Letnik VII. V Gorici dn6 30. avgusta, 1800. Številka. ..Primenki List" i*ta*j* vsaki i., iO.,in SO„ dan V raesecn. Cena l% telo leto i gl. 50 n., ** pol leta 75 n. Posamezne številke se dobivajo v tab&knrnak: Nunske ulice in Šolske ulice po 5 nov. I -I ” PRIMORSKI LIST \ Tavčarja v družbinem vodstvu, tako so ga zdaj „vrgli na cesto11, ker z vso odločnostjo proti njim brani vero in cerkev katero sovražijo in napadajo. Vrgli so Koblarja, da so dobili luknjo za uvoz političnega strankarstva v družbo. In to družbi ne more in ne bode koristilo. To dejstvo pa nam tudi dokazuje, kako modra in umestna je bila resolucija katoliškega shoda ozir družbe sv. Cirila in Metoda! Tudi v Gorici so rodoljubi osnovali diuštvo ^šolski dom-, kojemu je namen skrbeti za slovenske šole v Gorici. Osnovanje tega društva, ki je bilo res prepotrebno, so vsi brez razlike z veseljem pozdravili. Ves narod je donašal in skladal, in veličastna šolska stavba v Križni ulici je dokaz slovenske požrtvovalnosti. Društvo pa potrebuje še vedno rednih podpor, da more prepotrebne šole tudi vzdržavati. Kot šolsko društvo mora biti „Šolski dom“ nad strankami. Ostati bi "moralo nedotakljivo. Toda, -- žal, — pričeli so v našem razkolu od „Sočine“ strani streljati tudi proti temu plemenitemu društvu. V „Šolskem domu' treba postiežnika. V novem poslopju nima stanovanja. Pri stari hiši .Šolskega doma** pa je prizi-dina, ki se je žugala podreti. Odbor „Šolskega doma-' je konečno določil, da se v tej prizidini napravi tstanoyanje za postrežnika. Ob tej priliki pa so se tudi priredili še drugi prostori v katerih se nastani „Narodna tiskarna“, kateri prostori pa bodo dajali v razmeri stroškov dobre obresti v korist »Šolskemu domu“. To pa gospodom pri „Soči“ ni po godu. „Soča“ je pričela naravnost hujskati proti društvu. Ker odbor „Šol. doma" ni v taboru „Suče“, zadostuje, da so pričeli hujskati ter rovati proti temu toli potrebnemu društvu. Tako hujskanje proti šolsk. druStvu moramonajsUttžje obsojati. To je pač žutafl obzorju narodnega življenV^I»wWkem '■ V očigled tema dvema dejstvima pač lahko vprašamo: kam plovemo ? Kaj bode z nami, ako strankarstvo ne bode prizanašalo niti društvom s toli plemenitimi in vzvišenimi nameni, ako nam strankarska strast uniči celo taka društva ? Žalostna nam majka ! » Narodno gospodarstvo. Kmetijsto drugih dežel in Primorske s posebnim ozirom na Istro. i Dopis iz Istre) Lega Primorske dežele je za kmetijstvo — zlasti za vino in sadjerejo — rekel bi najugodnejša, navzlic temu pa je vse kmetovanje — posebno omenjeni panogi — na Primorskem, zlasti pa v Istri na jako nizki — da §koro še na prvotni stopinji. Da je teinu' tako, ne sloni krivda le na Ijudstu, temveč na vladi, ker mu ne da prilike o bol jeni se poučiti; da, celo vlada in nje zakoni še napredek kmetijstva ovirajo. To resnico hočem nekoliko z dokazi podpreti. Po Istri, kjer se nahajajo kmetijske zadruge in so te v dobrih rokah, zlasti še, če se njih voditelji o stvari razumejo, videti je prav lahko, kako se razne panoge kmetijstva prav očividno zboljšujejo. Vzemimo n. pr. kmet. zadr. za Materija — Podgrad, ki jako umljivo deluje in je lani na sadni zazstavi na Dunaju dobila srebrno svetinjo, Marljivo delujejo 'tudi zadruge v Dolini, Buzetu, na otoku Krk, in Kastav-Opatija-Volosko. Ali kar je v Istri žalostno in kmetijstvu v kvar je to, da se ne more osnovati ni jedne take zadruge več. Deželni zakon za Istro veleva da sme bili za vsak sodni okraj le po jedna taka zadruga. Ta zakon je le v prid Italjmistvu Istre in Slovanom, ki so razun malih izjem sami kmetovalci, dela ovire. Toda ne dela ovir le narodnosti, temveč še večje ovire dela gospodarstvu — kulturnemu napredku. Vladajoča stranka, ko je ta zakon vstva-rjala, je dobro preračunih, da če omogoči večje število zadrug, pripomore prej ali slej pristopu večjega števila Slovanov v deželni kulturni svet, kjer hi ti potem sami svojo osodo odločevali. Tega so se gospoda bali in tak zakon osnovali, koji je tudi dobil naj višje potrjenje. Za Istro bi bilo najbolje, da bi se ta zakon tako preosnoval. da vsaka občina lahko ustanovi svojo kmetijsko oza-drugo. Te zadruge naj bi bile podrejene, kakor so sedaj, deželnemu kulturnemu svetu, in pod nadzorstvom c. kr. kulturnega nadzornika. Podpore naj bi dobivale po njih pridnosti ter delovanju in pa po potrebi kraji. - Občini Dekani in Klanec u okraju Koper so še zdavno mislili osnovati kmetijski zadrugi, ali tega jim ni mogoče na podlagi imenovanega zakona, ker obstoji sedaj „Consorzio agrario provinciale“ u Kopru in s posebnim dovoljenjem še okrajna kmetijska zadruga v Dolini. Ali ni ta zakon ovira napredku kmetijstva ? Mnogo kmetovalcev goji idejo, da bi se ustanovila za celo Primorsko kmetijska družba, jednaka c. kr. kmetijski družbi kranjski, ki naj bi kakor imenovana, smela ustanavljati podružnice. Pri tem bi ne bilo treba drugega nego c. kr. kmet. družba goriška naj bi se preselila v Trst, in tržaška „Societa agraria“, kmetijska družba za Trst in okolico ter deželni kulturni svet v Poreču naj bi prenehali in se zjeuinili v imenovano družbo. Za to stvar, ki je res premišljevanja vredna, zavzeli naj bi se naši poslanci. V edinosti je moč. Z mnogo manjšimi stroški uego jih imajo vsa štiri društva, bi se dosegli mnogo večji uspehi v prid gospodarstvu. Poglejmo n. pr., kake koristi prinaša, kmetijstvu na Kranjskem taijiošnja c. K.r. kmetijska družba. Kranjski vinogradi se obnavljajo. Zasajajo se najboljše trte. Sadovnjakov je vedno več, ih se v vsakem oziru zboljšujejo in doponjujejo. Poljedelstvo in travništvo se nmogo zboljšuje, zlasti od kar so se Kranjci poprijelijimet-nega gnojenja. Živinoreja očevufiio napreduje. Vlada nakupuje na Kranjskem že plemensko živino za druge dežele; nakupuje konje za c. k. vojno. Tudi sirarstvo in mlekarstvo ter čebelarstvo in celo ri-boreja jako napredujejo. S kratka: kranjska dežela se bo.kmalu mogla meriti z najnaprednejimi deželami Avstrije. Da je temu tako je največ pripomogla c. kr. km. družba kranjska. Kranjski kmetovalci so jej obile hvale dolžni, in so jej tudi v resnici hvaležni. Kaj imamo pa na Primorskem v tem olziru, zlasti v Istri in tržaški okolici. Par bikov, druzega nič, pa še ti kakšni so! Nakupujejo se za drag denar od g. Mauronerja, ta jih pa kupuje od kmetov, in svojih kolonov. Pri nakupu gleda le, da so po barvi švicarskim podobni, po tem pa je že originalno pleme. Da je Istra od vlade prezirana, je jasen dokaz tudi to, da nima do zdaj državnega vinograda in trtnice. Istra, ki bi bila lakko prva vinorodna dežela Avstrije, še zdaj nima tega, kar imajo druge dežele že zdavno. Gospodje poslanci, pobrigajte se za to stvar! Na Kranjskem so taki vinogradi že pred več časom v Vipavi, pri Novem mestu, pri Krškem in Metliki. Druge dežele imajo jih tudi. Istra pa nič. Ako potuješ po Kranjskem iu Štajerskem vidiš pri sleherni šoli tudi šolski vrt. Mnogokje so ti šolski vrti tako lepo iu koristonosno urejeni, da je res posnemanja vredno. Ko ptuješ po Primorskem, zlasti po Istri, pa zastonj kaj tace-ga iščeš. Koliko se otroci že v nežnej mladosti lahko koristnega na uče. Ali kar spoznajo druge dežele za koristno in potrebno, zato se pri nas ne pobrigamo. Druge dežele imajo dobro urejene kmetijske šole. Na Gorišk. imajo celo dve ali uspeh na njih ni nič kaj povoljen. Tržaška okolica je prepuščena milej in nemi lej osodi. Istra ima italijansko kmetijsko šolo v Poreču, ki pa ni nič kaj na posebnem glasu, in Slovani se je ne moremo poslnževaji radi neznanja jezika, v kojem se poučuje. Tildi tukaj smo Slovani prepuščeni samim sebi. Zadnja leta pa je vendar o. k. vlada podelila nekaj štipendijev za Istrane in tržaške okoličane, obiskujoče kmetijsko šolo na Grmu na Kranjskem, ža kar smo jej jako hvaležni. Želiti bi bilo, da tudi u naprej tako stori. Kmetijska šola na Grmu je res dobro urejena šola, in prinaša mnogo koristi. Da je res dobro šola služi nam u dokaz dejstvo, da so se in se še na njej šolajo poleg Kranjcev, kojili je Vi, tudi Štajerci Korošci, Goričani, tržaški okoličani, Istrijani in celo Hrvatje, to z prav dobrim uspehom v uajvečijo zadovoljnost njih roditeljev. Rodoljubi! Ne pričakujmo boljših časov križem rok temveč delajmo za dosego teh vsi marljivo in vstrajno. Priporočamo to zlasti našim g. poslancem. Pri tem delu |>a moramo jih tudi podpirati. Z združenimi močmi, bodemo že kaj dosegli. V to nam pomozi Bog ! Politični pregled. Obstrukcijo vedno odločneje na-napovedujejo nemški listi, čim bolj se približuje trenotek, ko se snide državni zbor. Nemški nacijonalci naravnost izpo-vedajo, da poznajo le jeden cilj in ta je donega gospodstva Nemcev v Avstriji, in v dosego tega namena se ne strašijo ni-kakih sredstev. To so pač dovolj jasne besede ? Proti novemu sladkornemu davku prirejajo se povsodi protestni shodi. Novi davek posebno zadene delavske sloje, zato je naravno, da ti pred vsem ugovarjajo novemu davku. Tudi nemške stranke in socijalni demokrati zdaj rogovilijo, toda ne povedo pa, da je njihova obstrukcija ouemogočila parlament, ter da vlada zdaj s pemočjo paragr. 14. upel-juje nove davke. Socijalni demokratični shod, ki je imel biti o binkoštih v Brnu, se dode vršil 24. septembra. \ Wolf jo je skupil. Znani pretepač Wolf se je dvobojeval z posl J Krepekom, ki ga je pošteno namazal [>o glavi. Ne Badeni, ne Gniewosz ga nista mogla u-krotiti, a -neznatni Krepek ga je namazal. Sicer pa bode tudi ta dvoboj pripomogel Wolfu do nove slave. (Kaj pa še? Stavec) Spomenik generala Hentzija, ki je 1. 1848 vporne Ogre premagal, so mi-nole dni na dvorišču kadetne šole v Budimpešti slovesno blagoslovili. Košutovci so priredili veliko poulično demonstracijo. Dreyftiss pred sodiščem. Francoska stoji v znamenju Drejrfusove pravde; 7. avg. je pričela obravnava. Dozdaj so bile tri javne obravnave. Obravnava ne teče posebno ugodno za Dreyfusa. Tajna pisma, ki so se čitala v tajnih sejah, so celo potrla Dreyfusa, ki se je v prvem trenotku vedel vprav židovsko — nesramno. Tudi izpovedbe prič, med katerimi je bilo zaslišanih pet bilših vojnih ministrov, so neugodne za Dreyfusa. Vse priče izjavljajo, da so prepričane o krivdi Dreyfusa. Sosebno je izpovedal general Mercier, kojega izpovedi hoče židovsko časopisje potlačiti. Pri vsem tem je mogoče, da bode Dreyfus oproščen, ker so Židje napeli vse skrajne sile, da dosežejo namen, ter je vlada popolnoma v židovskih krempljih. — Mnogo iznenadeuja je provzročila obstrelitev Dreyfusovega zagovornika Laborija. Židje so takoj raz-kričali, da so napad provzročili protise-mitje. Nemogoče pa ni, da so to vprizo-rili Dreyfusovi prijatelji sami. Vlada je zaprla mnogo protisemi-tev in članov patrijotiške lige. V pretvezo si je vstvarila neko zaroto, o kateri pa ni nič znanega. Vse kaže, da se Francija bliža celi vrsti osodepolnih dnij. Vsi državni temelji so omajani, in utegne vzbukniti kaka us taja. Nova belgijska vlada, katere člani so sami odločni katoliki, se je predstavila poslanski zbornici in se uverila, da uživa zaupanje velike večine parlamenta. Liberalcev up jo šel po vodi! Nemiri v Turčiji se vedno ponavljajo. To potrujejo celo turški listi. Torej morajo biti ti nemiri že nekaj izrednega V Srhiji vlada Milan po svoje. V Beligrad je pripeljalo 50 vojakov 200 oseb. Vsi jetniki so bili trdno zvezani. Vse opozicijonalne liste so zaprli. Razpravo o atentatu se odnesli, ker Milanu uedostaje dokazov. Kitaj in Japan hočeta skleniti /vezo. To bi bilo jako sitno za Rusijo! Kaj novega po Slovenskem? ! Na Kranjskem. V Starem Trgu pri Ložu, govoril je dr. Iv. Tavčar. Iztresel je ves gnjev proti duhovščini. Izrazi so bili vprav Tavčarjevi. — Na Bledu se je nastanil vojvoda madridski s spremstvom. — V Idriji so dovršili vodovod „Lačna voda". — Pri Sv. Roku v Dravljah so postavili nove orgije, ki so prvo delo g. K. Kiiegelna, naslednika rajnega Goršiča. - V Mlinšah sta se iz krčme grede sprla kmeta Vozel in Kosmač. Slednji je prvega trikrat z nožem sunil in ga nevarno ranil. — V Kliviših pri Polšniku je hotel nek hudobnež zažgati graščino. Splezal je po hruški, zanetil na vogalu streho in zbežal. O pravem času so zapasili ogenj. — Pogorela je vas Vrhpolje v kamniškem okraju, — Mlada nečloveška mati je v Kr- škeiu >vi'j« nezakonsko dete vrgla v Btranišče. Na Štajerskem. Voditelj Slovenjegraškega okr. glavarstva, zloglasni Znff je prestavljen na ekspozituro v Konjice. — Kmetijska zadruga pri Sv Emi je pričela^delovati. Šteje že nad 100 udov. — V Središču snujejo hranilnico. — Utonil je orožnik Loschnig ptujske po staje pri kopanju v Dravi. — V Mariboru zabodla je žena eksekutorja Ana Scholze svojega moža z velikim kuhinjskim nožem v pluča, tako, da je bil precej mrtev. — V Gornji Radgoni so na Veliki Šmaren priredili gospodarski shod. — V Žalcu so 13. t. m. praznovali petindvajsetletnico prve dijaške besede. Bilo je vrln zanimivo. Na Koroškem. Orožnik Stocker iz Greifenbuiga ju aretiral nekega neznanega mladega človeka. Potoma je lopov orožnika napadel in, kakor vse kaže, težko ranil. Že ranjen je ustrelil orožnik na ujetnika in ga usmrtil. Tudi sam je umrl vsled težkih ran. — V Blatogradu je utonil 17 letni pomočnik Hat. Weis. — Pri Mostiču je vlak povozil hlapca Kassla. — Na Lepi pri Žel. Kaplji je pogorela hiša ; 70 letni Jak. Bukovnik se je v goreči hiši tako opekel, da je umrl. — V Hrbljah pri Št. Juriju ob Zili se je v pijanosti obesil posestnik Janez Just. S pijančevanjem je zapravil lepo premoženje, a končal — s samomorom. Dopisi. Od nekod 17 avgusta. Dovolite g. urednik, d.i Vam napišem nekoliko misli v našem najnovejšem „r.ivsu in kavsu1*, katere blagovolite natisniti v „Prim. Listu", ako se Vam zde umestne. Naravnost in brez ovinkov Vam pa že v žačetku povem, da pisava „G-orice“ kakor Soče se mi g;ilii. in to ne le meni, ampak tudi drugim, naj bodo piištaši ene ali druge stranke. Tako, kakor ta dva časopisa, se ne polemizuje, to je že pobalinsko počenjanje. Ne morem pritegniti »Gorici*, da g. Gabrščeka primerja »žabi,11 da ga psuje kot sejalca in povzročitelja spora in boja in napadov, da ga postavlja pred oči naroda kat pustolovca in koristolovca. Bodimo pravični: Gaberšček ima svoje hibe in slabsti kot vsaki drugi človek, tudi ihmv brez zasluge, menda ni. Na drugi .strani pa tudi ne odobru-jem vsega, kar »Soča11 piše Da g. Gaberšček ni preveč zbirčen v izrazili, je občno znano. Besedij kakor: lumparije, ostudnosti, lopovščine, hinavščina, kon-fuzna nesramnost, narosl strastna zloba, brezvestne spletkarije, iufernalno zlobni način in t. d. kar mrgoli v zadnjih številkah ,Soče“. Kam plovemo ? Kam pridemo po taki poti ? Ali bodemo zdaj podirali, kar smo z velikim naporom do zdaj zidali ? Splošna želja po deželi je. da se temu bratomornemu boju naredi konec. „Gorica“ št. 6 piše: Gospoda dopisnika (v Edinosti 2. avg.j piosimo prav lepo in ponižno, da bi nam povedal način iu pot, kako naj se izvede njegovega članka jedro in predlog, ki se glasi: Roko naj si podata zopet (dr. Grrgorčid in dr. Tuma), da za-brunita zlo preteče goriSkim Slovencem. Tem rodoljubnim besedam pristavlja »Gorica opazko: Nam se dozdeva, da je nplivHla na g. dopisnika pasja vročina pasjih dni, da govori tako še potem, ko je slišal brati pisma in govoriti dr T. o LIST E K. Poskušnja hrabrosti. Mnogo časa je že preteklo od tega dogodka, ki ti ga hočem, dragi bralec, pripovedovati. V nekem mestu bila je avstrijska armada na svojih vajah. Mnogo je bilo vojakom. Mej drugimi častniki je bil tudi nek stotnik, ki je kazal vedno, pa tudi v veselem društvu tako bučnost, da so nj/g.iVi tovariši že začeli dvojiti o njegM>i osebni hrabrosti, ki je pa vsakemu vojaku tako potrebna. Ta rijih sodba je slišal tudi njegov oberst, ki je bil m*-i voj;tki dobro poznan zaradi svoje veseli.mi ni neu.strašenosti. Njemu se je vender za malo zdelo, da bi bil kateri iz mej njegovih vojakov strahopetec, zato ga jp sklenil poskusiti in a ko bi •bila sodba ir-mitm*, odpravili g.i vsaj v nokoj. Ko so bili pii skupni pojedini, posadil je on notnika tako, da je sedel pri njem. Začel je ž njim govoriti o raznih stvareh iu ga ostro opazovati. Pa kmalu je sprevidel, da mora biti ta kapetan res strahopetec iu sicer prve prosti ruki iu >la ne more več dajati svojega imena in podpisa dr. Gregorčiču in njegovim pristašem, Jaz pa menim, da je še vedno mogoča sprava. Dr Tuma vedno in povsod zatrjuje, da ni proti dr. Gregorčiču. To je ponovil pri zadnjem obč. zboru „Sloge“ tudi proti piscu teh vrstic. Zatoraj si vsojam predlagati : Naj se skliče prej ko mogoče izredni občni zbor „S!oge", pri katerem naj bode dana prilika dr. Tumi in drugim poslancem, da nam razjasne položaj. Ako se d. Tuma opraviči, ga občni zbor gotovo odveže in dr. Gregorčič se ne bo branil mu podati roke v skupno in složno delovanje; ako pa izjavi, da hoče imeti prosto reko in hoditi svojo pot, no, potem bodemo vsi vedeli, pri čem, da smo Opazovalec. (Opomba ured.: Priobčili smo ta dopis, ker nočemo braniti g. dopisnika mnenju v svet. Besede o spravi so le prazne pene, tudi mi želimo sprave na zdravi, pošteni podlagi. A pisma dr. Tume učiteljem in članki dr. Trillerja v „Narodu“ so nas prepričali da up po tajni spravi je šel po vodi. Sicer je g. dr. Tuma izjavil, da gre z dr. Gregorčičem. A dr. Gregorčič je pred državnozborskimi volitvami na volilnem ^zboru »Sloge11 izjavil, da se drži skupnega pastirskega j lista avstrijskih škofov. Vprašajte z g. do- [ pisnikam dr. Tumo, ali se tudi njegov politični program krije s skupnim pastirskim listom avstrijskih škofov. Kaj pa, če bi morebiti ravno radi tega dr. Gregorčiču bili odrekli vsak program ? »Cerkvena umetnost11. (Odgovor g. dopisniku pod istim naslovom v št. 23). ».... Kakor viditi, so dobili ljudje veselje za slikane cerkve. Gotovo je do-j bro znamenje, da so se jeli zanimati za cerkveno umetnost., saj vemo, da versko l življenje spi, kadar ljudem ni mari za cerkv. umetnost.11 — T.)o tu je bilo izvrstno zapisano, g. dopisnik! To podpišem tudi jaz in gotovo vsak, komur je mar Čast božja in lepota božje hiše. Toda dalje ? Ako naše cerkve niso zidane po načrtu gospoda, katerega „novo zanimanje za cerkveno umetnost nekako skrbi11, ako nima „stavba sten za slike“ — potem, dragi moj reetor ecclesiae, le pusti svojo cerkev, naj bo, kakoršno si dobil! Kaj hočeš, sten nima za slike, — in kam naj slikaš ?... No, pa čakaj, da se dobi oni slavni „kdor zna eno ped naprej misliti11, da ti bo svetoval, kak6 imaš cerkve zidati, „ki bodo imele stene za slike. Vse drugo je izgubljeno delo in zavržen denar".... Tedaj Volčanje, Pod-melčani in drugi gorjani, podelite svoje cerkve in sezidajte jih po tem najnovejšem načrtu g. dopisnika; potlej še le po kličite umetnika, da jih vam poslika! Pa ne Fr. Seljaka več : on zna slikati srne numesto nv&c ! Saj je to povedal g. dopisnik u : »ljudski glas, božji glas11.... Pokličite, no — koga ? Menda onega, katerega vam priporoči »kdor zna eno ped naprej misliti11... Da, povedal je g. dopisnik „par splošnih resnic11, da je — o jej! Ker so tako »plošne11, dovolite, da jih zapišem še enkrat: 1. pač vsakdo ve, da »pri cerkvenih delih pride slikanje zadnje na vrsto". Kaj mislite g. dopisnik, da so v Volčah ali v Podmelcu, kamor se tako zaganjate, slikali cerkev poprej, nego so jo zidali ali napravili v njej prižnico in spovednico in križev pot in drugo cerkveno opravo zlasti: — opravo, katero je pri vrste, zato se je odločil poskusiti ga. Spretno je izpeljal govorjenje na streljanje, v katerem je bil oberst mojster, in je ukazal prinesti samokres. Ko so. mu ga prinesli, je prijateljski potrkal kapetana na rame in mu je rekel: Ne bili vi, gospod kapetan, držali ta papir v rokah in jaz vam ga bom izstrelil. Kapetan se je seveda branil, njegovi tovariši so se mu pa škodoželjno posmehovali. Ko je pa oberst v njega vedno I bolj silil, prijel je list hladnokrvno v i roke, in ga nepremakljivo držal v zraku. ! Roka se mu ni niti najmanje tresla. Samokres poči in krogla je prodrla papir ravno skozi sredo. Vsi so občudovali hrabrost in hladnokrvnost kapetanovo. Pa ta ni bil s tem zadovoljen, ampak mirno se smehljaje prime v roko samokres, ki ga je oberst odložil, in ga ogleduje. Čez nekoliko časa pa pravi: „Kako je lepa ta stvar. Ali ne bi gospod oberst tudi vi ta papir držali v rokah, morebiti bi ga tudi jaz prestrelil?1 Vsi so obledeli in se začudeno pogledovali, oberst pa najbolj. Ves prevzet vsklikne: ^ Ali, čloyek, ali pa znate tudi vi tako dobro kanonični vizitaciji v Podmelcu Nj. eminenca kardinal vpričo vse duhovščine očitno pohvalil ? 2. „In cerkv. oprava? O jej !* — Kaj j« hotel s tem g. dopisnik? Ali je videl n. pr. sedanjo cerkev v G. Trebuši ? In če jo je, mora pač priznati, da je — mala sicer in ubožua — a pripravna, dostojna in z vso potrebno opravo priskrbljena ; kar pa še komu ne ugaja, bo »slednjega rodu naloga11, da se popravi in še kaj novega napravi; podiral pa cerkve, da bi se slikala po načrtu g. dopisnika, nihče ne bo ! 3. „Vse drugo : izgubljeno delo in završen denar" — naše cerkve bi torej ne smele biti slikane!*) Oho, tega pa že ne, g. dopisnik, čeprav ste nove struje inženir I Vsaj denar, ki sem ga n. pr. jaz nabral mej našim ljudstvom, kot prostovoljne darove za polepšanje domače cerke, ni izgubljen in ne zavržen; saj se še vedno kdo oglasi pri meni z besedami : „G. nunec — tako lepo je zdaj v cerkvi, ali bi hoteli vzeti še nekaj ?B In jaz rad uzamem in sem prepričan, da smo storili (z g. Fr. S. vred) nekaj in bomo, če Bog d&, še kaj storili v čast božjo in v veselje našega dobrega ljudstva ; če se pa oglasi kjs kak „ljudski glas11 — ni še vselej „božji glas11; to pomnite g. dopisnik iu imejte vedno pred očmi besede sv. Pisma: „Zelus domus tuae comcdit me11; pa tudi besede: „La-pides pretiosi omnes muri tui", čeprav niso zidani po Vašem načrtu ! *) Tnli scriVndi sen loquendi modo populila noster hauil allicitnr ut libenter adferat mamim ad eccslesiam repar.iiutam et ornandam! Naročnike našega lista nujnč prosimo, da plačajo zaostalo naročnino. Brez naročnine list ne more izhajati. Vsakdo naj stori svojo dolžnost. Cesarjev rojstni dan. Včeraj je obhajal naš cesar svoj 69. rojstni dan. Po Gorici je šla na predvečer mestna godba po mestu. V petek pa je bila ob 10. uri slovesna služba božja, katero je opravil Nj. emin. kardinal-nadškof. Udeležili-so se je razni visoki dostojanstveniki in zastopniki uradov. Osebne vesti. Dr. Fr. Dorč.6 in Št. Pregelj sta imenovaua tajnikoma pri finančnemu ravnateljstvu v Trstu. — Pisarniški izpit v 4 jezikih na višjem dež. sodišču v Trstu je napravil g. Jož. Sever. Duhovne vaje za duhovnike pričn6 v ponedeljek ter končajo v četrtek. Druge, in sicer nemške bodo od 28. avg do 1. septembra. Namestnika grof Goess in grof Coudenhove vživata iste simpatije pri ljudstvu. Z Goessom smo nezadovoljni Primorski Slovani, z Coudenhove-om pa češki narod. Notarsko mesto v Gorici je dobil g. Karol Čibej, dozdaj c. kr. notar v Komnu. Vsled tega imenovanja je nastal* silovit vihar v italijanskem gozdu. Pa se že poli že. Notar g. dr. Ignacij Kotnik je premeščen iz Tomina' v Komen. — Notar g. Blaž Quarantotto je določen stalnim notarjem v Tominu. Tombola, katero priredi »slovensko katoliško delavsko društvo11 v Podgori bo 10. sept. t. 1. Ljudstvo slovensko! Spomni se takrat ubogih svoje krvi in svoje vere ! Daj lačnim jesti, žejnim piti; streljati ?" „Ne vem", mu odgovori mirno kapetan. „Sicer sem se nekedaj učil streljati, ali sedaj se bolj bavim se sabljo, vender bi pa rad poskusil, če znam še kaj meriti". Kaj je hotel oberst storiti? Da se ne bi osramotil, prijel je papir v roke, držal ga je sicer mirno, ali kako mu je bilo pri srcu, vedel je sam najbolje. Počasi je vzdignil kapetan samokres, počasi je meril — V dvorani je bila mej tem grobna tihota. Še dihati se niso upali. — Na enkrat pa kapetan mirno spusti roko, položi samokres na mizo in smehljaje se reče : »Ne, to pač ne gre, da bi jaz na ta način poskušal, če znam streljati, ali ne. Hvala vam, stokrat hvala, gospod oberst, ker ste bili tako dobri; vender, pustimo rajše to. Spomnil sem se, da bi znal tudi tje zadeti, kamor ne bi rad“. Nato se pa mirno vsede na prejšnje mesto. Čez nekoliko dni je pa postal ta kapetan major, in od tega časa je bil strogi oberst njegov najboljši prijatelj. ogrni nage, vlij olja in vina v rane ranjenim. Plačilo je Gospod. Devinski župan g. Ples je bil zaradi izgredov v Devinu obsojen na osem mesecev ječe. Naj višje sodišče na Dunaju pa je razveljavilo to razsodbo. Zdaj bode nova obravnava in upamo, da se pokaže nedolžnost g. Plesa. Javen shod sklicuje »kmetijsko društvo v Št. Petru" v nedeljo 20. avgusta ob 4. uri popoldne v prostorih »Slov. Zveze*. Na dnevnem redu so govori in razprave o potrebi in osnovi nove zadruge. O njem kaj več prihodnjič 1 V St. Petru se je zasnovalo »kmetijsko društvo registrovana zadruga z omejeno zavezo.11 C. kr. okrožna sodnija v Gorici je nedavno pravila potrdila in vpisala zadruga v zadružni register. Glavni namen novi zadrugi je domače pridelke, zlasti sadje, zelenjavo, krompir itd., skupovati ter ugodno razprodajati na tuje. Pečala se bo tudi s proizvajanjem vina, konserv itd. Opomoglo se bo ž njo veliki potrebi, katero čutimo na Goriškem, saj je bil do sedaj skoro ves sadni trg v tujih ali v brezverstnih rokah. — Vsak delež znaša 10 gld. iu se obrestuje po 5 %, jamči se pa za še enkrat toliko, kakor je delež. Pravice uda zadobi VRakdo, kdor plača 1 gld. vstopnine in vsaj 2 gld. kot prvi obrok deleža. Kmetje in njih prijatelji, pristopajte k zadrugi v obilnem številu, zlasti oni, ki ste v Št. Peterskem (»kolišču! Kdor želi pristopiti, oglasi naj se pri č. g. Josipu Ličanu, kapelami v Št. Petru. Račun o sp> ejemkih in izdatkih pri javni tomboli v Št. Petru, dne 30. julija 1899. Sprejemki: od 3890 prodanih srečk 778 gld. — donos od koncerta 205 gld. 62 kr. — vkup 1)83 gld. 62 kr. Izdatki: dobitki 300 gld. — 20% davek od dobitkov 60 gld. — 5% davek od prodanih prečk 38 gld. 90 kr. — ko- misarju 4 gld. 50 kr. — tiskovine 40 gld. — prostor 12 gld. — spisovanje srečk 30 gld. — razprodajanje srečk 70 gld. — delavci in vožnje 7 gld. 10 kr. — godba 25 gld. — poprava odra 20 gld. — vkup 607 gld. 50 kr. — troški za koncert 196 gld. 80 kr. — vkup 804 gld. 30 kr. — Čisti prebitek 179 gld. 32 kr. — Iz društvene blagajne 8 gld. — Radonarni doneski odbornikov 12 gld. 68 kr. — Vkup 200 gld. V potrdilo računa so vsakomur na razpolago pobotnice pri društvenem tajniku. Od 200 gld. se izroči »Šolskemu Domu11 100 gld. in „Alojzijevišču11 100 gld. Se priporoča i nadalje. Odbor „Sloyenske Zveze 11 Št. Peter. 10. avgusta 1899. Čudno imenovanje. Diurnist pri okr. sodišču v Korminu Lenart Novajolli, ki ni zmožen ne slovenskega, ne nemškega jezika, je imenovan za kancelista v Ajdovščini. Ali so res davkoplačevalci radi uradnikov, ali uradniki radi davkoplačevalcev ? Vprašanje in poziv. Soča je objavila: „ Medvešček je zatrjeval na polna asta, da bo »Gorica11 postopala soglasno s »Slovenskim Narodom0, če tudi z ozirom na goriške razmere ne bo svojega liberalstva tako odločno in odkrito kazala kakor »Narod\ Vprašamo, ali je to res ? Pozivamo pa tudi »Sočo11 naj izjavi, da obsoja, in sicer popolnoma, liberalstvo „Slov. Naroda11 in njegove stranke, da obsoja njega napade na vero in cerkev. Jih obsoja ne samo zdaj, ko je v pravdi z »Narodom11, marveč jih obsoja enkrat za vselej iz popolnega krščanskega prepričanja ? Vpračamo, ali je to mogoče ? Katoliški shod prirede Hrvatje v 1. 1900 v Zagrebu. Predsednik pripravljalnemu odboru je kan. dr. Andrija Ja-gatič, tajnik pa Stjepan Korenič. Bog dal obilo blagoslova, da vsplameiii i v Hrvatih katoliška ideja. Jelen kopitovecse je prikazal na lovu župana Konjedica v Plaveh. Drži se največ v gorovju za Sv. Goro. Jutro napravijo lov na njega. Blagoslovljenje zastave je obhajalo pevsko društvo »Raditovec1* v Selcih pri Škofjiloki. Blagoslovil je zastavo rojak di. Krek. Kumica je bila soproga g. prof. dr. Kosa. Popoldne je bila živahna narodna veselica. Gradiščanski mestni očetje so zelo odločili. Sklenili so, da se v Gradiški smejo nabiiati le italijanski lepaki. Ker je eden učiteljev ob prostih urah ua željo starišev štiri otroke poučeval v slovenskem jeziku, takoj so mestni očetje zahtevali preiskavo, kar se ie tudi zgo* dilo. Uradni »Osservaiore Triestino1* se v Gradiški nihče ne upa javno čitati, ker se boji biti ^austriacante11, Značilno! Delavska slavnost v Karlovcu. V torek je obhajalo delavsko društvo flNadaM v Karlovcu blagoslovljene društvena zastave. Slavnost je bila res veličastna ter dokazuje, da se je tudi med krvatskim ljudstvom pričelo krepko gibanje- fl’e slavnosti se je udeležila tudi slov.-krsčanška-soeijalna zveza ter nekatera druga šlov. kršč. socijalna društva. Že v Zagrebu je bil sprejem prisrčen ; slovenski in hrvatski delavec sta se pobratila, dasi je Dr. Frank s najemniki skušal delati zgago, tei se posebno „Slov. Narod" tega veseli. V Karlovcu pa je navduSčenje prikipelo do vrhunca. Tu se je pokazalo kaj zmore moč ideje, ako se naseje v ljudstvo. O slavnosti sami ne bomo poročali, rečemo le, da je bila veličastna. Ko so Slovenci odhajali ponovili so še enkrat bratimstvo s Hrvati. Živela slovensko-hrvat sko vzajemnost. Katero je pravo ? Nedavno je „Šoča“ trdila svojim bralcem, da novi razpor bode koristil le Italijanom, ki se ie smejejo na naš račun. V predzadnji številki pa svojim vernim zatrjuje, da razkol nikakor ne bode koristil Lahom, pač pa bode koristil narodu, ker bodeti obe stranki tekmovali v narodnem delu. (Kača svetuje Evi, boš Bogu enaka! •Stavec.) Katero j« pravo ? Ako je zadnje, čemu potem toliko krika, psovanja in zmerjanja P Ako so pa osebe v nevarnosti, je seveda kaj druzega „Popolo istriano", zakotni puljski listič, se prav priduo zaganja v krškega škofa presv. msg. dr. Mahniča. V slednji številki ga obira in obdeluje. Nedavno je objavil ta listič celo odprto pismo na presvetlega. To je pač najbolje spričevalo za Vrlo delovanje krškega škofa. Cehi V Celju. Kakor smo že poročali, so poldrugi sto čeških dijakov obiskali važnejše slovenske, kraje. Prišli so tudi v Celje. A nahujskana nemška druhal jih je povsodi napadala. Čehi so prišli z vlakom ob pol 2. popoldne. Nemška druhal je že dopoldne šiloma udrla y „ Narodni dom'\ Nemci so udari hali s palicami po Slovencih. Dr. Dečko je poškodovan. Slovensko zastavo so vzeli raz Narodni dom ter jo nesli na magistrat. Ob 11 uri je bilo odkritje Oblakovega spomenika. Popoldne so vojaki, orožniki in policaji obstopili kolodvor. Čehi so bili naudušeno sprejeti. Nemška sodrga pa jih je napadla s kamenjem in palicami. Dva Čeha sta bila ranjena. Sloveuske gospe so iz Narodnega doma obsule došle goste v cvetjem. Vse se je vršilo ypo sporedu, zunaj pa je tulila fakinaža. Čehi so popoldne izleteli v okolico. Na povratku so jih zopet napadli Nemci. Več Čehov in Slovencev je bilo ranjenih. Nemci so zopet naskočili Narodni dom ter razbili šipe. 'Vojaki so odguali druhal. Zasebnega uradnika g. Bolho so Nemci napadli, ko je šel na sprehod. Bolha se je branil ter jednega obstrelil. Ravno tako se je godilo gostilničarju, ki je v skrajni nevarnosti streljel na napadovalce. Nemci so napadli tudi stanovanje č. g vikarja. Policija pa je stezala svoje roke le po Slovencih. Več jih je utaknila v luknjo, da si so napadeni se le branili. Celje ki že itak ni uživalo dobrega imena, je po zadnjih dogodkih je popolnoma izgubilo. Slovenci v Celju in okolici zdaj vedo, da ni dobro gojiti gada na persili. Pa tudi češki gostje bodo vedeli poročati v domovini o kulturi celjskih Nemcev, o bojih, katere morajo biti štajerski Slovenci. Prepričani smo, da bode nemška surovost le v korist narodnemu življenju Slovencev. Radovedni smo pa tudi, kaj ukrene vlada. Napali se ponavliajo. Slove vci niso varni. Tudi v Ptuju so napadli Narodu dom. In vlada se ne zgane. Tržaški namestnik grof Goes je minule dni v tržaški okolici delil podpore, katere je kmetjska družba dobila od vlade. Kakor poroča „Ediuost“ je prišel dne 2. m. tudi v Padrič v družbi znanega Mau-ronerja in tovarišev, Pri tej priliki se je kmetovalec Josip Grgič pritoževal nasproti namestniku, da laška kmetijska družba, ki od vlade dobiva podpore, prezira slovenski jezik. Ta pritožba je gospodo iznenadila. Grgič je pa ponovil svojo pritožbo, fiegj <]a je agraria“ za kmete, a vendar je slovenski kmetje ne umejo. Namestnik odgovarja: Saj tukaj ysi. umejo italijanski in tndi vi umete ta • Gigič; Poskusite ž njimi govoriti italijanski. Sedaj, ko vidijo denar, pač znajo „si“ in „no“. Namestnik: Ma Trst je italijansko motso in okolica zna italijan-8ki. — Grgič: Kmetje v tržaški okolici so Slovenci! — Namestnik: Mesto šteje 160.000 duš, a okolica le 20.000. Nato se oglasi nam. svetovalec Schwarz: Molčite, kaj je treba politiko vati. Ta nasrečna politika vas spravi, da sami ne veste kam ! baj gospodje v Trstu skrbijo za vas kakor očetj'e! Bodite jim hvaležni! To osvetljuje •tržaške razmere. Consistorium. Ostro je prepovedano izdajati konzistorijalne tajnosti. Kiju-bu temu se vender v časih kaj zabliskne izza kulis. Tako je „Corrinre'4 št. 93 poročal o nujni prošnji z* pivnieščenj« del-1’attuale prete slavo di Cactello. Ker je prošnja bila oddana na kompetentnem mesta t. j. pri uredništvu glasila goriškega tajnega konsistorija imela bo gotov uspeli. Ta kouzistorij se je moral po naših mislih in sodeč po „Corrierjevi“ okolici tako le vršiti. Predsednica (urednici) : Teclnj proč kol prete šČavo di Castidlo ? Zbor častitljivih starčkov; Ši ši, ši, magari il šantjue: Predsednica: S kom naj ga nadomestimo ? Zbor: Un saccrdote di nazionalitd, italiana! Predsednica: Pa na Gradu ni nobene plače ! Zbor: Mi mu hočemo plačo zložiti! Častitljivi Phicherle • Jaz prodajam svete podobice. Pri meni se bo že kaj našlo zanj! Častitljivi Gentile: Jaz dva para črevljev iz svetovne tvornice v Modlingu! Častitljivi starček, ki je pa ves črn od solnca, ker se neprenehoma trudi po svojih vinogradih, pravi: Pri meni jemljejo vino tiuli duhovniki in jim dajem vr-liano mero. Od zdaj bom dajal rajŠe svojemu italijanskemu rojaku. Mičkeni možič : Jaz tudi! Ši, ši, Si! Moj delež bo il civanzo della casui forte! Predsednica : Tedaj sprejeto eno- glasno ? Zbor: Enoglasno ! Tako se izdajajo pri „Corrierju“ konzistorijalne tajnosti! Živinska bolezen se je prikazala v občini Klanec pri Trstu. Več živine je že- poginilo. Kako koristna bi bila zavarovalnica za govedo! Občinski zastop v Višnjanu je vlada razpustila. Pri zadnjih volitvali je namreč zmagala hrvatska stranka. Vlada je poverila upravo nekemu pripadniku manjšine, nadzorstvo novih volitev pa nemškemu uradniku Lill-Lilienbachu. Ta razpust je očividen čin nenaklonjenosti nasproti Slovanom v Istri. Visoki dostojanstvenik nam je nedavno rekel: Kdor sam ne biva v Istri, ne veruje, kake razmere vladajo v njej. V Gor. Tribuši je zadela neko družiuo grozna nesreča: duš 29. julija je drev6 ubilo v Bosni 47 let starega Blaža Hvala. Revež je šel v Bosno, da bi pomagal svojim onemoglim starišem ter svoji družinici; — šel je z upom, da se vrne zdrav in vesel; to la vrnila se jo v njegovo hišo le žalost in nesreča . . Češki gostja so obiskali tudi Trst. Tržaški Slovani si. jim v nai!i o0 K-1 starega moža, Skočil j.* dvakrat v S' čo; v drugo se je zagnal v glo-bokejšo vodo ter utonil. Kdo je, so še ne ve Kat delavska družba v Idriji je imenovala einin. dr. Missijo svojim častnim članom. O priliki birme v Cerknem dne 6 t. m. mu je izročila deputacija diplomo. Kardinal seje zahvalil ter podelil blagoslov vsem udom in njihovim družinam. Skupščina Ciril in Metodove družbe na Vihuiki se je sijajno izvršila. Vrhničani so skupščinarjem priredili sijajen sprejem. Glavna točka letošnje skupščine zo bile volitve. Kurat Koblar, ki dr. Tavčarju in sodrugom tu in tam preišče srce in obisti, se je s tem silno zameril narodovi stranki. Izdali so parolo, da Koblar ne sme biti več voljen. G. Koblar je kot blagajnik družbin si pridobil velikih zaslug za družbo. Posebnih zaslug-ima pri velikov-ški šoli in.nakupu graščine na Muti. A pri narodovcih ne veljajo zasluge in požrtvovalnost onega, ki slepo ne trobi v njihov rog. Koblar je moral pasti. V boj so poslali ženstvo' Da ima ženstvo mnogo zaslug za družbo, ne ugovarjamo. Da so naiodnjani poslaii. Kadivčevo gospico v boj ter se skrili za nje trbet, pač ni častno ne za dr. Tavčarju, ne za dr. Pepeta Kušarja, ki bi najraje vse f... pometal v Ljubljanico. Ker je Koblar prej odklonil izvolitev, .>-0 tudi zmagali, Mesto njega je bil izvoljen ravnatelj Šubic. Tako so narodnjaki tudi v to družbo zanesli strankarstvo. Ali bode to družbi v korist, dvomimo Novo poneverjenje na tržaškem magistratu. Mestni uradnik Picciola, ki je imel nalogo deljenja podpor potrebnim tujcem, delil je podpore tako, da je dobil uajveč sam. Popravljal je pobotnice, delal je tako že dolgo časa. Vedno lepše. Radi prvega poueverjenja, o katerem je mestna delegacija zahtevala preiskavo, je prišlo do spora med županom in starešinstvom. Župan se je hotel odpovedati, A vsa zadeva se je zopet poravnala, in čifutstvo bode mirno gospodarilo v Trstu. Židje na Francoskem. Med 39 milijoni Francozov živi kakih 85.000 židov. V Parizu samem jih je do 45.000, večinoma. nemške narodnosti. Revni žudje iz Alzacije, Lotariugije in Poljskega so branjevci. bogatini iz vseh dežel Evrope ter žive od trgovine in borze. Med 12.000 rodbinami v Parizu je 2000 bogatih milijonarjev. Rotschildova hiša ima 10 milijard premoženja, Dreyfusov tast, Hada-mar, je jeden najbogatejših trgovcev z dijauianti. Herz. Reiuach, Oberndorffer, Se-ligman, Hilimau, itd. so pribarantali pri Panami 10-12 milijonov. Kako visoko lete ptiči ? Zvezdo-slovec West je opazil se svojimi aparati ptice selivke, ki so letele v neverjetni višini. Izračunal je, da so so nahajale 8000 do 15.000 metrov nad zemljo. Te števila pa najbrže niso pretirana, ker Newton trdi, da se selivke še mnogo višje vzdigujejo. Komisija za obrtnijski davek. V smislu § 22 zakona od 25 okt, 1896. so izvoljeni v to komisjo kot redni člani lu kot namestniki: I/. trgovske in kupčij-ske zbornice v Gorici Jos. Venuti kot reden član, kot namestnik pa .Tos. Jucli; in masta Gorice Rug. Kurner in Ant. Braidotti kot redna člana, kot namestnika pa Ant. Seppenhofer in- Salvaterra Fio-ravante. Iz goriškega okraja redna člana : Mih. Šinigoj v Mirnu, Feod, Makovec v Ajdovščini; namestnika A1 Mozettič v Solkanu in And. Konjedic v Pia veh. Za onkraj Sežana redua člana: Iv. Božič v Sežani, Andrej Kocijan v Brjah, namestnika Jos. Pirjevec v Sežani, Ant. Šonc v Tomaju. V okraju tolminskem redni člani: Al. Sorč v Bolcu, Oskar Gabrčšek v Tolminu in Fr. Urbančič v Kobaridu, naine-stuiki Pet. Kokošar v Podmelcn, Fran Golija na Grahovem in Luc. Kovačič pri Sv. Lucij. V okraju, gradiščanskem so izvoljeni 3 Italijani rednim članom in 2 namestnikom. Dežela poštenjakov je Norveška. T Dorgenu tramwayski sprovodniki ne izdajajo voznih lističev in ne pobirajo denarja. Vstopiš ne voz, a nikdo se niti ne briga za tvojo navzočnost. V nekem kotu voza pa je mala skrinjica, v kateri spuščajo potniki pred odhodom malo vožnino 5 nvč. V goratih krajih ne raznašajo pisem. Uradnik jih deva vse skupaj v škrinjo v to določeno: ljudje prihajajo in vsak vidi sam, če je kaj zanj na pošti. V krajih, oddaljenih od človeških bivališč nahajamo v luknjah, izdolbenih v drevesih — male lekarne Kdor potrebuje kakoga zdravila, ga vzame ter spusti v bedenj dotični znesek, ki je zapisan na drevesu. Po mostili po noči ne zaklepajo razložnic z železnimi vrati. Vso noč lahko občuduješ r.izlo/.Mie dragocenosti. Nikomur pa ue prihaja na um, da bi razbil okna in vzel blago. Toplo priporočamo pobožno družbo krščanskih družin posvečeno diuž'ni na-zareski, ktere namen je, da se krščanske družine posvete uzoru krščanskih družili. To posvečenje se more zgoditi tako. da to stori vsaka družina zase ali pa. da se več družili zbere v farni cerkvi vpričo svojega župnika ali njegovega namestnika najmanj enkrat na dan, če mogoče, zvečer — kjer naj opravijo svojo molitev. Vsprejemnice se dobivajo po 2 kr. v hilarijanski tisk mi; v vsa-ken župnišču pa se zamore dobiti tudi natanjčen pouk o celi družbi. Izjava. Potlpisanec si šteje v dolžnost naznanjati sl. občinstvu, da izstopa z današnjim dnem iz vodstva tukajšnje podružnice ljudske zavarovalnice „Uni-versale“- HENRIK grof STRASSOLDO. V Gorici, 9. avgusta 1899. Štev. 571 op. Razglas. Naznanja se, da JAVNA DRAŽBA zastavil II. četrtleta t. j. mesecev aprila, maja in junija 1898 začne v ponedeljek, dne 11. septembra 1899. in se bo nadaljevala naslednje četrtke in ponedeljke. Od ravnateljstva zastavnjce in ž njo združene hranilnice. V Gorici, dne 10. avgusta 1890. Ed. Pavlin, v Grorici v Nunskih ulicah št. 10. nasproti gostilne „Belega Zajca' usoja priporočiti preč. duhovščini in sl. občinstvu svojo veliko zalogo n igrobnih vencev vsake vrste, rož za cerkve, palm, šopkov za nove maše in poroke, voščenih sveč, mrtvaških oblek, rakev vsake velikosti, zlatih čerk. lesenih stajal za palme, zlatih loncev, svilnatih trakov vsake širjave in barv, črno rumenih, trobojnic bisernih vencov, papirja (manšete) za šopke, papirja v vsakih barvah za izdelovanje cvetlic. Belega in črnega papirja in zlatih nog za rakve, zlata za olepša nje. Vse po najnižjih cenah Opozarjam tudi da tiskam črke na cTerilo in sprejeman vsa v to stroko spadajoča dela. A.nton Pucelj brivec na Travniku št. 31 priporoča se sl. občinstvu v mestu in na deželi za dobro in hitro postrežbo, prodaja tudi različne parfumerije za dame in gospode po prav nizki ceni. Na Travniku št. 31 v G-orici. Teodor Mahanja srebrar lita Mi 12. — gorica, — ulici M'12 uljudno p) iporoč.i ve leč. duhovščini svojo zntino dalavnico za liapravljanje novih in ponavljani* starih cerkvenih posod in orodij kakor tudi strelovode i .ijiioljiih iznajdeb po luijnižjih cenah, da *e ne boji konkurence. Da si pa morejo tudi bolj revne cerkve naiočiti cerkvenega kovinskega blaga, c Jajšuje jim to zgorej omenjeni s tem, da jim je pripravljati blago, ako mu potem to izplačujejo na obroke. Obroke si pa preč. p. n. gospod naročevalec sam lahko določi. Pošilja vsako blago poštnine prosto! razpošiljat ve iz glavnih pridelkov od 5. litrov naprej (prosto Gorica). 32 krajeerjev 36 Olje jedilno fino „ dalmatinsko „ ister