GDK: 972.9 Zelena internacionala Gozdarji, sicer zelo različni ljudje iz raz- ličnih dežel in kulturnih okolij, so med seboj tesneje povezani kot ljudje ostalih strok. Verjetno k temu pripomore marsikaj: skupno raziskovalno delo, gozdarske stro- kovne ekskurzije in delavnice ... V največji meri pa gotovo- ljubezen do narave. Mno- gim je skupno tudi zavračanje modela ne- omejenega kopičenja materialnih dobrin za- hodnega sveta in iskanje novih oblik preži- vetja; in gozd je odličen substrat, kjer se tkejo vezi med ljudmi takšne vrste. Te vezi so trajne in se ohranjajo tudi v slabih časih. Pa naj bodo to naravne ujme kot žledolom na Brkin ih, orkan 1> Vivian« v srednji Evropi leta 1990 ali pa antropogene katastrofe, kot je morija na Balkanu. Ravno v tej zadnji, kjer so odpovedali vsi uradni birokratski evropski mehanizmi, se je spontano nastala vez med gozdarji ohranila. Ena izmed zgodb seže v nemško deželo Baden-Wurtenberg, zato zasluži našo po- zornost. Tu so se že v februarju 1993 gozdni upravi Pfalzgrafenweiler in Alten- stieg ter profesorji in študentje gozdarske strokovne visoke šole v Rottenburgu zdru- žili v iniciativi neposredne pomoči prizade- tim gozdarjem in njihovim družinam v Sara- jevu - "Forstleute helfen Forstleuten in STROKOVNA SREČANJA GDK: 232.1 + 175 Fagus sylvatica Bosnien - Herzegovina« (Gozdarji poma- gajo gozdarjem v BiH). Iniciativa je kmalu prerasla deželne okvire in zajela tudi go- zdarje širom Nemčije ter tudi Švice. Do avgusta 1994 so zbrali že 190.000 DEM sredstev in materialno pomoč v zdravilih, živilih, obleki ... S temi sredstvi so sodelo- vali v osmih humanitarnih transportih v BiH. 39 ton živil v paketih po 15 kg so namenili več kot 700 družinam v Sarajevu. Z zdravili, oblačili in živili so oskrbeli mestno bolnišni- co. Zbrali so tudi precej strokovne literature in jo namenili oživitvi delovanja sarajevske Fakultete za gozdarstvo. Zaradi zaostrova- nja razmer, ki jih še najbolj občuti civilno prebivalstvo, se akcija nadaljuje. O pomenu te humanitarne geste, kjer je moralna pomoč presegla materialno, če­ prav ravno tako nujno potrebno, se lahko prepričamo iz besed profesorja dr. Fazlije Alikalfi6a, ki je v zahvalnem pismu zapisal: ~~ ... vaša pozornost me je znova prepriča­ la, da obstaja med vsemi gozdarji Evrope in sveta neuradna in nezapisana »ZELENA INTERNACIONALA« ... to je nekaj speci- fičnega in edinstvenega .. ,<< mag. Jurij Diaci 5. mednarodno de!ovno zasedanje IUFRO projektne skupine P1.1 0-00 Zlahtnjenje in gojenje bukve Mogenstrup (Danska), 19.-24. september 1994 Peto mednarodno zasedanje >>bukove« IUFRO projektne skupine na Danskem, na ozemlju, kjer bukev raste na svoji SZ are alni meji, je bilo izredno zanimivo in delovno. Delovni program je bil obširen, pester, vse- binsko bogat, znanstveno in strokovno na zavidljivi višini. še zlasti dragocena so bila poročila o novih znanstvenih spoznanjih GozdV 52, 1994 393 o bukvi, ki so jih predstavili priznani pozna- valci te drevesne vrste. Glavne teme predavanj, razprav in po- sterske postavitve so bile: - proučevanje bukovih provenienc v evropskem prostoru, - pomlajevanje bukve, - genetska variabilnost in ohranitev ge- . netskega potenciala bukve, - gojitvene posebnosti bukve. Za postersko postavitev je bilo prijavlje- nih 16 prispevkov. Največ jih je bilo name- njenih proučevanju pomlajevanja bukve. Predavanja, ki so bila podana na zaseda- nju, in izvlečki posterskih prispevkov, bodo objavljeni v posebni publikaciji. Dve enodnevni ekskurziji sta uspešno dopolnili problemske razprave o bukvi: - na ekskurziji v južne obalne predele Danske smo se seznanili predvsem s pro- učevanjem in preskušanjem številnih do- mačih in tujih bukovih provenienc, - na ekskurziji, ki nas je peljala v osrčje gozdov Sealanda, pa so nas kolegi iz Danske presenetili tudi z drugačnimi raz- iskavami bukovih gozdov: · v bukovem sestoju, ki je bil osnovan leta 1919 s setvijo in delno s sadnjo, prou- čujejo vplive redčenj različne intenziteta na razvoj lesne mase, prirastek, kakovost, od- zivnost gozdnih tal itd; · kolegi so nam predstavili dva kakovost- na starejša semenska sestaja bukve; iz semenskega sestaja velikosti 5 ha, za kate- rega domnevajo, da je domačega - dan- skega - porekla in se je razvil iz naravne obnove pred 1 OO leti, so leta 1992 pridelali prek 6000 kg bukovega semenja; le 2000 kg bukovega semenja pa so pridobili iz semenskega sestoja enake velikosti in podobne kvalitete, za katerega domnevajo na podlagi obstoječe dokumentacije, da je karpatskega izvora; 394 Gozd V 52, 1994 · seveda smo se ustavili tudi na gozdnih objektih, na katerih proučujejo procese na- ravnega in umetnega pomlajevanja bukve. Primerjalna proučevanja so zastavljena v različnih predelih Danske. V delovni program simpozija smo uvrstili tudi sestanek članov IUFRO projektne sku- pine P1.10-00. Iz tega sestanka so najbolj zanimive naslednje informacije: 1. Vsi navzoči člani IUFRO skupine smo bili mnenja, da se >,naša<( interdivizijska projektna skupina P1.10-00 Žlahtnjenje in gojenje bukve (Div 1. in Div. 2) ne sme razdeliti na dve delovni skupini, kot pripo- roča vodstvo IUFRO. Menimo, da se ležišči: žlahtnjenje (ge- netsko izboljšanje bukve) in gojenje bukve tako tesno prepletata med seboj, sta med seboj posledično močno povezani in kot celota vplivata na znanost in gozdarsko prakso, da bi bila razdružitev mnogo bolj škodljiva kot koristna. 2. Na zasedanju smo povedali o pripra- vah na naslednje delovno zasedanje o bukvi, ki bo že naslednje leto - 19951X. - v Ukrajini. Intenzivne priprave tečejo že dobro leto. 3. Ocenili smo tudi dosedanje delo pro- jektne skupine. Ocenjujemo, daje projektna skupina P1.10-00 med najbolj delovnimi, saj smo v osmih letih njenega obstoja uspešno izvedli že pet odmevnih medna- rodnih delovnih simpozijev. 1. Grosshansdorf - Nemčija, 1984 2. Ljubljana - Slovenija, 1986 3. Zvolen - Slovaška, 1990 4. Pamplona - Španija, 1992 5. Mogenstrup - Danska, 1994 Zasedanja na Danskem se je udeležilo 50 strokovnjakov iz 13 evropskih držav. dr. Sonja Horvat-Marolt Predsednica P1.1 O-OO