj takega ne bilo mogoče! No, dandanašnji bo Rojec morda še pohvaljen v nadškofijskem ordinarijatu v Gorici. r Državno podporo v znesku ‘2500 K je dovolilo ministrstvo zunanjih poslov deželni zvezi za tujski promet na Kranjskem v Ljubljani. r Mesto provizoričnega sadjarskega inšpektorja s sedežem v Novem mestu razpisuje deželni.odbor kranjski do L septembra 1909. Podrejen bo vodstvu kmetijske šole na Grmu za praktični pouk na zavodu in za potni pouk. Polumesečna plača 80 K, dijete, potnina in vožnina. Po poskusnem letu se lahko definitivno namesti s prejemki VII. plačilnega razreda. Natančnejši podatki se nahajajo v »Razpisu« v »Kmetovalcu« in »Narodnem Gospo- darju«. Poizve se pa tudi lahko pri deželnemu odboru o Ljubljani. r Udeležencem glavne skupščine »Družbe sv. Cirila in Metoda« na znanje. Udeleženci, ki žele biti pri banketu ali, da reflelctujejo na pripravljeno kosilo, naj se javijo najpozneje do 4. avgusta t. 1. pri eni jeseniških podružnic. Za tiste, ki se v tem roku prijavijo, bo pripravljen obed in bodo dobili v to svrho doposlane legitimacije, s katerimi se lahko obrnejo do rediteljev, ki jih bodo vedli v dotične gostilne. Taki udeleženci, ki se do omejenega roka ne prijavijo, ne morejo reflektirati na pri-pravjeuo kosilo, ker se bodo gostilničarji v prvi vrsti ozirali na prijavljene goste. ■« Gostje, ki so se prijavili in ne pridejo, so obvezani plačati za kosilo 80 v, za banket 1 K 50 v. Povdarjamo konečno še to, da so naše gostilne sledeče: Višnar, »Pošta«, Hrovat, Klinar (Rožman), Mesar in restavracija pri »Sokolu« na Jesenicah ter Trevn in Ferjan na Savi. r Volitev članov pridobninske komisije za II. razred se vrše dne 9. septembra 1909, in so bile glasovnice že doposlane volilnim upravičencem. Za II. razred tvori cela dežela Kranjska eno skupino. Volitve so jako važne in zaradi enotnosti prosimo interesente, da pošljejo pravilno podpisane glasovnice čim prej na naslov: »Slovensko trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani.« LMonski novičar. l.j Občni zbor zadruge gostilničarjev, krčmarjev, ka var nar je v, žgan jetočni kov in izkuharjev za sodni okraj ljubljanske okolice (sedež bo imela zadruga v Ljubljani) se je vršil 3. t. m. ob 9. zvečer v »Mestnem domu«. Od 432 članov se jih je udeležilo 45. Zadružnega inštruktorja je zastopal načelnik ljubljanske zadruge Tosti. Nadkomisar pl. Hofbauer je otvoril zborovanje, naznanil, da je deželna vlada potrdila pravila-, s čemer je zadruga ustanovljena. Nato so se vršile volitve in sicer z listki. Načelnikom .je bil soglasno izvoljen V. Ogorelc, gostilničar v Škofljici; kot njegov namestnik pa J. Jesih, gostilničar in mesar v Rudniku. V odbor so prišli: Rus Ivan na Grosupljem, Zrimšek Anton v Kosezah, Šušteršič Fran v Zapužali, Plevnik Fran v Vevčah, Gerbec Ivan na Igu, AnžiČ Josip v Štopanji vasi, Pirnat Ivan na Viču, Kandare Anton v Pijavi gorici, Lipah Fran v Dobrunjah, Vilfan Anton na Ježici, Štirn Anton v Šiški in .Jesih Josip v Medvodah. Njih namestniki so: Suhadole Fr. na Dobrovi, Končan Ivan na Viču, Mercina Ig. v Gorenjem Kašlju, Šetina Anton v Zg. Šiški, Kuhar Leopold pri D. M. v Polju in Anžič Miha v Dobrunjah. Pregledovalci računov: Pogačnik Anton v Šiški, Erbežnik Ivan na Viču in Šušteršič Josip v Medvodah. lj Neurje na Dobrovi. O torkovem s točo spremljanem neurju okrog Dobrave, nam očividec poroča: Že na vse zgodej je bilo opažati ono čudno bliskanje, kakor zadnjič pred neurjem na Orljein. Vendar ni nihče pričakoval kaj posebnega. Okrog ‘2. ure pa me na potu iz Švice proti Polhovem gradcu, kratko pred Logom, iznenadi zamolklo gromenjc nad Hruševjem. Kot bi trenil, začne močan piš, na to se vsuje dež kakor iz škafa je lilo. Komaj sem ušel pod streho, je začela strašna nevihta, ka-koršne še nisem kmalu videl. Blisk za bliskom, strela za strelo, a vmes pa silen naliv, kakor hi se bil oblak utrgal. Sprva je šla nevihta po jugozapadniku. Proti 1/A-pa naenkrat zapazim prihajati belosivka-sle oblake po burji gnane. Zdaj bo pa huda, sem dejal. In res takoj na to že so začela, pokati med silnim navalom prva, najprej drobna, pozneje vedno debelejša zrna toče. A od zgoraj je bilo slišati tako grozovito hropenje, kakor bi na stotine hudournikov naenkrat divjalo v globoka brezna. Pri nas se je četrt pozneje zjasnilo in tako sem z voznikom mogel nadaljevati pot do Polhovega gradca. Na vsi poti so bili sicer videti sledovi naliva, a toče ni bilo nikjer opaziti. Okrog 5. ure je bilo v Polhovem gradcu najlepše vreme. Da vidim, kako daleč je seglo neurje, se napotim čez Horjul, potem nazaj proti Dobrovi, a po teh krajih ni bilo nobenega sledu o toči. Okrog 7. ure se naenkrat zopet prične ono čudno bliskanje, zdaj na jugozapadu, in kot bi trenil, pridrvi z vso silo zopet druga nevihta. Vendar pa razun naliva in treskanja ni imela drugih posledic. Tem žalostnejši so učinki popoldanske nevihte. Prizadeti so kraji: Dobrova (del), Švica, Gaberje, Hruševje, Utik, Stranska vas, Razore, Kozarje. Drevja je veliko izruvanega, oziroma polomljenega. Po brdih okrog Dobrove je bilo še snoči videti kakor bi bilo pobeljeno od snega. lj Treščilo je v torek med nevihto okoli pol 9. zvečer v Spodnji Šiški v hišo g. Rozmana, ki leži v Kmetijski ulici. Strela je udarila v sobo stanovanja gosp. Pavliča, kjer je bila ravno žena s štirimi otroki. Zgodilo se ni nikomur nič, le omamilo je otroke nekoliko. Strela je napravila v stropu štiri velike luknje. Seveda je bila hiša takoj v plamenu, vendar se je posrečilo domačinom, da so v zvezi s požarno hrambo požar omejili. G. Rozman se je pri gašenju precej znatno opekel po rokah. Na mesto požara je takoj prihitelo tudi orožništvo. Gašenje je bilo zelo otež-kočeno vsled tega, ker ni bilo zadosti vode, na razpolago je tam le mal vodnjak. Morda bodo šišenski storokopitneži nazadnje vendarle sprevideli, da je vodovod v Šiški prav krvavo potreben. lj Utonila je 2. t. m. v domačem rezer-varju pri hiši št. 28 v Hradeckega vasi 7-mesečna Marija Hlepčeva. Dotični rezer-var je vedno pokrit z debelo ploščo in ko so 2. t. m. rabili vodo za pranje, je deklica zašla tja, ko je mati nesla vodo v vežo. Takoj, ko so jo pogrešili, so jo začeli iskati okrog poslopja in jo naposled našli že mrtvo v usodnem rezervarju. lj Za liter vina sta se v nedeljo 1. t. m. sprla pri »Fajmoštru« dva hlapca ter postala tako razburjena, da sta si skočila v lase in je eden odšel z bojišča z zelo razpraskanim obrazom. Sprijaznilo ju bo sodišče. lj V deželno bolnišnico so pripeljali I>osestnika Ivana Cirarja izpod Šmarne gore, kjer ga je vsled nekega nesporazum-ljenja pri volitvali njegov nasprotnik tako sunil v spodnji del života, da ga je baje teško telesno poškodoval. 4 lj Nasilen hlapec. Ko je 2. t. m. peljala Tonniessova uslužbenka po Metelkovi ulici kosilo za 27 oseb, ji nasproti pripelje hlapec Valentin Sitar. Ženska ga je opozorila, da se ne more več dalje umakniti, a ni nič zaleglo. Peljal je prav tik njenega vozička in zadel vanj. Kosilo se je zvrnilo po hodniku ob vojašnici. Ko je uslužbenka pobirala ostanke po hodniku in ga gotovo ni pri tem hvalila za njegovo trmo, je Sitar priskočil k vozičku in ji nalašč zvrnil še tisto, kar je ostalo v posodah. Delavci so morali seveda vsled Sitarjeve trmoglavosti precej časa čakati na drugo kosilo. Sitar bo tudi našel priložnost, da se bo — postil. lj Nerodnež. V neki gostilni je zahteval Pred škofijo neki 291etni mož kisa za oki-sanje naročene jedi. Zahteval ga je pa v tonu, ki ni bil posebno prijeten gostilničarju. Ker ni bilo miru, so ga morali postaviti pod kap, a razgrajal je še vedno. Ker na poziv stražnika ni hotel mirovati, mu je ta napovedal aretacijo, kar ga je silno razburilo. Zoperstavil se je tudi varnostnemu organu, a ni nič pomagalo, moral je v špehovko. Tudi v osrednji stražnici je bil silno brutalen. lj Tatvini. Minuli mesec je vlomil pri posestniku Pavlu Malovrhu pri Sv. Joštu pri Polhovem Gradcu nek potepuh skozi okno in šel potem v hišo, kjer je ukradel srebrno uro z verižico in do 113 kron denarja. Istega dne se je splazil v isti vasi v odklenjeno i>oselno sobo Pavla Kovčiča in tam ukradel dve srebrni ženski uri in eno moško nildnasto verižico. Služkinja ga je sicer pri tatvini zasačila, a ji je ušel. Tat je okoli 25 let star, velik, močan, svetlo-rjavih las in je bil še precej dobro oblečen. Z njim se baje potepa tudi neka ženska. lj Zaklalo se je v mestni klavnici 74 volov, 7 krav, 3 biki, 93 prešičev, 163 telet, 53 koštrunov in kozlov ter 11 kozličev. — Upeljali so pa 10 zaklanih telet, 1 kozliča in 706 kg svežega mesa. lj Hranilna knjižica ukradena. Dne 22. m. m. dopoldne je bila ukradena posestnici Marijani Vidičevi iz Stov-nika št. 12 hranilna knjižica »Mestne hranilnice« v Kamniku z vlogo 1470 K. Celo vlogo z obresti 18 K81 h sta pri kamniški hranilnici še isti dan dvignila dva nepo- znana fanta v starosti 19 do 24 let in potem naglo odšla proti Šutni. Dosedaj jih še niso dobili. lj Ustrelili so dne 22. m. m. na Brezovici nekega velikega psa (dogo), ki je imel na ušesih in na levi strani hrbta temno-rjave lise, kratko dlako, visoke noge in odsekan rep. Uradno je dognano, da je bil pes stekel in se ne ve odkod je prišel in čigav je. lj Ljubljana je imela dne 1. avgusta 1899 vsega skupaj 194 ulic, cesta in trgov s 1559 hišami. Dne 1. avgusta 1909 šteje pa 221 ulic, cesta in trgov s 1885 hišami. V desetih letih se je torej po regulaciji mesta število ulic, cesta in trgov pomnožilo za 27, število hiš pa je naraslo za 296. Dolenjski novlčar. d Požar v Stranski vasi. Iz Gradaca nam poročajo: Dne 1. avgusta, ravno na veselico črnomeljske podružnice, je naenkrat velikanski sijaj razsvetil vso okolico. Hiteli smo na lice mesta in videli veliko nesrečo. Šest gospodarskih poslopij gosp. Martina Tomca, župana v Stranski vasi, je bilo v ognju. Vrli Gradčani, pod vodstvom g. Mazelleta, so junaško branili, in dosegli to, da se ogenj ni razširil. Škoda znaša 20.000 K in ker g. Tomc ni bil zavarovan, je precej občutna. Tudi semiška požarna hramba je dobro pomagala. — Z druge strani nam pišejo o tem požaru: V nedeljo, dne 1. avgusta začelo je goreti okoli polnoči pri županu Tomcu, kateremu je pogorelo vse poslopje. Kdo je zažgal, se ne ve — najbrže je bilo zažgano nalašč, kajti domačini pripovedujejo, da je začela. goreti najprej streha. Poslopje ni bilo nič zavarovano; župan mora radi tega trpeti celo škodo, ki je precej velika. Kmetje, kdaj bodete prišli do spoznanja, kako velike važnosti je zavarovanje proti ognju? Zelo pohvalno se mora omeniti požarno hrambo iz Gradaca, ki je pod vodstvom vrlega Jul. Mazelleta, ki je bil sam prvi na mestu nesreče, takoj prihitela na pogorišče ter vsaj omejila ogenj, kajti rešiti se tako ni dalo več nič. Prihitelo je tudi gasilno društvo iz Semiča, ki je delalo dolgo časa na pogorišču. dlz Litije nam pišejo: V dopisu od 18. t. m. zastran veselice v korist »Ciril-Me-todovi družbi« je po pomoti izostalo ime pridne sotrudnice gospe Mici Hočevar. — Naj oprosti. — Ob enem naj svet izve, da je bilo čistega dohodka 550 K, kateri se je že »Družbi« odposlal kot obrambni sklad. Lahko bi bila še večja svota, če bi ne bilo veliko takih manjkalo, ki sicer trdijo, da so narodni, ampak le takrat, če ni treba kaj delati ali pa žrtvovati. d Sokolski zlet v Krškem, ki se je vršil preteklo nedeljo, je uspel nad vse pričakovanje lepo. Lepo vreme, izredno veli- ko število Sokolov, vse to je pripomoglo, da se je slavnost sijajno posrečila. Višek slavnosti je bila javna telovadba. Pri tej si je pridobil prvenstvo celjski »Sokol«, a tudi druga sokolska društva niso mnogo zaostaja za njim. Sprejem v Krškem je bil prisrčen, mesto samo pa je bilo v zastavah. Ljudstva se pri sprejemu in pri javni telovadbi kar trlo. Telovadba je imponi-rala vsakomur, zlasti pa je ugajala kmetskim gledalcem. Na zlet so prišli tudi hr-vatski »Sokoli«, ki so bili ^prejeti z velikim navdušenjem. d Gostilničarski zadrugi v Ivostanje-ivei je deželni odbor ob njeni ustanovitvi odrekel vsako podporo. Tudi priporočilo zadružnega inštruktorja ni nič izdalo. Za tako veliko »naklonjenost« deželnega odbora zadostuje že dejstvo, da zadruga ni klerikalno strankarska organizacija. Ubogi obrtnik, ki hočeš biti na Kranjskem samostojen ! d Letošnja vinska letina v kostanje-viškem okraju obeta biti po kolikosti in kakovosti precej enaka lanski. Dasi je v šentjernejski občini precej toča pobila,, bo trgatev tudi letos bogata, ker je ostal vshodnji del okraja nepoškodovan. Občini Kostanjevica in Sv. Križ imata nekaj novih nasadov, v katerih je trta posebno lepo nastavila. Tudi odcvelo je v ugodnem vremenu. — Žalibog, je tukaj še dosti neprodanega lanskega vina, vsled česar bo v jeseni zopet primanjkovalo vinske posode. Novoustanovljena »deželna vinarska zadruga« pa, namesto da bi temu odpomogla, delala bode klerikalno politiko, ki jo je pokazala že v svojem začetku. Napredni vinogradniki, kateri edini bi mogli v vinarskem zadružništvu uspešno delovati, so bili na ustanovnem občnem zboru izključeni iz načelstva in nadzorstva. Doktorja Lampe in Pegan sta spravila v odbor same klerikalne ljudi, ki deloma niti niso vinogradniki in celo niti člani zadruge. Profita od te strankarske zadruge ne bo imel kmet - vinogradnik, ampak naši klerikalni oblastniki, katerim sta klerikalna politika in lastni že]) važnejši od gospodarskega napredka naših vinorejcev. d V Št. Vidu pri Zatičini začelo je goreti dne 1. t. m. ob 3/4l. popoldne v kozolcu Frana Zupančiča. Ker je bil močan veter, razširil se je ogenj po sosednjih poslopjih in pogorele štirim posestnikom 3 hiše z 8 gospodarskimi poslopji vred, v katerih je bilo tudi že shranjeno seno in žito. Zgorela sta tudi dva prešiča. Skupna škoda se ceni na 33.600 K, zavarovani pa so bili za 5600 K. Zažgal je najbrže deček kakih 10 let, ker so ga videli bežati od kozolca, ko se je ogenj pokazal. Gasili so domačini, prihitela je na pomoč požarna hramba iz Višnje gore in c. kr. orožniki iz Za-tičine. d Grozovit vihar s točo je razgrajal v torek, dne 3. avgusta zvečer na Grosupljem in okolici. Cel dan se je pripravljalo polagoma k dežju. Ko pa se jelo mračiti, prepreglo se je nebo s temnimi oblaki, pričelo grmeti,grozovito močnasapa je dvigala s ceste cele oblake prahu, nato pa se je vsula toča. Pod kapom se jo je nabralo za četrt metra na debelo. Zbiti in uničeni so vsi poljski pridelki. Kar je ostalo sadja na drevju, je tako pokvarjeno, da ni sposobno za na trg. — Kar ni vzela suša, vzela je ubogemu kmetu toča, in kar ni vzelo oboje, vzeli bodo davki. d Veselica podružnice sv. Cirila in Metoda v Črnomlju, ki se je vršila v nedeljo, dne 1. t. m. v Gradacu, je uspela nad vse pričakovanje dobro, čeravno se je od gotove strani zelo agitiralo — celo raz prižnice — proti veselici. d Zablodil je nekam slaboumni Anton Z ri m š e k iz Ilove gore, okraj Grosuplje. Mož je star 84 let, suhe velike postave in gleda križem. Kdor bi kaj vedel o njem, naj prijazno sporoči g. Novljanu v Ljubljani, Stari trg št. 9, II. nadstropje. d Ponesrečil se je kmet Zavšček iz Velkega Mlačevga pri Grosupljem, ko je vozil blago za barona Lazarinija v Bo-štanj. V noči od srede na četrtek pretečeni teden se je vračal iz Ljubljane. 2e blizu doma je hotel na malem klancu zavreti, med tem mu je spodletelo in je padel pod kolesa. Ker so prišl konji z vozom v grad brez voznika, je bilo odposlano takoj nekaj mož, ki so Zavščeka našli v zelo obupnem položaju. Težko, če bo mož okreval. d Nov betonski most na okrajni cesti, ki pelje iz Grosupelj proti Sv. Jurju, bode v kratkem dograjen. d Vlak povozil človeka. Dne 1. avgusta oh dveh zjutraj našli so na progi med Savo in Zagorjem mrtvega železniškega delavca Jožefa Ostrožnika iz Berbulj pri Št. Lamprtu. Star. je bil 46 let; vlak mu je odtrgal glavo in desno roko. Na kak način se je nesreča pripetila, se še ne ve. d Tudi vojaki že izzivajo. V nedeljo zvečer, ko so se Sokoli vračali z zleta v Krškem, so jih pred kolodvorom na Vidmu nahrulili pijani topničarji, ki se nahajajo sedaj na strelnih vajah v Krškem, s huronskimi »heil«-klici. Ker so jim Sokoli odgovarjali z »na zdar« - klici, so jih topničarji hoteli napasti in prišlo bi nemara do ostrega spopada, ako bi ne vladala v sokolskih vrstah železna disciplina in ako bi voditelji ne pomirili razburjenih duhov. Vprašamo slavno vojaško oblast, ali je topničarjem dovoljeno, izzivati mirne državljane in uprizarjati politične demonstracije 1 Zahtevamo na to vprašanje primernega odgovora. d Pogreša se od 29. julija Julijana Klopčarjeva iz Dobrega polja. Pogrešan ki se je vsled bolezni najbrže zmešalo. Pustila je doma 8 otrok. Kdor bi izvedel za njo, naj obvesti mestni magistrat. d Parna žaga je zgorela na Lokah v lirvatskih hribih nad Kostanjevico dne 22. julija t. 1. Žaga, ki je bila opremljena z električno razsvetljavo in mehaničnimi dvigali za les, je last lesnega trgovca Vid- marja iz Gorice. Požarna škoda znaša nad 30.000 K. Poslopja in stroji so bili zavarovani pri banki »Slaviji«. Kakor čujemo, namerava gosp. Vidmar zgraditi novo žago na istem mestu. d Prostovoljno gasilno društvo v Kostanjevici je za vztrajno gasilsko pomoč pri požaru na Dol. Prekopi nagradila zavarovalna banka »Slavija« z zneskom 30 kron in »graška vzajemna zavarovalnica« z zneskom 25 K. Obema zavarovalnicama bodi izrečena topla zahvala na zdatni podpori. d Napad na voznika. Iz Litije nam pišejo: K zadnji notici o Andrej Zupančiču iz Litije, ki je bil pri Pluski v hrbet ustreljen, naznanjamo, da je ta prišel v torek 20. julija popoludne že iz bolnice in šel takoj na delo. Krogle mu niso odstranili. Gorenjski Mr. g Iz Puštala pri Škofji Loki. V našem malem kraju je bilo malokdaj toliko razburjenja, kakor pretekli teden. To pa zategadelj, ker so se vršile volitve občine Zminec, v katero spadamo tudi mi. Naš vaščan Luka Dagarin je celo občinski župan zminski. Lahko rečemo, da so se vse dosedanje volitve pri nas vršile vedno mirno. Saj tudi ni bilo kaj drugega pričakovati. V stranke se sploh nismo ločili, kajti nezavednost je bila dosedaj velika. Mi se za nobeno stvar nismo posebno brigali, kajti z županom smo bili vseskozi zadovoljni. Mož je vedno skrbel za red v naši občini. Pa tudi zavzemal se je vedno, da občina ni trpela kake škode. Naš župan in pa velika večina naših občanov so vedno bili na strani duhovnikov in loški župnik je bil nekaki nadgospodar. Vse ga je ubogalo, mlado in staro, to pa samo iz prirojene ponižnosti našega ljudstva in pasje pokornosti do duhovništva sploh. Ze par let sem je jel loški župnik nagajati Bo-dovljcem zaradi plesa, ki so ga ti po starodavni navadi prirejali ob »semnjih«. Ukazal je, da plesati ne smejo več, sicer jim ne bo dal na dan »semnja« sv. maše. Bodovljci so ostali trdovratni, loški župnik tudi. Prvi so ostali res brez maše, loški župnik pa je vseeno dobil svojo bero. Bodovljci so bili zaradi tega silno nejevoljni, a vzlic temu se v drugih posvetnih rečeh niso upali upirati se loškemu župniku. In ko so se imele vršiti letos občinske volitve, prišel je loški župnik, znani Šinkovec, in je volilcem zabičil, da ne smejo voliti v prihodnje za župana Luke Dagarina, ampak nekega Kovkarja iz Bodovelj. Tej spremebi smo se vsi začudili, kajti boljšega župana od Dagarina si nismo mogli misliti, za Kovkarja pa vemo, kaj da je! Toda vzrok temu smo kmalu izvedeli. — Župnik hoče v Škofji Loki prenoviti cerkev in za to potrebuje pinka. Sami Ločani, obeh strank, se upirajo župnikovi nameri, ker so prepričani, da je ta nespametna. Za očejenje cerkve so vsi, za i)rezidavanje, prenovijenje, razširjenje pa nihče Tega mišljenja je tudi naš dosedanji župan Dagarin. Kovkar bi pa seveda slepo ubogal župnika, samo da bi bil župan. Vemo torej, da Luka Dagarin ne bi nikdar privolil v stroške, h katerim bi morala občina Zminec prispevati. Župnik pa hoče po vsi sili z glavo skozi zid. Zato si je izmislil naenkrat, da Luka ne sme biti več za župana. Vsled tega je završalo po celi zminski občini.Večina volilcev je na strani Dagarina. —• V občinski odbor so se pretekli teden torej volili možje, ki bodo v kratkem iz svoje srede izbrali novega župana. Upamo, da se ti ljudje ne bodo dali zapeljati po sladkih župnikovih besedah. Pred očmi naj imajo gospodarske koristi in potrebe zminske občine, vse drugo pa naj puste na strani. Iz vsega tega pa naj tudi naši vaščani in vsi drugi zminski občani povzamejo resen nauk, da tako naprej ne more več iti. Postaviti se moramo na lastne noge, ako hočemo napredovati z ostalim svetom. Da bi z nami pometal kdorkoli, pa če je ta tudi kak loški župnik, tega ne smemo več dovoliti. V posvetnih rečeh bodimo sami gospodarji, kajti, kakor si bomo postiljali, tako bomo tudi počivali! g Iz škofjeloške okolice. Kolikor smo se razveselili našega »Slovenskega Doma«, ki si je postavil nalogo nas napredne kmete vzbuditi iz dosedanje zaspanosti, tako nas je v srcu zabolelo, ko smo slišali, kako so jeli gotovi ljudje in časniki zabavljati čez ta naš list in ga preganjati. Nas seveda to ne plaši, ker mi bomo vzlic najhujšim zabavljanjem in. preganjanjem zvesti ostali našim naprednim načelom. Vendar je še nekaj naših naprednjakov, ki niso tako trdnega prepričanja in jih vsaka nasprotna sapica omaja, vsaka zabavljica nasprotnikov pa spravi v zadrego. Tem priporočamo, da naj bodo bolj hladnokrvni. Saj nas ni tako malo, kakor kričijo naši nasprotniki. Vsak, ki stremi za izobrazbo, mora napredovati z duhom časa, tako tudi naš kmet ne sme zaostajati. Ej, minuli so tisti časi, ko je bilo dobro, da so kmetje samo to znali in vedeli, kar so jim razlagali stari možakarji. Naši nasprotniki seveda želijo, da se ti časi zopet povrnejo. Saj takrat se je njim boljše godilo kakor kmetom, ki je bil pač dober za tlako in desetino. Ne, mi naprednjaki ne gremo več nazaj, ampak pogumno naprej in če tudi nas nasprotniki desetkrat štejejo med mrliče. V nasprotnikih vidimo to grdo lastnost, da hočejo uničiti nas in naše časnike, kakor da mi nimamo pravice do obstanka. Mi hočemo slobodno govoriti o naših stremljenjih. Tega, da bi nas tako z lahka uničili, pa še ne bodo kmalu dosegli, dasi se jim semintja res posreči kak uspeh proti nam zaradi kratkovidnosti našega ljudstva. Za danes povzdigujemo svoj glas našim zatiralcem, ki imajo v svoji nečedni službi polno vohunov, ki jih pošiljajo med nas napredne kmete, da nas skušajo. Tako so liiiiu znani celo pismonoši, ki nagovarjajo one kmete, kateri prejemajo naš »Slovenski Dom«, da naj ta list vrnejo. Menimo, da e. kr. pošta plačuje svoje pismonoše samo z a to, da naslovnikom izročajo poštne pošiljatve, ne pa za to, da agitirajo, ko ti prejemajo bodisi kak časnik ali kakor se je že primerilo, kako volilno glasovnico, v prilog nasprotne stian-ke. To si prepovemo enkrat za vselej. Ako ta naš opomin ne bode pomagal in se bodo enaki slučaji še ponavjali, bomo govorili jasneje, ker vemo kaj nam je storiti. g Strela je udarila 20. julija v kozolec posestnika Lovrenca P roja v Pevnu s tako silo, da je dva stebra popolnoma razklala in daleč okrog zagnala. Sreča je bila, da je bil kozolec še prazen; gorelo ni. Malo poprej ste bili dve ženski pod streho ravno na istem mestu. Ivo sta odšli naprej, je takoj treščilo ravno v isti kraj. Ako bi ostale pod streho, bi bile gotovo ubite. g l{oziv ponatisnili. LISTEK. Novo hiša. Štiri križe je imel na svojih košatih, širokih plečih, ko se je spomnil, da človeku ni dobro biti samemu, ampak da si mora poiskati družico, ki mu bo delala kratke čase in mu sladila in grenila pot skozi življenje. Njegov obraz ni bil več mlad, namesto nežnih rož na licih so rasle po njegovi bradi bodeče, rjave kocine, in po čelu in po licih so se križali razori in gube. A njegov hrbet še ni bil upognjen, temveč je bil močan in raven, njegove noge silne in dolge, in njegove roke koščene in žilave, da mu je pokala in škripala desnica, komur je segel vanjo. Ime mu je bilo France, in ker je bil v obraz nenavadno zarjavel in opečen, so ga klicali po vasi: »Rjavi France!« Ali pa samo: »Rjavi!« Sam pri sebi je torej dejal in skenil: »Oženil se bom! Prav mlad nisem več, star pa tudi še nisem, in grd tudi nisem. Ce pa mi že manjka par zob, pa tud ni nič hudega! Saj imam zato bajto, ki res ni bog-vekako lepa in nova, ampak je vse časti vredna, ker je še videla Turke divjati po vasi, kako so drli proti cerkvi sv. Andreja, in so se jim bas na pragu na migljaj svetnikov vdrli konji do kolen v tla. In povrhu imam še malo hleva, notri pa dimo in telička. Buzarajda!« In France je pljunil ter moško zavihtel klobuk za uho. »Nazadnje imam pa tudi,« je tehtal in predel France svoje misli,« imam pa tudi dvesto goldinarjev denarja v srebru. Bu-zaklina!« In ves obraz se mu je svetil, lice se mu je pomladilo, in v očeh mu je zagorelo veselje. »Torej imam: hišo, hlev, kravo in telico, denarja in mošnjico.« Zdaj France ni več mislil svojih misli, ampak je naglas razodeval svojo radost. »Buzarona, dva barona, pa tri krače iz dimače! Kdo ima več! Zato bom dobil kakšno lepo, lepo miško, ki ima fletkana, pa majčkena, majčkena usta, pa očke, pa lička, pa petsto goldinarjev denarja in balo in vola povrhu.« Naglas je govoril France svoje misli, a pri tem niso videle njegove zaljubljene oči babe Meslculje, ki je že ves čas poslušala njegovo razlaganje in široko zijala v Franceta izza bližnje jablane. Ko je nehal, se je zasmejala in prišla k njemu: »O, jej, France, jaz pa nisem vedela, da si tako bogat! Ce maraš, pa napraviva! Saj vidiš, da sem še prav mlada punica, in nobenega možkega se ne ustrašim!« France jo je pa grdo pogledal in spregovoril : »Ti baba grda ti, glej, da se mi po-kidaš proč! Ti Meskulja meskuljasta, ti, da bi mi gospodinjila? Nikoli! Jaz si bom izbral takšno, ki je lepo bela in gladka kot jajčece, pa sladka kot potica! Le glej, da me pustiš na miru!« »Ti dedec rjavi ti,« se je raztogotila prijazna ženska. »Niti enega zoba nimaš več, pa to-]e podprto bajto, pa misilš, da boš dobil najlepše dekle za ženo! Nikoli, nikoli, veš! Fej te bodi!« Ljubeznjivo je pljunila predenj in jadrno odhitela. »Ti presneta baba,« se je jezil France, »v kakšno slabo voljo me je pripravila. Pač nič za to! Jaz bom poiskal in vzel tako dekle, ki je v lice rdeča kot piruh, in ki ima taka nedra kot dve zreli jabolki. Bom si jo , bom,« je pokimal. Še je kimal in še je mislil na takšno dekle, ki nosi piruhe na licih in jabolka v nedrih, ko je priletela iz polja memo Francetove bajte Gromova Marjetka. Jer-bas trave je nesla na glavi, in v lica je bila vsa razpaljena in goreča, krilo je imela visoko predpasano, in pisan robec je ogrinjal njene prsi. France je zazijal in dejal dekletu: »Glej, če se o volku meniš, pa volk pride. Ravno nate sem zdajle mislil.« »Ha-ha-ha,« se je zasmejala Marjetka, »ali sem jaz volk? Ha-lia-ha, ti presneti France! Ha-ha-ha!« (Konec prihodnjič.) Vprašanja in odgovori. G. F. S. v Št. J. Vprašanje : Ali mora trgovski sotrudnik, ki je dovršil svojo učno dobo, biti vpisan razen v bolniško blagajno, obrtno zadrugo še kje drugje? In v slučaju, da si hoče osnovati trgovino, mora poleg učnega izpričevala imeti tudi še kak drug dokaz? Ali mora imeti tudi trgovsko šolo? Ali ne zadostujejo štiri ljudske in dve ponavljalni šoli? — Odgovor: Tako trgovski vajenec kakor pomočnik morata biti zavarovana za slučaj bolezni. Zavarovalni znesek za vajenca plačuje gospodar, glede pomočnika se znesek deli in sicer odpadeta */„ na pomočnika in l/8 na gospodarja. Dolžnost prijaviti pomočnika in vajenca pri bolniški blagajni zadene gosodarja. — Trgovskemu pomočniku ni treba biti član obrtne zadruge, odnosno trgovske zadruge, ker te organizacije veljajo le za samostojne trgovce in obrtnike. Tam, kjer poleg trgovske zadruge ali gremija obstoji, kakor na primer v Ljubljani, poseben pomočniški zbor, mora biti trgovski pomočnik član tega zbora, če je gospodar član zadruge ali gremija. — Za samostojno izrševanje trgovine je treba dokazati strokovno sposobnost, če kdo želi samostojno izvrševati sledeče trgovine: trgovino s špecerijskim blagom, z mešanim blagom, ko-lonijalnim in materijalnim blagom. Vse druge vrste trgovin, kakor na primer železninsko, manufakturno, začne vsakdo lahko izvrševati. Posebnost velja le za knjigarne. Za naštete štiri trgovine se dokaže sposobnost na ta način, da se predloži od učnega gospodarja izdano in podpisano ter od županstva potrjeno učno izpričevalo, potem pa pomočniško izpričevalo o vsaj 2 letni službeni dobi v trgovini. Učna in pomočniška doba morata skupaj znašati vsaj pet let. Šolskih izpričeval se ne zahteva. G. I. G. Pravda bi bila najbrže izgubljena. Najboljše je torej, da se Vaš prijatelj poravna. Sicer pa bi bilo mogoče dati zanesljiv svet šele, ako bi bile natančno znane vse okolnosti. G. I. P. v V. Obrnite se na primarija dr. Edvarda Šlajmerja v Ljubljani. Izdajatelj in urednik Itasto Pustoslemšek. Loterijske številke. Vlečene dne 31. julija 1909. Line: 83, 74, 60, '3; 21. Trst: 54, 7, 22, 19, 65. UH II ob dobri plači išče JCovrenc Žejn, dimnikar v Šturijah št. 66 pri Ajdovščini. 44 2—1 Eng. Franchetti v Ljubljani, Sodnijska ulita Z, nasproti kavarne »Evropa" priporoča svojo elegantno in higijenično urejeno -------- Ib ** i v *m i. «- «» ■ in prodajo raznih dišav in kozmetističnih predmetov. Svoji k svojim! 20 52 4 Privoščite si večkrat na teden izborne testenine »Pekatete«! 25 19-4 Pozor krčmarji! Kadar kupujete vino ali rakijo ali ob času zorenja grozdja, se Vam priporočani. Stanujem v Poreču že mnogo let in poznam popolnoma tukajšne razmere glede dobrih in manj dobrih vin in se zatorej priporočam vsem krčmarjem, naj se zanesljivo obračajo name pismeno ali ustmeno, ker posredujem v vseh razmerah. Martin Sreboth, trgovec Poreč, Istra. 17 7-4 Ustanovljena leta 1868. Absolutno pred ognjem in tatovi varne BLAGAJNE izvrstne kakovosti prodaja tovarna Magajn jw. ildicrsflugei Dunaj, I., Franz Josefs-Kai št. 27. Založnik rajfajzen. zadrug itd. 43 24—3 Poštne hranilnice št. 12.921. Ustanovljena leta 1896. [a m ur ravec registrovana zadruga z neomejeno zavezo = pisarna v hiši št. 1 (pri Tomanu) = sprejema in izplačuje hranilne vloge ter jih obrestuje po ■i:V40/0 °d prvega dneva vlaganja sledečega meseca in do konca meseca, po katerem se je izplačala vloga. Uradne ure so ob nedeljah od 1. do 5. ure ter vsako sredo od 4. do 6. ure popoldne. 22 25—4 Pojasnila se dajejo vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne, izvzemaj praznikov. II I registrovana zadruga z neomejeno zavezo daje posojila po 51. in 51, na osobni brodil tudi po 511. in jih izvršuje kar najhitreje in najceneje. Hranilnim vlogam daje 411 obresti. ki se pripisujejo s 1. januarjem h glavnici ne da bi stranka morala knjižico predložiti; tudi rentni davek plačuje posojilnica sama. Posojilnica ima 1502 zadružnika, svoj lastni dom in preko 1,600.000 K hranilnih vlog. Rezervni zaklad znaša 42.000 K. Denar sc lahko tudi po pošti pošilja in vzdiguje. Naslov: „Posojilnica v Črnomlji". 32 6—2 a-čelst-^o Hajmja zaloga navadnih do najfinejl otroških vozičkov 36 25—4 in navadne do najfinejše žime. M. Pakič v Ljubljani. Neznanim naročnikom se pošilja s povzetjem. lepo tiskanih, prav zastonj in franko po pošti dobi vsak, ki piše ponje od lekarnarja Trnkoczyja v Ljubljani, zraven rotovža. 33 25—4 Letošnja huda zima je pokazala, da presega glede trpežnosti vsako drugo opeko [jeva [ p p m e* v veliki zalogi jo ima edini izdelavatelj za slovenske dežele Ivan Jelačin na Dliiali pri Liljani. Ravnotam se dobi tudi navadna cementna opeka brez zareze v najboljši kakovosti. 11 6—4 Vprašanja je nasloviti na Ivan Jelačin v Ljubljani. p & e ret ° o'!1 r- ^ ~ D '»O« 0< o • o v o« oio{oi c ■ o 0,0 o o 0/0 0 0 0 ? I Notranjska posojilnica v postojni [o_ registrovana zadruga z omejenim poroštvom. Posluje vsak torek in petek od 9.—12. ure dopoldne. [oj P] Obrestuje hranilne vloge po 4:1/.|% od dne vloge do dne dviga brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje sama. fo 15 Daje posojila proti vknjižbi po 5V2% in amortizaciji naj-manj 72%, na osobni kredit po 6%. 2 25—4 pi Prošnje za posojila se sprejemajo le ob torkih, posojila f-2-1 se izplačujejo le ob petkih. 1° 5 1 o 0 r-H 01 r" o $ o o 0 1 o H Ko 1 o'1 c o-č 'h'?1! ojojo-loflo Prva slovenska trgovina F»e^c «& Koželj .j v KOČEVJU, v hiši slovenske „Kcce*ske posojilnice" Manufakturno, galanterijsko In specerifsko blago na debelo in drobno. 2olo8o moke v. noldlčo ter zolojo železnine. • v; . K'' • ■: 25-<1 *6&$88t9t0t6i9(0t8KH0t©t8^iv & * * I V. H. ROHRMANN | il ^ il (prej Jože Strzelba) j\l | LJUBLJANA ................. | H kupuje razne rastline, korenine, rožice, semena, lubje, divji kostanj, češminjev * H sok, jabolka za mošt, kosti, parklje, loj itd., ?j| ima kot lastnik tvrdke 40 24 3 * | wr m. PAKič -m® H vedno največjo zalogo škafov, raznih lesenin, ?}; II košar, fine žime, morske trave itd. il; Itaka lim v liih registrovana zadruga z neomejeno zavezo ima vedno v zalogi 23 25—4 polnomastni in polmastni emendolec ter polnomastni in polmastni trapist: emeriflclc kg K 1-60 polemen lak kg K t'30 trapist . „ „ 1-80 poltrapist , „ „ 1-60 franc Kraigher krojaški mojster v Ljubljani Kongresni trg št. 5 (Zvezda). Priporočam se za izdelovanje oblek za gospode. Domače in inozemsko blago imam vedno v zalogi. Cene zmerne! Delo solidno! Postrežba točna! 26 25-4 Ustanovljena 1882. Pošt. liranilnični račun št. 828.406. Telefon štev. 185. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 18, v Ljubljani je imela koncem leta 1908 denarnega prometa K 71,417.344-75 upravnega premoženja K 17,519.983-93. Obrestuje hranilne vloge brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike. Uradne ure vsak dan od 8.—12. in od 3.-4. v lastnem zadružnem domu. Sprejema tudi vloge v tekočem računu v zvezi s čekovnim prometom ter jiii obrestuje od dne vloge do dne dviga. Stanje hranilnih vlog dne 31. decembra 1908 kron 17,102.911-27. Posojuje na zemljišča po 5 /»°/.» z '/a“/0 na amortizacijo ali pa po 5'/40/0 brez amortizacije. Na menice pa po 6“ „. Posojilnica sprejema tudi vsak drug načrt glede amortizacije dolga. Uradne ure vsak dan $ Izborno 9. ;„n> čišlo lidijniiti pip, ftatern se prodaja v prid družbe sv. Grila in Metoda priporoča 40 24—3 zalega tis Mmm pivovar v Ljubljani. S«. Petra nasip it. 27. m m g. eaoEž Mestni trg št. 14 tit w tort sz/ * v ©TO) U> ■u ^ l-*010!-? Urbančeve man u fakturne trgovine ^ ^ priporoča 13 12—2 VJV ** klobuke in slamnike ** u O ■+■* di X. CJ S o O k i; O ■o -t p 5“ 5' 5' m )>||5 j oj C 1- « n ts 3 2 o S- • o> rt) X a> r+ o 1 o. o a. t'r-0 n< 3 O in domačega izdelka priporoča 12 25-4 Josip Vidmar = v Ljubljani = Pred Škofijo 19, Stani trg 4, Prešernova ulica 4. ■ v'.’. ■ . ‘i 'Z ’ ■ mšm iH mm mm mmmmm Ml i. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, Stritarjeve ulice. ------------Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun -— --- po 41/2°/o či$tih’ eskontuje menice, devize, čeke, vaglie, kupuje in prodaja tuji denar, zlasti ameriške dolarje. Nakazila v Ameriko in druge dežele izvršuje najceneje in najhitreje. Kupuje in prodaja vrednostne papirje (sreue, rente)* 7... Daje bančno-strokovne nasvete popolnoma brezplačno. ..—: Delniška glavnica 3,000.000 K, rezervni zaklad 350.000 K. Podružnice v Splitu, Celovcu in Trstu. 3 25-4 r i L MM M 1 Stanje hranilnih vlog nad 36 milijonov kron. Rezervni zaklad nad 1 milijon kron. MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA. Za varnost denarja je porok zraven rezervnega zaklada mestna občina ljub’janska z vsem premoženjem j in vso davčno močjo. V to hranilnico vlagajo sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev ter župnišča cerkveni denar. Mestna hranilnica ljubljanska sprejema hranilne vloge vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4‘///p ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Dne 1. in 16. vloženi denar se obrestuje takoj. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega in ga vlagateljem ne zaračuni. Denar se lahko pošilja tudi po pošti. r H p Mestna hranilnica izdaja lične domače hranilnike proti vlogi 4 kron, ki sc takoj obrestujejo. Priporočamo jih zlasti staršem, da z njimi navajajo otroke k varčnosti. V podpiranje slovenskih trgovccv in obrtnikov je vpeljala ta slovenska hranilnica tudi ----—;--------------------------------------------■— ■ lrred.itnd društvo. —■■ ■■■- ■■■■■-- Mestna hranilnica ljubljanska se nahaja v lastni palači v Prešernovi prej Slonovi (Elefantovi) ulici štev. 3. 7 25 4 I Sprejemajo se tudi vložne^ knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. Posoja se na zemljišča po 43/<°/o na le*0-Z obrestmi ob enem pa plača vsak dolžnik toliko na kapital,