UREDNIŠTVO ZARJE jo v Ljubljani, Frančiškanska ulica st. 8 (tiskarna I. nadstr.). Uradne ura za stranke so od 10. do li. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj m praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne ! : : sprejemajo : : : NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogrsko in Bosno K 21'CO, polletna K 10'80, četrtletna K 5-40, mesečna K 1-80; za Nemčijo celoletno K 26-40; za ; ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 3t>*—. : : Posamezne številke po 8 vin. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov .• .• .* ob pol 11. dopoldne. \ \ . UPRAVNISTVO se nahaja v Selenburgovi ulici 5iev. 6, II., in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 8. do 7. zvečer. Inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana ::: in reklame 40 vin. — i.uutalc miejema upravništvo. ::: Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo. »"■ ■ Reklamacije lista so poštnine proste. Štev. 382. V Ljubljani, v petek dne 13. septembra 1912. Leto II. Kako skrbi vlada za železničarje. Kako spoštuje ljubljanski drž. pravdnik postave. Vlada, ki je dala po svoji zvesti služinčadi v poslanski zbornici odkloniti 17-miljonski predlog sodriiga Tonischika, dobro ve, da je Prizadjala železniškim helotom bridko krivico. Vlada, ki je železničarje obsodila na post. se boji, da bi se razočaranim železničarjem ohladila službena vnema in da začno delati — kakor se tlačanom spodobi — po predpisih: nič več in nič manj! Iz strahu pred pasivno rezistenco se pripravlja na militariziranje železnic: če začno železničarji z delom po predpisih. jih pahne z mobilizacijsko ordro izpod že-lezniškga službenega poslovnika in jih vtakne pod vojaški reglement. V včerajšnji številki smo o tem pisali in povedali, da je tako postopanje ne le do skiaj-nosti izzivajoče, temveč tudi nepostavno. zakaj brambni zakon govori pač o vpoklicanju rezervistov v vojaško službo, pod orožje, a niti 2 besedico ne omenja vpoklicanja rezerv za železniško službo. Ampak nerodna roka pralce, ki raste v Ljubljani g. Luschanu iz života. nam je zasegla članek od prve do zadnje črke.„ Čitateljem bi vseeno radi sporočili razglas. ki ga je dala vlada za eventualno porabo čisto natihem natisniti v državni tiskarni na Dunaju; a na razumnost ljubljanskega državnega pravdnika ne moremo apelirati, zakaj tak apel bi bilo prehudo in nezmerno pretiravanje. Da se izognemo ponovni konfiskaciji — dejanja norcev, muhe vremena in ukrepi ljubljanskega državnega pravdnika se neprera-čunljivi — objavljamo ta razglas zvesto in dobesedno po snočnjem »Slovencu«, ki vživa kot bizantinski reptil črno-žolte barve posebno naklonjenost vladnih organov: Naznanilo. Njegovo c. in kr. apostlsko Veličanstvo je blagovolilo zaukazati, da se pokličejo pod orožje gažisti in moštvo, avstrijski državljani, v Uezervi in v nadomestni rezervi skupne armade (vojne mornarice) in c. kr. domobranstva, ki se nahajajo v železniški službi v državnem fcboru fcastopauih deželah, ’ v . svrho delne po- ‘\ve sk1upne arniade (vojne mornarice) in železnicah se dode,e v službovanje pri lia sc odrejv 'Zvr^tve tega »ajvišjega pove- Prej označene, v železniški službi pri.. • •.... se nahajajoče osebe se pozivajo »takoj« pod orožje. Dolžni so takoj, ko se razglasi ta oglas, t°rei še predno se prezentirajo. opravljati pri-stoječo jim železniško službo in sc morajo, ne ^ bi bila prizadeta njihoya služba, prijaviti na Optični progi poslujočemu mobilnemu prezenta-.ciiskemu poveljstvu (ali postajnemu načelniku). V zadevi izvrševanja železniške službe ostanejo podrejeni svojim predpostavljenim železniškim oblastim in organom in stopijo na-Pram njim v razmerje vojaške podreditve in Predpostavljenosti: v tej službi se morajo v smislu točke 53.. odstavka 2. službenega pravilnika za c. in kr. vojsko prvega dela, pokoriti svojim predstojnikom v železniški službi tudi tedaj, če so kot vojaki napram njim višji ali po službenem činu starejši. Poklicani ne nosijo vojaških uniform. V znak njihovega vojaškega značaja dobe črno-rumen trak okrog rokava, ki ga morajo v službi in izven službe nositi na levem nadkomolcu. Z dnem razglasitve tega oglasa so poklicani podvrženi vojaški disciplinarni in kazenski oblasti. Kdor se ne pokori tej odredbi, se kaznuje po obstoječih zakonih.« Zakaj nam je g. Luschan — venec njegovih pravniških blamaž ni spleten do konca — zakaj je g. Luschan zaplenil to objavo, in zakaj jo je zaplenil v »Zarji« in je ni zasegel v »Slovencu«, nam je uganka. Dunajski državni pravdnik, ki je nemara svetlejša luč od ljubljanske lučce in ki ga goni nemara hujše hle-puštvo po karijeri kakor ljubljanskega plezav-čka, je ni konfisciral ne v »Eisenbahnerju« in ne v »Arbeiterzeitungi«. Tudi graški državni pravdnik ni pobesnel, ko jo je čital v »Arbei-terwille«. Zakaj ravno g. Luschan? To je uganka! G. Luschan se v svojem odloku sicer izgovarja s § 300. in pravi, da smo hujskali zoper državno oblast; ampak tega nismo storili, to je opravila vlada s svojim postopnjem sama. Če bi hujskali, bi raje nahujskali pamet zoper g. Luschaua. ki jo tako omalovažuje bi raje nahujskali avstrijske paragrafe zoper g. Lu-, schana. ki jim dela tako krivico. Ampak ker vemo, da g. Luschan izhaja in avanzira brez pameti in brez paragrafov, opuščamo to! Dokler se ne snide zbornica poslancev, ne moremo drugače krotiti slabih navad ljubljanskega držav, pravdnika, kakor da apeliramo na razsodnost sodnikov: Oni naj povedo g. Luschanu. da se mora tudi persekucija revolucionarnega časopisja gibati v postavnih mejah! Jesenska in zimska doba pa naše delo. V pomladanskem in poletnem času delavec res ne more obračati svoje pozornosti toliko na izobrazbo kakor pa ob hladnejšem letnem času. Poletna delo je mnogo napornejše, mnogo je takega delavstva, ki dela zunaj delavnic, danes tukaj jutri tam in prav prileže se, če more nekoliko počivati ob večernem hladu ali pohiteti v prosto naravo, da se tam razvedri, da tam dobi zdravega svežega zraka, ki ga nima v svoji delavnici. Mi nimamo poletnih počitnic, zaraditega še ni mogoče, da bi potem, ko smo dovršili svoje delo. si še ne privoščili nikakršnega počitka. Počitek je potreben. Vkljub vsemu naporu, ki ga nam povzroča boj za obstanek, vendar ne sinemo pozabiti, da je za prosveto, za izobrazbo treba tudi časa, pa če ga moramo ukrasti sami sebi. Docela napačno je, če marsikateri mislijo, da je dovolj za delavca, če pozna svoje delo, če je nekoliko krepak, dokler je mlad, in da mu prav nič ne hasne, če ve in zna še kaj drugega. V človeški družbi izkorišča peščica ljudi miljone delavcev in delavk. To nam pa da misliti, to nam mora odpreti glavo, da se vprašamo, kako je A. K. GREEN: Sosedov dom. Se nikdar v življenju nisem bila tako ponosna. Vzravnala sem se in s prstom pokazala ta prostor. Na vso moč sem bila vesela, a nikakor trdno prepričana — in tudi danes nisem — če ni mr. Gryce vsega tega odkril že pred »nenoj in le poskušal mojo bistroumnost. Naj bo že kakorkoli, takoj je prihitel k wieni. Z malini trudom je vzel iglo ven in jo zvedavo ogledoval. — To je, kar smo iskali! — je pojasnjeval, od tega trenutka mi je izkazoval vse spoštovanje, ki mi ga je bil dolžan. — Kako naj si to razložimo? — rečem glasno. — Soba je bila temna. Ko je morilec odhajal je zadel s kolenom ob mrežo, in v tem jrenutku se mu je porodila nova misel. Z omaro J® nameraval izbrisati sled svojega hudodel-?tva. Glavico igle je imel še v rokah in uničiti !e hotel tudi ta dokaz svojega dejanja. Vrgel J® iglo za mrežo misleč,da zdrkne po cevi nav- Toda škatljica je jglo zadržala. Tako si l0|niačim jaz. Ta razlaga je popolnoma ob sebi »nievna; — ali ne, gospod Gryce? 77 Bolj logično niti jaz ne bi bil mogel "\isliti, cenjena! Upam, da Vas v kratkem pojavim kot svojo tovarišico. Ni mi bilo všeč, da se je tako domače raztovarjal z menoj, zato sem ga precej osorno . j nija: Miss Butterworth je moje ime in za-ki ga imam za to zadevo, izvira edi-0le iz moje pravicoljubnosti. Ko je zviti detektiv opazil, da me je raz-ll1' ie takoj zopet napeljal razgovor na umor. raz- .Morda m* Vaša ženska bistroumnost °staf^n’ drugo temno točko. Če se ne bojite sebo-1 en trenotek sami v tej sobi, prinesem s tnn^j^edmet, o katerem bi rad izvedel Vaše trdila sem mu, da nikakor nisem boječa. vse to mogoče in končno., ali res ni mogoče drugače urediti družabnega gospodarstva in tudi, ali ni mogoče že v sedanjih razmerah si olajšati svojo socialno delo. Naraven odgovor na ta vprašanja je. da je marsikaj mogoče, a združiti se je treba, pa tudi poznati je treba pota, po katerih hodi kapitalizem, poznati pota, po katerih moramo hoditi mi. po katerih nas vodi socializem. Zaraditega iskreno priporočamo v sedanjem letnem času, da se vsi posvetimo čitanju političnih in strokovnih lisitov, brošur založbe »Zarje«, da prirejamo shode, predavanja, razgovoreJn da tudi delamo podrobno za socializem. Če je za druge čas zlato, je tudi za nas! Prav tako kakor mora gojiti vsak sam svoje izobraževanje, enako imajo dolžnost tudi strokovne organizacije, da pri-rede na vsakem shodu tudi predavanje. Nikakor ne zadošča, če obravnavajo društveni shodi samo aktualna društvena vprašanja; treba je več, treba je splošnega napredovanja, ki ga pa nikoli ne dosežemo popolnoma samo z agitačnirni govorancami. Uspehe trajne vrednosti more prinašati le splošen napredek, splošno poglobljenje v poznavanje socialnih razmer. in šele v spoznanju teli razmer tiči prava sposobnost in bojevitost za pravično delavsko stvar, ki se doseže s predavanji. Vsekakor pa Še naglašamo. da meščanske stranke tudi pri-rerajo predavanje, o katerih pa smemo trditi, da imajo prav često le demagoški značaj. Mi ne maramo takih predavanj, nam ie za razredno izobrazbo proletariata, ki edina usposablja delavstvo za boj proti tiranstvu in izkoriščanju. za boj za bratstvo, enakost in svobodo. Mi ne maramo biti sluge vladajočih stanov in klik: k svobodi pa nas vodi le naša lastna pot: Pot naše izobrazbe. Dnrandova afera. Vsem zagovornikom vešal v prevdarek. Napisal Albert T h o m a s, član francoske poslanske zbornice. II. Pri nobeni priložnosti se še ni tako jasno razodelo, kakor ravno pri Durandovi aferi, da delajo javno mnenje na Francoskem veliki časopisi, kakor se jim zljubi. Sindikalizem opisuje to časopisje eivkrat z ravnodušnostjo, drugič s pikrim zaničevanjem, potem zopet plaši z njim javnost, kakor da bi bil največja nevarnost današnjo dobe in ob priliki tudi zahteva, naj ga pokonča vlada z ognjem in mečem. To dejstvo razodeva bolje od vsakega drugega gotove zmote o našem revolucionarnem sindikalizmu. In če je lcedaj sodrug Yvctot priporočal prav radikalna sredstva, tedaj le za to, da je predramil javnost, ki je gledala brez zanimanja najtežavnejše boje strokovnih organizacij. Ako je priporočal silo, tedaj le zato, ker so nasilna sredstva, po katerih je kričala javnost, izzivala delavstvo. V tein slučaju pa se je delavstvo premišljeno in trdno lotilo obrambe moža, zakaj krivica, ki se je zgodila njemu, je zadela vse delavstvo. Čim težja je bila obsodba Duranda, tem bolj energično se je uprlo delavstvo proti nezaslišanem izreku porotnikov. Poedine strokovne organizacije, socialno demokratična stranka in splošna delavska zveza so organizirali shode, manifestacije ter so pretili z generalno stavko, ako ne pomiloste Duranda. Zena umorjenega Dougeja je pisala dan po strašni obsodbi svojemu pravnemu zastopniku: »Sedaj ko so izrekli porotniki sodbo, hitim, da se pridružim vsem onim, ki protestirajo proti Smrtni obsodbi. Niti najmanje nočem biti deležna sod-nijskega izreka.« »Humanitč« je priredila novo preiskavo, priganjala je k novim protestom. Sedaj se je izvedelo, da je bil od onih sto stavkujočih delavcev, ki so pred preiskovalnim sodnikom ovrgli lažnjive trditve proti Durandu, le eden povabljen kot priča. Vsi drugi niso smeli priti pred porotnike, češ »da bi obravnavo le po nepotrebnem zavlekli«. Razbremenilnih prič je bilo torej preveč! Izvedelo se je, da je prišel Couillandre, eden. od onih štirih, ki so se udeležili pretepa, šele štiri dni prej v Havre. Tri tedne prej pa naj bi ga bili najeli stavkujoči za Dotigejev umor! «5= Javno mnenje se je predramilo. Meščanski radikalni poslanec Meunier je sestavil parlamentarno peticijo, ki je bila obložena s podpisi, in 1. januarja 1911 je predsednik republike izpremenil Durandovo smrtno kazen v sedemletno ječo. Ali delavstvo je zahtevalo več. zahtevalo jc revizijo procesa in oproščenje. Vojna se je nadaljevala. Stavljen je bil predlog za obnovitev procesa in justični minister je poslal glavnega državnega pravdnika Bazaneta v Havre, da preišče, ako je mogoča revizija pro-1 cesa. In sedaj se je izkazala resnica. Stavkokazom, ki so obtožili Duranda, so dokazali, da ni bil niti eden od njih, kar je tudi samoposebi umevno, navzoč na shodih stavkujočih. na katerih je govoril Durand. Lepretova sestra, Du-randova sestričina, je izpovedala, da ji je brat priznal, da ne vc o vsej stvari nič druzega nego to, kar »so mu povedali njegovi prijatelji«. Sa-quetin je priznal, da »je govoril tako, kakor so govorili drugi«. In dalje je povedal, da je dal šef premogarske tvrdke, Delarue, vsakemu pre-mogarju, ki je med stavko še dalje delal in ki so bili obremenjevalne priče, po 20 frankov in da jih jc pogostil v restavraciji »Pariš« v Rouenu. Ko je nato glavni državni pravdnik opomnil Paquetina, da se je s tem zamotal v prav neprijetno situacijo, je ta odgovoril: »Kaj hočete? Moja žena je bila tedaj na tem, da porodi čietrto dete in jaz sem moral priskrbeti svoji družini kruh.« Torej le zato, da ne bi bil ob službo pri transatlantski družbi, je Paque-tin pričal zoper Duranda! Gospod Delarue je moral potrditi vse, kar so izpovedali stavkokazi, priznal je darila v denarju, ki jih je dal na račun transatlantske družbe. Končno ie tudi priznal, da je prepričan o Durandovi nedolžnosti, ko je slišal razprave pred kasacijskim sodiščem v Rouenu. Spričo teh dejstev in priznanj je izjavil glavni državni pravdnik že 30. junija 1911, da je zasliševanje nadalnjih prič nepotrebno^ in je predlagal obnovitev razprave. Nekaj dni kasneje je bil Durand izpuščen iz zapora na podlagi člena 444 kazenskega zakonika, ki dovoljuje v slučaju obnovitve procesa, da se izvršitev k a ? ni nrelozi Odšel je skozi sosednji salon v jedilnico, kjer je duri za seboj zaprl. Ta trenotek sem porabila, da naravnam uro. Ne vem, zakaj sem to storila, Morda iz same natančnosti. Ko sem postavila uro na stari prostor, je začela na veliko moje začudenje tiktakati. Da nista bila kazalčka nepremaknjena, bi bila mislila, da jo je mr. Gryce ali kdo drug navil. Toda kazalca sta še vedno kazala deset minut pred petimi. Čudno sicer, toda zelo verjetno je, da je ura pred padcem šla. Če pa je ura bila navita, je čudno, da sta kazalca obstala ob petih in ne ob dvanajstih, saj se je umor zgodil ravno o polnoči? O tej stvari si nisem bila na jasnem. Da bi me mr. Gryce v razraišljevanju ne motil, sem položila uro zopet nazaj in pomaknila kazalca na prejšnje mesto. Če mr. Qryce ne opazi te zagonetne okoliščine, je to škoda njegova. Ko je gospod Gryce odprl duri, sem stala tam kot prej, poleg naprave za zračno kurjavo. Nehote ine je oblila rdečica. Vzela sem svoje zapiske v roke in se zamislila vanje. Gospod Grycc je imel v roki ženski klobuk. — Kaj pomeni to? — sem si mislila Popolnoma moderni klobuk je bil gotovo kupljen v eni najelegantnejših trgovin. Okrašen je bil s trakovi, cvetjem in perjem. — Ali je ta klobuk zadnje pomladanske mode? — me vpraša mr. Gryce. — Tega ne vem; pač pa se mi zdi, da je popolnoma nov in prinesen naravnost iz trgovine. — Ta klobuk in par rokavic sem našel na prazni policiji v sobi poleg jedelnice. Zdel se mi je predobro ohranjen, da bi ga bila katera mladih dam Van Burnamovih odložila. Kaj mislite? — Pokažite mi ga! — sem dejala. — Oho! — seje začudil smehljaje, — to je ponošen klobuk in igla se nahaja v njem. Mr. Gryce mi je izročil klobuk. — Zdaj vidim, da je last ene izmed obeh dam Van Brnamovih, — sem razlagala. — Kupljen je v trgovini na peti aveniji. Cene so tam naravnost dragoletne. — Toda mladi dami sta že odpovali odtod že pred petimi meseti. Ali jc mogoče, da bi bil ta klobuk kupljen že tedaj? — Je mogoče, zakaj to je pariški model. Toda čudno je, da ga puste tu ležati. Veljal je gotovo dvajset do trideset dolarjev, in če ga lastnica iz kateregakoli vzroka ni vzela s seboj, zakaj ga ni lepo shranila? Ta moderna mlada dekleta so mi prav zoprna. Druzega jih ni kot nered in zapravljivost. — Mladi dami stanujeta vendar pri Vas? — Da! -— Potem ju lahko vprašate za klobuk, prav tako za rokavice, ki pa niso nič posebnega. — Kakšne barve so? •— Sive so in popolnoma nove, številke šest. — Tretja soba tu spodaj je, kar utegnete vedeti, jedilnica. V omari, v tisti sobi poleg, v kateri je ležal klobuk, je shramba za stekleno posodo. To je čudno, da je ležal klobuk tam. Upam, da nam dami Van Burnamovi pojasnita to zadevo. Popolnoma neverjevno je, da bi bil klobuk v kaki zvezi z zločinom. — V tem sem z Vami enih misel — sem pritrdila. — Tako malo verjetno je, da je bolje, ako ne izprašujete mladih dam v tem, če ne dobimo novih razlogov. — Kakor Vam je drago, — sem odvrnila. Položil jc roko na kljuko, znamenje, da naj se odstranim. 2c sem hotela oditi, ko me ustavi. — Še nekaj Vas moram prositi, miss But-terworth. Ali bi ne hoteli nekoliko noči zapored čuti do polnoči pri svojem oknu? — Zakaj ne, — sem dejala, — če je potrebno. — Danes o polnoči vstopi v to hišo neki gospod. Ai‘ & hoteli s svojega okna opazovati? — Da vidim, če je tisti, ki je bil pretečeno noč tu? Gotovo, to se zgodi, toda — — Jutri o polnoči pride zopet m prosim Vas, bdite na svojem mestu. 1 oda brez predsodkov, prosim, le brez predsodkov! — Brez predsodkov sem... — sem začela. — Ni gotovo, djt se poizkus v dveh nočeh posreči, — je nadaljeval, ne meneč se za moj odgovor. — Ne prenaglite se torej! In sedaj lahko noč! Jutri se zopet vidiva! — Počakajte še! — sem mu zaklicala, ukazujoče, ker me je hotel potisniti skozi duri. Videla sem le obris tistega moža. Ne želim, da bi vsled moje kolikor toliko negotove izjave koga obesili! — Vsled negotovih izjav ne obešajo ljudi, bodite brez skrbi. Zločin mora biti dokazan. Vaše opazovanje pa nam lehko odpre nove sledi. Ničesar več nisem imela povedati. Želela sem na kratko »Lahko noč!« in odšla. Ko sem dospela v svoje stanovanje, je ura odbila poldvanajst. Imela sem torej še nekaj časa. Čutila sem potrebo po okrepčilu; zato sem si pripravila čašo čaja, preden sem odšla na svoj P°Sečas mi je le počasi potekal; skušala sem ustvarite zvezo med uro in svojim prejšnim domnevanjem o umoru, kar se mi pa ni posrečilo. Zenska je bila umorjena o polnoči, ura pa je padla o petih na tla. Kako naj si to razlagam?, Komu naj verujem? Lastnemu ugibanju ali pričevanju ure? Morda pa le moja domnevanja niso bila prava in ura, ko je padla na tla, ni šla. Mogoče 1» bilo, da je mr. Gryce uro navil in zopet postavil nazaj, da se kazalca nista mogla premikati. Bilo mi je sicer neumljivo, a mogoče bi bilo. Se ne-verjetnejša je bila misel, da je ura ob času umora šla, ko vendar cele mesece ni bilo žive duše v hiši, ki bi se bila brigala za ča&Strež:: prav gotovo ni trudila z nro. ki je okrasek. .. . .. (Dalje.) Ali pa je bil to še oni Durand, ki je stopil sedaj iz rouenskega zapora, pričakovati od očeta in žene? Ali je bil to še oni krepki strokovni uradnik, oni proletarec vzvišene mora-ličtte kvantite, oni trezni, od vseh spoštovani delavec, ki je sedaj 16. februarja 1912, v neprijaznem zimskem večeru stiskal roke svojim tovarišem, ki so prišli, da ga pozdravijo? Ta prazni pogled, te tuje poteze, ta brezbrižnost med splošnim veseljem? Kakšne besede šepečejo drug drugemu? Zjutraj so dobili Durandovi starši obvestilo, naj pridejo po sina. Durand se je branil zapustiti ječo. Nekaj dni prej je nesrečnik v besnem napadu razbil vse predmete v svoji celici in odklonil vsako jed. Svojim staršem je na vprašanje komaj odgovarjal. Nič več si niso mogli prikrivati grozne resnice: kapitalizem je vračal delavstvu do smrti zadeto žrtev. Smrtna obsodba, ječa, prisilni jopič so Durandov prožni duh strli. Poklicati je bilo treba zdravnike, ki so sedaj izrekli svojo smrtno obsodbo: Durand je bil blazen. Blazen, ker bi bil moral končati svoje proletarsko poslanstvo kot obsojenec na smrt v ječi! Blazen, ker so vrgli njega, oznanjevalca solidarnosti in pravičnosti, v kolesje razrednega sovraštva, ki naj bi ga zmlelo kakor žito v mlinu. Durand je sedaj v pariški blaznici »pri sv. Ani«. Njegovo stanje se v enem letu ni prav nič izboljšalo. Njegov brat in nekaj prijateljev so ga obiskali pred kratkim, ko se je pričela obnovitev procesa. Komaj jih je spoznal in jecljal je brezmiselne besede. Brez ozira na te žalostne dogodščine je šla obnovitev procesa svojo pot 8. avg. 1912 je pred kasacijskim sodiščem svetnik Herbeau poročal o Durandovi aferi. V dokaz nedolžnosti bivšega tajnika premogarjev v Havru ni bilo treba sodniku prav nič druzega, kakor le prečitati akte nove preiskave. Razvil je dramo prve obravnave, spomnil na nesoglasja, brez-miselnosti obremenilnih prič, pokazal je, kako je nastalo obrekovanje obenem s strahom v možganin žoltih delavecv, ki so stanovali in delali pri transatlantski paroplovni družbi. Jasno je dokazal, da je glavni agent družbe, Ducrot, ustvaril lažnjive priče, ker je prisilil delavce, da so svoje besede ponovili v njegovi navzočnosti pred sodnijskim uradnikom. Naštel je vse izpovedi, ki so jih sedaj odtegnile iste priče, povdarjal je izpoved policijskega uradnika, ki je bil na vseh shodih in ki ni nikjer in nikdar slišal sklepanja o Dongejevem umoru, že to edino izpričevalo bi bilo moralo zadostovati za Durandovo oproščenje. Končno je iz vsega tega izvajal sklep, da ga je preiskava, ki jo je vodil on, prepričala o popolni nedolžnosti Duranda. Zahteva novo postopanje s ponovitvijo ustne razprave. Kasacijsko sodišče se je temu predlogu takoj pridružilo in razveljavilo prvo sodbo. * Tako se je koričal za enkrat grozni slučaj, ker je kasacijsko sodišče izreklo v svoji sodbi, da Durandovo stanje ne dopušča ustne razprave. Če Durand ozdravi, tedaj bo moral pred novo sodišče, ki ga bo brezpogojno oprostilo. Da bi se nedolžni žrtvi odprla vrata blaznice. kakor so se mu odprla vrata ječe! Delavstvu prinaša Durandova afera dva nauka. Kapitalistična družba je z enostavno igro zdrobila enega njegovih. Prazen nič, brbljanje stavkokazov je pognala socialni mehanizem v tek in je pritegnilo vanj vse drugo kolesje: pravo, časopisje itd. Ojačeni val sovraštva. ki se je vračal iz krogov kapitalistov, je butal val sovraštva ob zidovje rouenske ječe. dočim se je moral delavec sam zagovarjati v širni dvorani, ki so jo polnili njegovi sovražniki in sodniki. Durandova afera opominja delavstvo na strahotno moč kapitalizma, ali obenem budi tudi veselo zaupanje na lastno moč. Da se delavstvo čim krepkeje zave svojega zmagoslavja, naj bere naslednje besede meščanskega časopisja, zapisane dan po smrtni obsodbi. »Temps« je pisal: »Porotniki od spodnje Sene, kmetje in meščani z nepopačenim Čuvstvom in trdno pravičnostjo, so s svojim izrekom razkrili, da je prišel čas obrambe te- meljnih resnic človeške civilizacije. Njihov izrek bo prisilil k razinišljevanju splošnone-varue agitatorje in lehkomiselne osebe, ki so preudano sledile njihovim gladkim besedam.« Še bolj navdušeno so pisale »Debats«: »V čast naše dežele in v varstvo poštenih delavcev. ki tvorijo pretežno večino med delavstvom. je morala justica govoriti, kakor je govorila. Rouenski porotniki so sodili tako, kakor zahteva to splošni dobrobit.« Letos 10. avgusta je končal generalni državni pravdnik svoj govor pred kasacijskim sodiščem z naslednjimi besedami: »Predlagam razveljavljene reka od 25. novembra 1910. Ne le zaradi verodostojnosti razbremenilnih prič, temveč tudi zaradi popolne nedopustnosti obremenilnih prič. Kako neverjetno je ščuvanje k umoru, izrečeno pred 500 ljudmi in ravno tako neverjetno je, da bi bili čakali povzročitelji ščuvanja dvajset dni. preden so izvršili umor.« Delavstvo je maščevano, obsodba bur-žvazije ne bi mogla priti iz bolj poklicanih ust. Ali taki slučaji bodo zgodovinarja bodočnosti napolnjevali z začudenjem, kadar bo opisoval šege naše dozdevno civilizirane družbe. Obsodbe v Essenu, Durandov slučaj na Francoskem, policijski škandal v Ameriki, ostanejo trajna izpričevala za značaj brezmejne grozote, ki ga daje buržvazija socialnim bojem. Izbruhi maščevalne sirovosti in nagonskega nasilja, ki so se pojavili včasih med nezavednim proletariatom, niso v resnici prav nič v primeri s temi justičnimi škandali. In tudi s te strani je proletariat sredi svojega boja zaščitnik in zagovornik človeške civilizacije. Ljubljanski občinski svet. Ljubljana, 12. septembra. Zupan dr. Tavčar otvarja sejo ob 6. zvečer in konstatira sklepčnost. Oprostili so svojo odsotnost občinski svetniki dr. Zajc, Etbin Kristan in Ivan Kregar. Mandat sta odložila občinska svetnika dr. Fr. Detela in Štefan Lapajne, zadnji vsled bolezni. Namesto dr. Detele se pokliče v občinski svet njegov namestnik g. Srebot. namesto Štefana Lapajneta g. Rasto Pustoslemšek. „ Občinski svet je pooblastil župana, da izreče obema odstopivšima svetnikoma zahvalo. Zupan je izrekel sožalje ob smrti češkega pesnika Jaroslava Vrchlickega. Ministrstvu za javna dela se je izročila zahvala zaradi naklonjenosti v zadevi podržavljenja obrtne -šole osebno ministru dr. Trnki, ko se je mudil na Bledu. Mestni šolski svet je dobil sporočilo, da je deželni šolski svet sklenil razširiti I. petraz-redno deško šolo v šestrazrednico. Kasacijsko sodišče je zavrnilo pritožbo Line Kreuterjeve in dr Staudaharja proti samoslovenskima uličnima napisoma na njiju hišah. Zupan poda nato naslednje pojasnilo: Na Barju je nastopila katastrofalna povodenj. Ob tej priliki se je vsula škarpa ob Gruberjevem kanalu. Zupan naznanja v pomirjenife občinstva, da cesta ni prav nič v nevarnosti in tudi škarpa se takoj popravi. Stvar se je pretiravala. Overovatelja seje sta občinska svetnika dr. Novak in Tomaž Novak. Zapisnika se odobrita. Bližnja deželnozborska volitev. Za zastopnika občinskega sveta v glavni komisiji bodoče deželnozborske voiltve se izvolita občinska svetnika Bonač in Planinšek. Občinski svetnik Ložar je ostal v manjšini z 18 glasovi. Personalnega in upravnega odseka poročilo. V magistratni gr etnij se izvoli namesto odstopivšega svetnika Lapajneta občinski svetnik Likozar. Županstvo je vložilo priziv zoper odločbo županstva na Ježici v zadevi mrtvašnice na pokopališču pri Sv. Križu; občinski svet je odobril priziv. Deželni odbor je ugodil pritožbi prodajalcev zelja V. Marenko in K. Kačarja. V imenu FERDINAND HANUSCH: Stari Martin. Sredi gozda je papirnica tvrdke Riedel in tovariši. Papirnica je mogočno, dvenadstropno, pobeljeno poslopje z močnim zidovjem in umazanimi okni; njih okvirjem je sneg in dež že da -n izpral barvo. Večina oken je odprta in mogočno zvenenje, brenčanje, rezljanje in vreščanje pretresa vroči, soparni, poletni zrak. Delavci in delavke hite čez širno dvorišče, na katerem je cela množica stare ropotije, zabojev, posameznih delov strojev, pokvarjen papir in kosi lesa. Iz nasprotnega stanovanjskega poslopja delavcev prihajajo glasovi prepirajočih se žensk; njih ostri glas često prevpije šumenje strojev. Razcapani otroci kuštravih las in umazanih obrazev se valjajo v cestnem blatu in njih jokajoči, vpijoči in smejoči glasovi se pridružujejo splošnemu vrišču. Iz visokega dimnika — zvonika kapitala — »e vali črni, gosti dim, ki se leno plazi čez razprostrte gozde, kakor da hoče naznaniti zelenečemu 'drevju, da se mu bliža konec in da se bodo sočnata debla v strojih spremenila v sok. .votel, kratek pisk se oglasi — tuljenje strojev pojema slednjič utihne vse — poldne je. Kakor divji klopčič se gnetejo delavci in delavke v precej velikem izhodu. Z znojem oblite, utrujene ženske nelepih oblik, z zgodaj zastarelim obrazom, v katerega silijo razmršeni lasje, hite po potu k stanovanjskemu poslopju. Slišijo Se otroški glasovi, ki veselo kličejo: »Mati!« {Toda matere nimajo časa, da bi se brigale za t>troke — pripravljati morajo kosilo. Odrasli možje bledih obrazov in motnih »ogledov, s kratko pipico v ustih, gredo počasneje domov, in po njihovi ohlapni hoji se pozna, 'da so spremenili že precejšen del svoje odseka predlaga poročevalec Višnikar, da se vloži pritožba na upravno sodišče proti razsodbi deželnega odbora. Občinski svetnik Štefe govori proti. Predlog se sprejme z vsemi proti klerikalnim glasovom. Finančnega odseka poročilo. Računski sklep loterijskega posojila in amortizačnega zaklada tega posojila za leto 1911 se vzame na znanje. Štirje mestni stražniki so prihranili z revi-izjo psov v letu 1911 mestu 350 K; zato se jim dovoli 100 K nagrade, ki se porazdeli med nje. Parcela št. 99/6 blizu tobačne tovarne se ponudi Franu Jemcu delomav najem, deloma v nakup. In sicer se mu ponudi za nakup 3088 kvadratnih metrov za 15.440 kron, torej po 5 kron kvadrat meter; 1472 kvadratnih metrov pa se mu ponudi v najem za letno najemnino 30 kron. Akademični kipar Lojze Dolinar je ponudil mestni občini kip Antona Aškerca za 300 kron. O kipu so se strokovnjaki pohvalno izrazili. Občinski svet je sklenil, da kupi kip. Nekateri kler. niso glasovali za nakup. O dopisu upravne komisije realčnega zaklada o pokritju stroškov za napravo brezžične brzojavne postaje poroča občinski svetnik Reisner. Občinski svet je sklenil, da se porabi 12.000 kron za pokritje stroškov. Zupan se pooblašča, da da v to svrho na Gradu vse potrebno na razpolago. Občinski svetnik Milohnoja poroča o prošnji »Slovenske Filharmonije« za izredno podporo. Prošnjo podpira tudi intendanca Slovenskega gledališča, ki bi brez nje ne moralo obstojati. Občinski svet je dovolil za leto 1911 izredno podporo 10.000 kron, ki se izplača šele leta 1913. Občinski svetnik Staudacher se je protivil temu predlogu, češ da je na razpolago belgijska vojaška godba. Občinski svetnik Štefe je govoril proti. Napadal je »Filharmonijo«, da je predraga in da ni vzgojila naraščaja. Ker se je predlog za izredno podporo sprejel, se je začel uveljavljati občinski svetnik Štefe z medklici. Zupan: Dokler se boste vedli dostojno lahko govorite. Štefe zopet nekaj kliče. Župan: Kličem Vas k redu! Štefe: Že dobro! Župan: Vem, da se Vas nič ne prime. To je stara stvar! Stara žalostna stvar! Finančnega in šolskega odseka poročilo. V razpravi je prošnja društva »Mladike« glede na prevzetje društvene vadnice v mestno upravo. Sklene se: Društvena vadnica se prevzame v mestno upravo s 1. januarjem leta 1913. Vodstvo šole se združi z ravnateljstvom liceja. Na vadnici bo poučevalo razen veroučitelja le žensko osobje. Določijo se še nekatere podrobnosti. Poročilo šolskega odseka. o računih o porabi dotacije na razniji mestnih šolah za leto 1911/12 se vzame na znanje. Poročilo stavbnega odseka. Pritožba Frana Poljšaka proti odločbi mestnega magistrata glede na betonsko teraso na dvorišču njegove hiše na Martinovi cesti se zavrne, ker je bila prepozno vložena. Dopis stavbnega vodstva za osuševanje barja glede na dohode k Gruberjevemu kanalu in k reguliram 'Ljubljanici se vzame na znanje. Prošnja deželnega muzeja »Rudolfina« za določitev pogojev za raziskovanje in prekopavanje^ mestnega sveta. Med pogoji je to, da so izkopine mestna last. Predlog stavbnega odseka se je sprejel. _ Regulacija Kolizejske ulice. Posestnik je ponudil 7 K za kvadratni meter. Sprejel se je predlog stavbnega odseka. Kanalizacija Martinove ceste. Akt o kanalizaciji je na deželni vladi, zato se stvar za zdaj odloži................................................ Naprava javnega stramsca prt tobacnj tovarni. Ker ni tamkaj nikake kanalizacije, se še ne more napraviti stranišče. Tlakovanje Tržaške ceste. Ta zadeva se pošlje deželni vladi in se. priporoča. Betonski mostiček v Trnovskem okraju. Leseni mostiči se po potrebi sukcesivno nado-meste z betonskimi. Premostitev potoka Galjevca. Most sc napravi le če ne bo veljal več kakor 200 K. Klavničnega ravnateljstva poročilo ') računskem sklepu mestne klavnice za leto 1911 se vzame na znanje. Klerikalci in nemški lticionalci so glasovali proti. Direktorija mestnega vodovoda in elektrarne poročili. Računski sklep mestnega vodovoda za leto 1911 se vzame na znanje. Računski sklep mestne elektrarne za leto 1911 se prav tako vzame na znanje. Samostalni predlogi. Odkazali so se posamičnim odsekom. Med njimi je bil predlog občinskega svetnika Etbina Kristana o ustanovitvi bolniške blagajne za posle in se je odkazal policijskemu odseku. Vprašanja. so stavili izključno velezgovorni gospodje klerikalni občinski svetniki. Konec javne seje ob 8. zvečer. Sledi tajna seja. Ljubljana in Kranjsko. — Včerajšnja zaplemba. Ker g. državni pravdnik zelo pozno vstaja, so dobili ljubljanski naročniki in tudi velik del vnanjih naročnikov list še pred konfiskacijo. Za ostale smo oskrbeli drugo izdajo. — Filialka državnega pravdništva v Kat. Tiskarni. Funkcijonarji drž. pravdništva v katoliškem uredništvu bi si očividno radi spletli rekord v ostudnem bizantinizmu. Včeraj so pre-. brskali naš list in se spotaknili nad sledečim stavkom. »Papež je poslal svoj apostolski bla-goslov Dunajčanom, udeležnikom Spektakla in cesarski hiši.« Katoliški policaj vidi v tem raz-žaljenje veličanstva in pripravlja vešala. Pobožno razodeva svojo spodobno misel: »Človek, ki na tak način cesarsko hišo sramoti, češ da se udeležuje špektakla, ne zasluži imena človek, to je, razumno bitje.« Amen! O razžaljenju veličanstva v naših besedah seveda ni sledu in stno se iz ozirov na g. Luschana zdržali celo vsake sodbe o tem, če je udeležba cesarske rodbine, ki ji pripadajo državnopravne funkcije v avstrijski državi, če je udeležba cesarske rodbine na klerikalnem strankarskem kongresu primerna ali ne. Ampak klerikalni denunciant denuncira vseeno in briskira celo državnega pravdnika, ki je manj patriotično občutljiv kakor črna garda pri »Slovenu«. Torej g. cLuschan: Habt aclit. Klerikalni »Slovenec« in železničarji. Proti železničarskemu razglasu vlade dostavlja »Slovenec« naslednje besede: »Ta ukaz je na vsak nai-čin pripravljen za železničarstvo, ko bi se drznilo svoje stanovske zahteve podpirati s Ka kim splošnim gibanjem, morda s takozvano pa* sivno reslstenco.« Torej, železničarji, Va3a zahteva po večjem koščku kruha, je grda predrznost. Katoliški »Slovenec« pravi tako in ta že' ve. — Krivoverski proces. »Slovenčevim« urednikom je šinil strah v ude, ker smo jih nehote potisnili včerai — pred krivoverski proces. Izgovarja se z zelo ■’ r ' jo. »da Sd podoba Matere božje spoštuje, /viali božja časti# Bog pa moli.« Ce bo krivoverskim mojstrom1, katerim pridejo nesrečni pisarji pri »Slovencu* zdaj v pest, to opravičilo zadoščalo, so lehko zadovoljni. Denunciatoričnega namena pa nismo imeli, da spravimo krive aposteljne pri »Slovencu« na grmado in če se izrežejo iz neprijetne te zadeve, nam bo prav. Mislili srno le.1 rajo biti katoliški žurnalisti vsaj v kateKizi doma. — Novo poglavje v Hafnerjevi aferi. V soboto se bo obravnavala zopet škandalozna H1' stična afera, ki smo jo v našem listu svoj čas z vseh strani temeljito osvetlili. Ko je celjsko sodišče oprostilo notarja Hafnerja o-' ohio?,l;e delstva goljufije, je ta nap^r' hudo-’ delovne sile v kapital. Mlajši delavci se skušajo za nekaj hipov razvedriti v prosti naravi in se poveseliti svojega življenja, a kmalu jim poidejo moči, prehitro so morali spoznati resnost življenja — oropalo se jih je mladosti. Slednjič pride mož, ki je za glavo večji od vseh in tudi lijfcgovo vedenje se loči od vedenja drugih. Pet križev mora že imeti na grbi, vendar hodi še mirno in pokoncu, čeprav so lasje in brada že dokaj sive barve. Zdajpazdaj si pogladi z žu-ljevo, koščeno roko močne, ščetinaste brke in samozavestno pogleda v svet s črnimi, bodečimi očmi, kakor da mu vsa dolga leta niso strla življenske sile. Ne mudi se mu tako zelo, ker ve, da gospodinja — sama delavka v tovarni — še ni gotova z jedjo; sveži gozdni zrak pa mu je ljubši od soparnega ozračja v ozkih, z ljudmi prenapolnjenih bivališčih. »Ti gotovo nisi lačen, Martin?« mu zakliče eden njegovih tovarišev. »Pridem prav,« odvrne Martin, počasi stopi čez cesto in izgine v hiši. V tovarni mu pravijo »stari Martin«. Kako da so mu dali to ime, sam ne ve, in tisti, ki ga tako kličejo, mogoče še manj. Njegova starost in njegova zunanjost gotovo ne opravičujeta tega imena, še manj pa čas, odkar dela v papirnici, ker je komaj tri leta, ko je prišel v to zakotno tovarno, ne da bi delavci vedeli, kdo je in od kod. O njem sploh ničesar ne vedo, razen tega, da nima ne žene in ne otrok, da je torej samec. Hudobni jeziki govore, da gre vsako nedeljo na pošto v dve uri oddaljeno mestece in da prejme tam zabojček; a to so samo domnevanja in nihče ne ve nič gotovega. Po kratkem času, ki bi razvajenemu človeku komaj zadoščal, da spije skodelico kave, zapusti delavsko hišo in gre zadaj za poslopjem K gozd. Zunaj pripeka julijsko solnce, a tu je hladno. Miren in veličasten je gozd. Noben vetrič ne pihlja in tudi ptički so danes izgubili veselje do prepevanja in spe opoldansko spanje. Gozdno tišino moti samo šum, ki ga poraja veselo, mnogoglasno brenčanje muh, ki ob-krožujejo obraz moža. Martin sede na tla, pokrita s smrečnitni iglami, se nasloni s širokim hrbtom na deblo, vzame iz žepa časopis in bere. Ne zmeni se, da mu cela tropa muh sedi na znojnem čelu; ne sliši korakov, ki se mu približujejo od zadaj, njegove oči žare od radosti nad uvodnim člankom, ki ga pravkar študira; popolnoma je zatopljen v svoje berilo. »Ali Martin, kako morete brati časopis, ki je vendar prepovedan!« govori za njim glas, ki izraža začudenje. Delavec se prestrašen obrne, za njim stoji mlad mož v lahni, sivi, letni obleki, na glavi panama, ki senči s širokim okrajem goli obraz, v katerem je nos, na katerem sedi zlati šči-palnik. nekoliko prevelik. »Dber 'dan, gospod ravnatelj!«’ pozdravi delavec in se odkrije, ne da bi vstal. List je vendar prepovedan, Martin!« ponovi ravnatelj, skoraj jezen vsled premalo spoštljivega vedenja delavca. »Takih socialističnih stvari ne smete brati!« »Prepovedan da je ta časopis, pravite?« in presenečen zre Martin v ravnatelja. »Seveda!« »Seveda tudi še,« zamrmra Martin, smehljaje v brke. «Meni se zdi, da gospod ravnatelj niti ne ve, da je ta časopis prav tako javen, kakor vsi drugi in da ga zato sme brati vsak.« Ravnatelja je oblila rdečica. Podu če vati naj bi se dal od delavca, on, gospod ravnatelj. »In če bi stokrat ne bil prepovedan,« vzrojil je sedaj, »tedaj jaz ne trpim, da bi delavec moje toyarpe bral take stvari.« Martin je vstal in nehote je stopil ravnatelj korak nazaj, ker se je bal samozavestnega moža. • Ponosno vzravnan kakor smreka, ob katen je stal, je stopil pred ravnatelja. Oči so mu žarele, tako da je ravnatelj svote nehote povesu k tlom, ustnice pa mu je obkrožil zaničljiv sme* * »Povedal vam bom nekaj. Ponosen sem i'1 hvalim boga, da so moji starši kljub temu, da so bili revni, skrbeli za mojo vzgojo in sem se navadil brati in pisati. Tudi sem ponosen, skromno odmerjeni prosti čas lahko porabiiA v to svrho, da vjarnem nekaj drobtin ^od tega-kar so veliki duhovi ustvarili za splošnost, z3 vse ljudi — torej tudi zame. In slednjič sem P0' nosen, da mi ni treba tako topo in brezmiseln životariti, kakor velikem delu delavstva, ki j zaposleno v Vaši tovarni in katero voditi ,nia Vi čast. In ker je moj ponos in vse moje vesel)«’ ako se morem poglobiti v knjige in časopu : da za trenutek pozabim na revščino, zato tega ne dam prav od nikogar prepovedati.« Odrevenel stoji ravnatelj pred delavce« • ne more unieti, kako da se predi ztie podloz , tako govoriti z njim. Rad bi ga bil takoj pustil, ali Martin je dober priden, težko f domestljiv delavec; zategadelj raje pretrpi ^tCV»Ako že hočete čitati, ali morajo biti raV*^ socialistični časopisi?« pravi ravnatelj z zat» jevano jezo. . . »Prijatelj resnice sem,« odgovori M.a, tJt »in ker najdem resnico samo tukaj« — Prl 1 pokaže na časopis, ki ga je imel v roki —- >y tegadelj berem ravno ta list.« ^ »Jaz pa tega ne trpim in Vas odslovim, se boste še nadalje pečali s takimi stvarmi-izjavil ravnatelj, rdeč od jeze. Razburjen do skrajnosti, bi bil Martin z ^ bfl tega človeka zaradi njegove predrzno* 'žaljenja časti proti Urbanu Zupančiču, ki je bil v Hafnerjevem procesu glavna priča proti njemu, in ga je tožil tudi za odškodnino 5000 kron. »Ubogi Urban« je bil obsojen na mesec dni zapora in na odškodnino 5000 kron. Ko je odsedel svoj zapor, so se oglasile nove, priče, predvsem g. Cudermanova, ki so izpovedale, da sta neki Sajovic in notar Hafner uplivala na Zupančiča, naj pred sodiščem zaslišan po krivem izpove. S tem je bila razrušena dejanska podlaga njegove obsodbe. Ves trud, da se dovoli obnova kazenskega postopanja, je bil dolgo časa brezuspešen; končno so se nesrečni žrtvi Hafnerjeve afere odprle duri pravice in v soboto se vrši nova razprava proti »Ubogemu Urbanu«. — In dr. Triller? Dr. Šušteršič je na Dunaju dejal: »Dež. odbor je soglasno sklenil, da^se ofi-cialno udeleži kongresa eminentno katoliška dežela Kranjska.« Dr. Triller je član dež. odbora ■>i liberalen prvak. Ali je tudi glasoval za to, da se dežela oficialno udeleži klerikalnega spektakla? Dr. Triller ima besedo! — Javen železničarski shod bo v ponedeljek dne 16. septembra ob pol 8. zvečer v areni Narodnega doma v Ljubljani. Dnevni red: Zavarovalnica zoper nezgode in železničarji. Poročevalec s. Handl z Dunaja. Shod je velevažen glede na bodoče razprave o socialnem zavarovanju v državnem zboru. Udeležite se shoda vsi brez izjeme ter pripeljite seboj žene, da se tudi one Pouče o perečem vprašanju. Ne prepuščajte ma-' lobrižno, da bi drugi reševali vprašanja, ki so za vas življenjskega pomena, marveč brigajte se sami za svojo bodočnost. Shod bo obravnaval Predmet, ki ni važen le za železničarje, marveč Pravtako tudi za delavstvo sploh. — Vabilo »a veliko vrtno veselico, katero Priredi škofjeloška in kranjska- podružnica ^Vzajemnosti« dtie 15, septembra 1912 na vrtu g v gostilniških prostorih gospoda Indiharja na Rakovci pri Kranju. Železniška postaja Sv. Jošt. |fored: 1. Slavnostni govor. 2. Koncert. 3. Sre-čolov. 4. Šaljiva pošta. 5. Srečolov slepcev. 6. Koriiandoli. 7. Ples. 8. Prosta zabava. Vstopen a prosta. Začetek točno ob 2. popoldne. Ker *e. čisti dobiček namenjen za podružnično knjižico, se prostovoljni prispevki hvaležno sprejeli0- Na obilni obisk najvljudneje vabi odbor, ^krbljeno je za dobra jedila in pijače. V slučaju Slabega vremena se vrši veselica v notranjih Prostorih. 77 Abiturijentskl sestanek vseh naprednih »jaških struj se radi mnogih težkoč ne bo 15. »• m., kakor je bilo objavljeno, nego v pondeljek, i. °k po^ ?• dopoldne in ob pol 3 popoldne V veliki dvorani Mestnega doma. Program je vsied tega skrajšan s tem, da izpadeta manj vazna referata »Organizacija« in »Naše delo v akad. društvih.« Pripravljalni odbor. — Samomor neznanca. Iz Zagorja ob Savi Ham poročajo: Na Toplici se je ustrelil s samokresom 11. t. m. kakih petdeset korakov od rudniške pisarne okolo 25 let star možak, ki ima temno obleko, srebrno uro z verižico in robec, Zaznamovan s črkama M. B. Našli so ga šele proti večeru. Orožniki so poizvedovali o njegovi Klentiteti. pa niso mogli ničesar dognati. ^ tr®b«hom z kruhom. V sredo se je z cedorcev^n ^0 H ° Oh II W\ S' ll Krojaški pomočnik za veliko delo se sprejme pri P. CASSERMANNU, Ljubljana. Trgovina s čevlji spojena z delavnico za čevljarsko obrt v Metliki na glavni cesti se proda. Pogoje se izve pismeno pri lastniku MARTIN JUDNICU ::: v Metliki. Tvrdka Gričar & Mejač Ljubljana, Prešernova ulica štev. 9 priporoča svojo bogato zalogo izgotovljenih oblek za gospode in gospe, dečke in deklice. IiT .A.Z -A. iT IZL. O. C. kr. notar A. Galle naznanja, da je pričel uradovati v Ljubljani, Slovenski trg 2 (prej pisarna notarja dr. Fr. Voka). V Ljubljani, dne 10. septembra 1912. Glasbena Matica v Ljubljani. Vpisovanje v glasbeno šolo se vrši 14., 15., 16., 17. in 18. septembra vsak dan od 9.—12. in od 3.—5. ure (izvzemši f nedeljo popoldne) v pisarni »Glasbene Matice", Vegova ulica št. 5. Gojencem šole se podaja glasbena izobrazba v klavirju in vijolini od prvega začetka do popolne konservatorijske in koncertne višine; v violi, violončelu, kontrabasu, flavti, oboi, klarinetu fagotu, trobenti, rogu; pozavni do dostojne usposobljenosti za sodelovanje v orkestru; v solopetjO od začetka do 'koncertne in operne višine in v znanstveno-teoretičnih vedah, t. j. v glasbeni teoriji harmoniji, kontrapunktu in eventuelno v kompoziciji in glasbeni zgodovini, izobrazba za razumevailr skladb in predpogoje za skladanje, dirigiranje, pevovodstvo, kapelništvo i. L d. Zavod stoji-pod administrativnim vodstvom g. šolskega ravnatelja Frana Gerblda in pod artističnim vodstvom koncertnega vodje g. Mateja Hubada. Na zavodu poučuje 15 glasbenih učiteljev veščakov, ki so umetniki absolvirani konservato-nsti, oziroma absolventi c. kr. akademije za glasbo in upodabljajočo umetnost, državno izprašani učitelji ter drugi glasbeniki. Klavir poučujejo: Chlumecka, Gerbič, Nolli, Pavčič, Praprotnik, Trost, Vedral; gosli: Pospišilova. Vedral in kak glasbenik Slovenske Filharmonije; solopetje: Gerbič, Hubad, dr. Kozina; glasbeno teorijo: Marolt, Pavčič; petje: Hrastova, Hubad, Marolt; harmonijo in kontrapunkt: Hubad; glasbeno zgodovino: Herzog. Orkestralne instrumente razni glasbeniki. V učiteljski zbor letos nanovo vstopijo: g. Anton Trost, absolvent c. kr. akademije za glasbo in upodabljajočo umetnost na Duiaju za klavir; absolvent praškega konservatorija g. Ferdo Herzog za glasbeno-znanstvene predmete in državno izprašana učitelja gdč. Ivanka Hrastova in g. dr. Pavel Kozina ter po potrebi kak glasbenik »Slovenske Filharmonije*. S 1. oktobrom tega leta se na zavodu upelje brezplačen pouk petja za ljudsko-šolsko mladino razdeljen v oddelke za deklice in dečke, ki bo trajal do aprila. Natančnejši podatki so razvidni iz lepakov. Odbor »Glasbene Matice". Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev v Ljubljani —— r. z. z o. z. se priporoča cenjenemu občinstvu pri nabavi vsakovrstnega pohištva, ki ga izdeluje v lastni, najmoderneje opravljeni tovarni na Glincah pri Ljubljani. m •• •• Priporoča se tudi za vsa druga v mizarsko stroko spadajoča •• •• dela. Delo je vedno solidno, točno in prav poceni. Proračune se dopošlje na zahtevo brezplačno v najkrajšem času. • • • •