Učiteijski pravnik. +§ BrezpJačno zdravljenie v bolnicah za državne uradnike. Odlok ministrstva narodnega zdravja v Beogradu z dne 5. junija 1924. Z. br. 42.693. Na podlagi tega odloka imajo vsi uradniki kakor tudi njih družine (po 51. 112. uradniškega zakona) pravico do brezplačnega zdravljenja po državnih in ostalih bolnicah. Zdravijo se v I. razredu uradniki 1. in glavne skupine II. kategorije; v II. razredu uradniki pomožne in pripravljalne skupitie II. kategorije ter uradniki III. kategorije; v III. razredu zvanioniki in služitelji. — NB. Ta odredba je stopila v veiljavo s 1. oktobrom 1924. V slu5aju, da se je kak uradnik zdravil v bolnici pred tem 5asom in ga je uprava terjala za piačilo oskrbnih stroškov. naj vloži prošnjo za odpis. —§ Ali pripada upokojeni učiteliicivdovi vdovnina po možu učitefju? V 34. številki »Učit. Tova.« smo poročali, da je delegacija ministrstva financ ustavila rodb. pokojnino vsem aktivnim in upokojenim državnim uradnikom. Delegacija se je sklicevala na 51. 153. in 154. uradniškega zakona. Opozarjali smo na 51. 240 urad. zak., po katerem del. fin. ni bila upravi5ena do tega koraka. Ker se je neka učiteljica v pok. pritožila v zmislu naših izvajanj na del. financ. je delegacija ugodillia rekurzu in je zopet odredila izpla5evanje vdovnine po umriem možu. S tem slu5ajem je tudi to vprašatije načeino rešeno i.n naj se prizadete enako pritožijo, 5e jim delegacija ni sama zopet pri5ela izpla5evati dotičnih zneskov. —§ 15% dodatek za učiteije. Kakor poroča »Narodna Prosveta« se bo razpravljalo na5elno v Državnem svetu o vprašanju 15% dodatka u5iteljstvu po 32 službenih 'letih v zmislu 5i'ena 31. službene pragmatlke. —§ Kako je tolmaciti clen 124. zakona o državnih natneščencih? Prejeli smo in priobčujeino: »Po smrti državnega uslužbenca. aktivnega aili upokojenega, se izplačajo kot pogrebnina enomesečni redni prejemki ujmrlega uslužbenca. Poleg tega se dado ž e n i in otrokora kot podpora dvomesečni redni prejemki, 5e nimajo drugih dohodkov.« — Vse lepo in dobro za one, ki imajo žene in otroke. Kaj pa tisti, ki nimajo ne žene, ne otrok? Kdo naj staro, osamelo učiteljico gleda in ji streže v zadnji bolezni, ako ve. da po njeni smrti nima ni5esar pri5akovati? Ta člen naj se sodaj pri reviziji nradniškega zakona v toiiko spremeni, da omenjena vsota prlpada sploh os e b i, ki doikaže. da je pokojniku ali pokojnici stregla v zadnji bolezni. Ta vsota rDaj služi za pogrebnino. poravnavo zdravniških in drugih stroškov ter v nagrado za postrežbo. V »Tovarišu« se sicer omenja tudi ta 5ilen med ziahtevami po reviziji. Toda tam se omenja »porodica«. Kaj >pa 5e »porodice« sploh ni, ali ce upokojenec ali upokojenka živi sam za-se? V boiezni mora na vsak način imeti nekoga za postrežbo. posebno ako je boFezen dolgotrajna. Druga5e se lahko pripeti, da na smrt bolna stara učiteljica umrje zapuŠ5ena, brez postrežbe in zdravniške pomoči, ako nima kakih prihrankov. Kdo jih pa ima v sedanjih razmerah. — U5iteljica. — Op. ured.: Pov. UJU stoji na stališ5u trimese5ne pogrebnine in posmrtne pomo5i, vendar imajo odločevati pri tem vprašanju tudi drugi. —§ Če so gg. kateheti zadržani, se običajno prakticira tako, da se premesti urnik za eno uro naprej in se potem toliko prej zaklju5i pouk, 5e gg. kateheti ne utegnejo izpoiniti svojih ur. Ek)k. š. in uč. r. jim predpisuje, da morajo točno držati svoje ure. Gornjeavstrijska in 5eška deželna šolska zakonodaja je še posebej predpisovala nadoraestitev zarnujenih učnih ur ss. katehetom. Suplirati jih pa posvetni učitelj ni doilžan, kjer tudi obratnega slu5aja ni. —§ Odločba za učitelje pod in nad tremi službenimi leti. Ministrstvo prosvete kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca odelenje za srednju nastavu S. N. br. 15.230, 15. jula 1924 god. Beograd. Nastavnici. kojima je komisija za razvr- stavanja na dan 1. septembra 1923. god. priznala izpod tri godine siužbe pa su posile tog vremena položili profesorski odnosno učiteljski izpit, prevedeni su po svojim molbama u više grupe ili stepene. Sva ova prevodjenja poništila je Glavna Kontrola iz razloga navedenih u raspisu S. N. br. 13.679 od 5. ovog meseca. — Zbog toga direktori - upravitelji neče izdavati povišice osnovne i paložajne pllate ovako unapredjenim nastavnicama, dok se prvo komisijski ti nastavnici ne prevede iz privreraene u stalne službenike pa 5e se tek posle toga po>nova prevesti i povišice 5e im važiti prema odiuci tog noveg prevodjenja. — Tako isto nastavnici koiima je rešenjem o razvrstavanju priznato više od tri godine službe na dan 1. septembra 1923 godine pa su posie tog dana po svojim tTiolbama prevedeni u više grupe prinadležnosti dobivenih grupa ne5e teci od dana kada su stekli pravo na doticnu grupu a kako je i u rešenju rečeno, vec od dana ukaza za g'lavne grupe za 3. 4, 5 i 6 gr. I. kategorije; za 1 i 2 gr. II. kategorije i za 1 grupu III. kategorije za ostale grupe u pojedinim kategorijama od dana donete odluke. I ovo Vam se dostavlja prema odluci Glavne Kontrole. Učiteljski zbor II. mestne deške osn. šole v Ljubljani 100 Din za »Učiteljski konvikt« mesto cvetja na grob dragemu tovarišu Fr. Jordanu. UREDBA O IZBIRANJU STROKOVNIH DRUGOV ZA CLANE DISCIPLINSKIH SODIŠC 1N O ODREJANJU DISCI- PLINSKIH TOŽITELJEV.* I. Strokovni drugovi. Člen 1. Za izbiranje strokovnih drugov, dolocenih v 5lenu 171. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, siužijo liste strokovnih drugov, iz katerih se popolnjujejo oddelki upravnih sodiš5. Člen 2. Po razglasitvi te uredbe naj pošljejo vsa ministrstva upravnim sodiš5em za vsako svojo podrejeno stroko kot listo strokovnih drugov po en seznamek, v katerem morajo biti iinena 20 stalnih državnih uslužbencev dotične stroke. najstarejši po činu iz obmo5ja upravnega sodiš5a, prvenstveno iz kraja sodiš5a. z ozna5bo njih zvanja. njih kategorlje (vrste) in skupine, zaporedoma po 5inu. ()d tega se izvzemajo uslužbenci prvih treh skupin 1. kategorije. Prve liste veljajo do konca leta 1926., potem pa se bodo sestavljale in pošiljale liste vsako tretje leto najkasneje do konca meseca novembra. Strokovni drug ne sme biti uslužbenec, ki je bil v poslednjih petih letih disciplinski kaznovan ali je v disciplinski preiskavi. Če v eni ali drugi stroki ne bi bilo 20 u&lužbencev v obmo5ju dotiČTiega upravnega sodiš5a, se vzamejo v listo vsi, ki izpolTijuiejo pogoje za to. Če se pripeti pri osebah. iz katerih so liste sestavljene. iziprememba1, zaradl katere ne morejo ostati na listi. se popolni lista tako, kakor je dotočeno v tem olenu, o 5emer obvestijo ministrstva upravna sodiš5a. Člen 3. Stroka je po tej uredbi in po členu 171. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih v enem resortu ista vrsta poslovanja po ob5i tehni5ni razdelitvi poslov, kakor: administrativna, policijska, sodnišika (državnopravdniška in pravnobraniteljska1). jetniska. davčna. carinska. finan5nokontroina, računovodstvena, tobačna, inženjerska, arhitektonska, geodetska, zdtavniška, lekarnarska, duhovnosodna, šeriatskosodna, agronomska, veterinarska, šumarska. rudarska, socia'lnozaš5itna itd. Clen 4. Z listo se pozivljajo strokovni drugovi na razprave do zaporedni vrsti, toda tako, da morata biti oba po 5inu starejša od onega, komur se sodi. Če je več tožencev, se odmerja čin po onem, ki je med toženci najstarejši po 5inu. Prvenstveno se pozivljejo strokovni drugovi iz kraja upravnega sodišča. Samo če takih ni. se jemljejo. nadalje po vrstiv tudi osebe iz drugih krajev. Ce se vrsta iz5rpa, se vrši pozivanje na prej navedeni način, po isti listi od za5etka. člen 5. Strokovne drugove odrejajo in poziviljajo na poedine razprave predsedniki upravnih sodi§5. * Razglašena v »Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca« št. 207. izdanih dne 11. septembra 1924. (Prilog XLV. — 1924.) — Uradni list št. 89 od 25. septembra 1924. Vsakemu strokovnemu drugu postavi. 5e bi utemeljeno izostal, predsednik upravnega sodiš5a po enega namestnika. Za odrejanje namestnikov veljajo načela iz člena 4. Strokovni drugovi in njih namestniki morajo ugoditi pozivu. Ce neutemeIjeno izostanejo. odgovarjajo disciplinski ter povrnejo škodo, ki bi nastala iz tega. Ali je izostanek utemeljen. to ocenjajo predsedniki upravnih sodiš5. Clen 6. Če osebe, ki se jim sodi pri isti razpravi, ne pripadajo istim strokam in 5e sta samo dve, se vzame vsaki po en strokovni drug in namestnik iz liste njegove stroke. 5e pa jih je več, a se jim razprava ne more ločiti, izbere upravno sodiš5e z žrebom izmed list vseh tožencev dve listi, iz katerih se vzamejo strokovni drugovi in njih namestniki za vse tožence. Člen 7. Če upravno sodiš5e nima liste za stroko, ki ji pripada toženec, odredi predsednik sodišca, po načelih te uredbe. strokovne drugove in namestnike iz liste one stroke, ki je, ne glede na resort, po bistvu svojih poslov sorodna ali najbližja tožen5evi stroki. II. Disciplinski tožiteU. Člen 8. Za disciplinskega tožitelja po členu 176. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih se jemlje prvenstveno oseba, ki je po 5inu starejša od onih, ki se jim sodi. Člen 9. Če v kraju upravnega sodišča ni državnih uslužbencev pravnikov one upravne grane, kateri pripadajo oni, ki se jim sodi. smejo postaviti njih oblastni starejšine onega disciplinskega tožitelja iz iste upravne grane, ki službuje v drugem kraju, ali pa ga postaviti izmed državnih uslužbencev pravnikov druge upravne grane. ko so se predhodno sporazuTTieli z njih oblastnimi starejšinami. Za državne uslužbence v vrhovnih uradih odrejajo disciplinske tožitelje ministri. Člen 10. Oblastni starejšina je veliki župan za svoje podrejene organe, a za upravne grane. ki po zakonu o ob5i upravi ne spadajo v sestav administrativne oblasti, ali kjer administrativna oblast še ni organizirana. so oblastni starejšine šefi onih uradov. ki so najbližja nižja instanca pod ministrstvom. Člen 11. Disciplinskl tožitelj opravlja svojo službo po nalogih in navodilih oblastnega ali centralnega starejšine. ki ga je postavil1. ter mu mora predložiti iporočilo o vsaki odlo5bi sodiš5a, zlasti pa. 5e smatra, da bi bilo treba prekiniti postopanje a'li vložiti pritožbo. Člen 12. Ko dobi neposrednji višji starejšina po 51enu 180. zakona o civilnih uradtiikih in ostalih državnih uslužbencih poročilo neposrednjega starejšine državnega uslužbenca, da ie ta zakrivil disciplinski pogrešek. poroča o tem takoj oblastnemu ai'i centralneniu starejšini. 5e ni on ta. da postavi disciplinskega tožiteUa. Če je nujno, sme predložiti neposrednji uslužbenčev starejšina to poročilo tudi neposredno oblastnemu ali centialnemu starejšini, da postavi disciplinskega tožitelja. Oblastni ali centralni starejšina postavi takoj disciiplinskega tožitelja ter o tem obvesti pristojtio disciplinsko sodišče. Clen 13. Disciplinsko sodiš5e ne sme odločiti. dokler ni disciplinski tožitelj postavljen, razen v primeru poslednjega odstavka člena 209. zaikona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih. Člen 14. Vse. kar je odrejeno za disciplinskega tožitelja. velja tudi za njegovega namestnika. Člen 15. Ta uredba. izdana na podstavi pooblastitve olenov 171., 176. in 251. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih z dne 31. julija 1923, ima z ozirom na člen 94. ustave moč zakona ter stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v »Službenih Novinah«. V Beogradu. dne 23. avg. 1924. Mlnister pravde: dr. H. Hrasnica s. r. Ministrski svet je v seji z dne 23. avgusta 1924 usvojil' to uredbo. Predsednik ministrskega sveta: Ljub. M. Davidovič s. r. (Podpisi ostalih ministrov).