PROLETAREC
ŠTEV.—NO. 859.
Slovenske Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze
CHICAGO, ILL., 28. FEBRUARJA( February 28), 1924.
LETO—VOL. XIX.
Upravništvo (Office) 3639 WEST 26th ST., CHICAGO. ILL.—TeI*phone Rockwell 2364.
Zakaj je angleška delavska stranka prevzela vlado.
Ivo je prišla angleška delavska stranka na vlado, je dobila Anglijo v notranjem in zunanjem oziru v zavoženem stanju. Konservativna stranka, ki je imela vlado v svojih rokah, je vodila tako nerodno zunanjo politiko, da je bila kriza neizbežna. Nič boljša ni bila njena notranja politika.
Delavska stranka je prevzela vlado, ker se ni hotela odreči odgovornostim. V parlamentu nima večine, kar pomeni, da ostane na vladi le dotlej, dokler jo bo podpirala liberalna stranka. Ampak prva delavska vlada v Angliji NI ZADNJA delavska vlada.
J. R. MacDonald je v nekem svojem govoru, predno je prevzel vlado, dejal, da je zadovoljen z vsakim korakom naprej do popolne delavske vlade ".. . En korak je dovolj zame. En korak! Da, prijatelji, toda samo pod enim pogojem — ako ta korak vodi k nadaljnim korakom."
Angleška delavska stranka se v agitaciji med ljudstvom ne poslužuje demagogije. Ona izobražuje delavske mase. Ko je prevzela vlado, je rekla delavstvu: Mi še nimamo večine. V danih okoliščinah ne moremo izvajati svojega programa na vsej črti. Storili pa bomo za ljudstvo toliko kot še nobena vlada doslej.
Glasila angleške delavske stranke so pojasnila ljudstvu, koliko v danih okoliščinah lahko pričakuje od nove vlade. Naglašala so, da ho prva angleška delavska vlada ugladila pot drugi, ki bo imela za seboj tudi večino v parlamentu, katere sedaj nima.
Prihod delavske vlade na krmilo Anglije je eden najdalekosežnejših dogodkov v zgodovini. Prva operacija se je izvršila brez bolečin — prvo poglavje mirne revolucije v Angliji. Vse časopisje je pisalo in piše o novi angleški vladi. Delavsko časopisje jo je pozdravilo, kapitalistično ni moglo skriti nervoznosti. Tolaži se z upi, da ho delavska vlada dobila prej ali slej nezaupnico in bo morala odstopiti, potem pa pride njih dan: "Delavska vlada skrahirala!" bodo pisali z velikimi naslovi. "Socializem doživel nov polom!", bodo zavpili kupljeni uredniki kapitalističnih glasil. Nerazsodni pisci "ekstremistič-
nih" listov v delavskem gibanju pa bodo oznanili, da je eksperiment v Angliji dokazal, da je pot k uspehu samo preko barikad. Taktike obrekovanja se že poslužujejo, toda sedaj delajo ž njo sami sebi škodo.
S tem, da je delavska stranka prevzela vlado, si je nadela ogromne odgovornosti. Kapitalistično časopisje ji je od prvega dneva prerokovalo polom, češ, da delavska stranka, oziroma njeni voditelji, nimajo nobenih praktičnih izkušenj, iz česar neizogibno sledi, da morajo delati napake, ki jih bodo pokopale.
Konservativna stranka (toriji) je bila največ na vladi. Vsi njeni vodilni politiki so izvež-bani državniki, diplomatje, finančniki ali industrijalci. Kljub temu so zavozili Anglijo v krizo. V kolonijah je konservativna vlada vodila politiko potlačevanja, njena zunanja politika je doživela poraz za porazom, in v gospodarskem oziru je šla navzodl.
V par tednih, kar je MacDonald ministerski predsednik, je pokazal vzrujenemu svetu pot v pomirjenje. V zunanji politiki je njegov program jasen in odločen. Priznal je sovjetsko Rusijo, osvobodil politične jetnike v Indiji in Egiptu, in povedal Franciji kolikor mogoče vljudno, da Anglija ne bo trpela uničujoče taktike Poin-carejeve vlade.
Prve dneve, ko je prišla delavska stranka na vlado, so bili na stavki železničarji. Kmalu potem ko je bila ta poravnana, so šli pristaniški delavci na stavko. Demagogi so te stavke izrabljali proti delavski stranki, seveda brez uspeha.
Prva naloga delavske vlade je izboljšati ekonomski položaj v deželi. Dokler se to ne zgodi, bo imela Anglija problem brezposelnosti, ki ga ima že ves čas po končani vojni. Gospodarsko prospevanje Anglije pa je odvisno od ekonomskih razmer v kontinentalni Evropi. In tu je za delavsko vlado najhvaležnejše polje. Ako se ji posreči zbližati evropske dežele, utrditi ligo narodov in omejiti oboroževanje, bo storjen velik korak naprej, ki ne bo koristil samo Angliji ampak vsi Evropi in s tem tudi drugim deželam po svetu.
V svojem govoru pred delavstvom v Londonu dne 8. januarja to leto je MacDonald med drugim dejal:
"Mi smo na pragu vlade. Mogoče bomo že v par dneh pozvani prevzeti odgovornost uradov. In prevzeli jo bomo.
"Čemu? Ne zato ker jo hočemo. Ali je kakšen dedič tako nespameten, da bi pospešil pot z odra življenja očetu, ki mu bo izročil zavoženo, bankrotno posestvo? Če se dobe taki ljudje, jih ni v delavski stranki.
"Čemu torej bomo prevzeli urade? Radite-ga, ker se nočemo izogniti odgovornostim, katere prihajajo k nam v procesu evolucije našega gibanja. S tem, da jih prevzamemo, se bomo izpostavili riskiranjem, kar ne zanikavamo; ris-kiranjem na vseh straneh, da! Toda tu je nekaj važnejšega kakor riskiranja: važnejši od riski-ranj je klic evolucije, ki nas je pozval na pozo-rišče ... Ko pride delavska stranka na vlado, hočemo, da bo popravila škodo, ki je bila narejena človeštvu od 1. 1914. Mi hočemo, da se naseli mir v domove ljudi, mi hočemo ustvarjali pot pogojem, ki vodijo k miru med narodi in deželami, mi hočemo da se ljudstvo izobrazuje, mi hočemo, da se naseli zadovoljstvo med mase . . ."
Prva delavska vlada v Angliji še ne pomeni, da je postala Anglija socialistična dežela. Pomeni pa korak naprej v socializem. Socialisti nismo še nikdar trdili, da je premena ekonomskega sistema stvar štiriindvajsetih ur. Za socialistično družbo morajo ljudstva dozorevati, to pa je stvar ekonomskega in kulturnega razvoja V razvoju se dogajajo družabni viharji, revolucije, vojne, krize. Ampak če besede evolucija, civilizacija, bratstvo, enakopravnost in tako naprej kaj pomenijo, mora biti takih družabnih potresov, ki spravljajo generacijo ljudi v največjo mizerijo in trpljenje, vedno manj. In v kolikor bo angleška delavska stranka v obstoječih razmerah mogla, bo trebila vzroke, ki vodijo do družabnih potresov in ustvarjala pogoje za mirnejši razvoj, ki bo vreden človeka in njegove civilizacije.
^
Delavstvo ima moč odpraviti vzroke, ki povzročajo vojne. Kadar bo organizacija mednarodnega delavstva dovolj močna, bo odpravila sistem, ki od časa do časa požene miljone ljudi topovom za hrano, zato da si vladajoči prisvoje novih teritorijev, novih trgov in "pribore zadoščenje užaljeni domovini."
SODRUGOM IN SOMIŠLJENIKOM V KANSASU
naznanjamo, da jih v začetku marca obišče sodru-ginja Frances A. Tauchar na agitaciji za "Proletarca" in J. S. Z. Kakor ste ji šli na roko pri agitaciji, ko je bila zadnjič v Kansasu, tako upamo, da boste sodelovali z njo tudi sedaj. Kjer morete, aranžirajte sestanek, na katerem vam bo sod. Tavčar poročala o aktivnostih v J. S. Z. in o agitaciji za razširjenje Proletarca.
Pogodba med unijo premo« garjev in operatorji podaljšana.
Takoj po konvenciji U. M. W., ki se je vršila v Indianapolisu, so se pričela v Jacksonville, Florida, pogajanja med zastopniki premogarjev in zastopniki operatorjev za sestavo nove pogodbe, oziroma za podaljšanje stare.
Indianapolska konvencija je sprejela na priporočilo tozadevnega odbora predlog, s katerim se je izrekla za podaljšanje sedanje pogodbe za prihodnja štiri leta. Operatorji so ponudili podaljšati obstoječo pogodbo za eno leto, zastopniki unije so zahtevali, da se podaljša za štiri leta. Končni sporazum je, da se podaljša za tri leta in s tem je nevarnost, da pride 1. aprila do stavke, odvrnjena. Predno bo podaljšanje pogodbe uveljavljeno, jo mora potrditi še članstvo unije na splošnem glasovanju.
Na konferenci se je razpravljalo tudi o načinih, kako stabilizirati f)remogovno industrijo. Premogarji delajo zelo nestalno. Rovi v mnogih krajih obratujejo samo nekaj mesecev na leto. Edino sredstvo za odpravo kronične brezposelnosti med premogarji je, da se obratuje samo toliko rovov, kolikor je potrebno za zalaganje industrije, železnic in mest s premogom, druge bi se zaprlo. Ako pride do tega, bi si moralo okoli dve sto tisoč premogarjev najti delo v drugih obratih. Vsekakor je to vprašanje pereč problem, ki se ga bo težko rešilo pod režimom privatnega lastništva.
Vodstvo unije trdi, da pomeni podaljšanje pogodbe za tri leta zmago za premogarje. Ako bi unija zahtevala novo pogodbo, to je, povišanje piač, bi morali iti premogarji 1. aprila na stavko, ki bi v obstoječih razmerah ne bila u-spešna. Mnogo rovov je še, v katerih premogarji niso organizirani.
S jjomočjo teh bi operatorjem ne bilo težko prisiliti unijo na sprejem slabše pogodbe kakor je sedaj v veljavi. To so bili argumenti na konvenciji v Indianapolisu, zato so se delegatje za enkrat izrekli raiše za podaljšanje pogodbe. Kritiki administracije U. M. W. pa pravijo, da je podaljšanje pogodbe za toliko let napaka, ker bodo morali delati premogarji v slučaju podražitve življenskih potrebščin za isto plačo kakor sedaj.
Da bo unija premogarjev predstavljala resnično moč, bo morala napeti vse sile za organiziranje premogarjev v neunijskili okrajih, kot so n. pr. v West Virginiji, Coloradi itd. To je sicer težka naloga, ki pa jo je treba izvršiti ne samo v interesu neorganiziranih, ampak tudi organiziranih premogarjev. Nekateri neorganizirani okraji so v zadnji stavki pokazali, da znajo vztrajati v boju ravno- tako kakor okrožja, ki so
že leta organizirana. Nesreča je bila v tem, da se je neorganizirana okrožja pustilo na cedilu, kar je prineslo razočaranje med premogarje, ker so prepričani, da unija ni storila zanje toliko
kot bi lahko in morala storiti.
^
E. V. Debs o preložitvi konvencije socialistične stranke.
Po seji eksekutive socialistične stranke, o kateri smo poročali v zadnji izdaji Proletarca, je sia ueputacija eksekutive v Terre Haute na o./iSii k sodrugu Debsu in mu sporočila zaključke seje v St. Louisu. Sodrug Debs se radi bolezni ni mogel udeležiti seje in ker je eksekutiva smatrala, da je treba Debsa, ki je njen predsednik, obvestiti o sklepih, mu je deputacija sporočila, da se bo konvencija socialistične stranke vršila dne 6. julija po končani konferenci za progresivno politično akcijo v Clevelandu. Pojasnila mu je situacijo kakor je sedaj in možnost, da se konferenca izreče za ustanovitev delavske stranke, v kateri bi bila socialistična stranka njen sestavni del.
Debs je sklep eksekutive odobril in dejal, da bo šilo ameriško delavstvo v kolikor se tiče politične akcije po potih angleškega proletarija-la, tudi če bi mi rajše, da bi bila socialistična stranka to kar je v Angliji delavska stranka. Ali v angleški delavski stranki prevladuje vpliv socialistične stranke, znana pod imenom "neodvisna delavska stranka", ki je duševna voditeljica angleškega proletariata, združenega v delavski stranki. Isti vpliv bo imela v ameriški delavski stranki naša socialistič. stranka, ako hočejo sodrugi vršiti svoje agitatorične dolžnosti. Ob tej priliki je naslovil Debs na ameriške socialiste apel, naj delujejo za pojačanje stranke in za razširjanje njenega časopisja. Socialistična stranka mora biti vodilna sila v ameriški delavski stranki, kadar se ustanovi. Da bo čim jačja sila, je treba, da sledimo Debsovemu klicu in ja-eamo našo stranko in širimo naš tisk.
Jt S s
Ali ste se že kedaj zamislili v dejstvo, da je v o-gromnih sistemih industrialne in politične organizacije, ki gonijo val življenja, posameznik kakor kapljica na veji in ne šteje nič, če se ne organizira in posnema organizme, ki že obstajajo? Res je, da so delavske organizacije že precej močne, toda v primeri s tistimi, ki gonijo val današnjega življenja in ga kontrolirajo, še niso dovolj jake. Zato velja in bo še precej časa veljalo geslo: Delavci, učite in organizirajte se!
SEMINTJA.
Nagla obsodba. — Vanderlip hoče pojasnila. — O mestu, ki je iztrebilo korupcijo. — Nazadovanje Ameriške legije. — Denarni "patriotizem." — Rojstva brez bolečin.
Laura Croft je na pretkan način varala nekatere čikašike veletrgovine. Ampak vsote, ki jih je dobila od njih s svojo goljufijo, so bile majhne. Detektivi so jo izsledili, privedena je biia
pred sodišče in obsojen na šest mesecev zapora. * * *
Frank A. Vanderlip, bogataš in bivši new-yorški bankir, se pritožuje nad kongresno komisijo, ki preiskuje "oljni škandal", nad ameriškim časopisjem, ki "zakriva fakte" in nad ameriško justico, ker ne stori nobenih korakov proti graftarjem, ki so oropali deželo za stotine milijonov dolarjev.
Vzrok je v tem, da so ropali na debelo in na "legalne načine". Ko bi bili zapleteni v graft samo kaki nižji uradniki v justienem, notranjem ali mornaričnem departmentu, bi bili krivci že davno v ječi. Ampak v tem slučaju so graftarji visoko zgoraj, kjer jili justica, kakršna je, ne more doseči.
* * *
Meseca aprila 1922 je bila predložena v senatu resolucija, s katero se je zahtevalo preiskavo, ki naj dožene, kako so prišla vladna oljna polja v najem privatnim družbam. Dvaindvajset mesecev so odgovorni faktorji čakali, predno so pustili nekoliko luči v to korupcijo. Zakaj je časopisje toliko časa molčalo o nji? To je vprašanje na katerega želi odgovor Mr. Vanderlip v
"interesu republikanske stranke".
* * *
V	senatu in kongresu je nekaj ljudi, ki jim je orgija korupcije zoperna in bi jo radi odpravili. Toda teh ni mnogo. Da je stvar prišla na dan in v javnost v toliki meri, je vzrok v tem, . se nahajamo v letu predsedniških volitev. Razni političarji, ki bi bili radi člani kabineta, poslaniki in predsedniki, so hoteli afero izrabiti v svoje politične namene. Pri tem so ma'o predaleč posegli, pa se je tudi ljudstvo pričelo zanimati za stvar. Vendar upajo, da se bo dala afera v par mesecih potlačiti, ljudje pa radi pozabljajo.
* * *
V	Zedinjenih državah je samo eno veliko mesto, kjer je korupcija, v kolikor se tiče mestne administracije, iztrebljena. To mesto z vzornim gospodarstvom je Milwaukee, Wis., kar morajo priznati tudi nasprotniki socialistov, ra-zun "D. S.", katere sodba pa ne pride v poštev.
Radi pomankanja prostora v tej izdaji Je morala povest "Mariška", razprava Mojzes ali Darwin" in nekateri prispevki sotrudnikov izostati.
V kapitalističnih strankah prevladuje med politiki nazor, da ni graf t in korupcija ničesar slabega in grdega. Glavno je, da se ne "kompromitiraš". Podkupninam pravijo "posojilo" in "plače". Bivšli senator Fall je dobil od dveh oljnih magnatov $125,000 "posojila", demokratski predsedniški kandidat McAdoo pa $150,000 "plače." Posojila in plače so legalne, podkupnine niso.
* * *
Charles R. Forbes, načelnik in upravitelj "veteranskega biroja" zvezne vlade, je pripravil ameriško ljudstvo ob četrt miljarde dolarjev. D asi je velik "patriot", se mu veterani niso smilili in $225,000,000, namenjenih njim, je šlo v žepe graftarjev. Sedaj se vodi proti Forbesu preiskava, toda Forbes se nahaja na prostem in se giblje kakor mu drago. Ako bi si v kaki trgovini prilastil kak predmet, ali ako bi v kaki banki vzel stotak ali dva, bi bil takoj aretiran, obsojen in poslan v zapor. V razredni družbi imamo razredno justieo, ker ne more biti drugačna.
* * *
Ko se je po vojni ustanovila Ameriška legija, je šla na agitacijo med veterane s pa-triotičnimi gesli. "Porazili smo kajzerja, sedaj moramo poraziti še rdečo nevarnost v svoji svobodni deželi." Legijini komandanti so tolažili veterane, da jih bo domovina plačala. Njena zahteva je bila bonus. Nekatere države so ga nekaj v resnici plačale, toda bilo jih je malo. Kongres je bil za bonus, posebno pred kongresnimi volitvami. Ko je bila tozadevna predloga sprejeta, jo je predsednik Harding vetiral in s tem ustregel večini kongresa, ki je glasovala za bonus iz strahu za mandate, in finančnim kraljem. Sedanja administracija je stopila še bolj odločno proti bonusu. Člani Ameriške legije spoznavajo, da bonusa ne bo, pa so jo pričeli zapuščati. John R. Quinn, gl. načelnik Legije, je dejal, da je izgubila dosedaj pol miljona članov.
* * *
Bogastvo nemških kapitalistov, naloženo v inozemstvu, znaša $1,625,000,000, kakor je izračunala komisija strokovnjakov, ki sedaj preiskuje gospodarsko življenje Nemčije, da dože-ne, ako Nemčija more plačati tolikšno vojno odškodnino kakor jo je določila versaillska konferenca. Kapitalisti vsake dežele se štejejo za najboljše patriote, toda kadar je domovina v gospodarskih krizah, pošljejo toliko kapitala kolikor ga največ morejo v inozemstvo. Ko je pričel padati frank, so francoski kapitalisti pričeli z enakim begom. Denarni patriotizem je zelo nezanesljiv.
* * *
Pariška zdravnika dr. Cleiz in Perlis sta sporočila, da so se jima posrečili eksperimenti z novo anestetiko, ki omogoča porod brez bolečin. Za matere je to zelo vesela vest. Zdravniški izraz
za to anestetiko je di-ethyl-di-allyl-barbiturate diethylamine. Ime anestetike za matere ni važno. Važno je, da jim bo omogočila porode brez bolečin. Pride čas, ko bo pregovor, da je rojstvo brez bolečin nemogoče, izgubil svojo resničnost. In pride čas, ko se bodo rodile nove dobe — velike družabne spremembe, brez bolečin — brez vojne, krvavih revolucij, spremljanih z lakoto, boleznimi in epidemijami.
Spori v hrvatski sekciji W. P.
V hrvatski sekciji W. P. se vrste kriza za krizo. Razni ambiciozni posamezniki rujejo drug proti drugemu in izpodrivajo drug drugega iz uradov. Izključevanja so na dnevnem redu. Porotni odbori so zapo-sljeni s preiskovanjem storjenih in nestorjenih grehov.
Ko se je hrvatska sekcija septembra 1918 ločila od J. S. Z., je navidezno izgledalo, da vlada v nji mir in enotnost misli. Že leto poznej so se pojavili v nji razpori z ozirom na gibanje "levega krila", ki je hotelo takojšen preobrat v Zedinjenih državah. Na vodstvo so prišli neizkušeni ljudje, ki so napravili upravi glasila precej sitnosti. Upravnik pokojni Ži-kič je odstopil in z njim več drugih sodrugov. Cvetkov pa je kljub ruvarenju ostal urednik glasila.
Tajnik sekcije je postal Selakovič, ki jo je pripeljal v komunistično stranko, katera se je ustanovila v jeseni 1. 1919 v Chicagi. Razun te se je isti čas ustanovila komunistična delavska stranka. V prvi je prevladovala ruska federacija, v drugi pa John Reed in njegovi pristaši. Selakovič je bil pozneje deportiran in tajništvo sekcije je prevzel neki Zinič, za njim pa L. Fišer. Sedanji tajnik je čučkovič.
Štiri leta je trajal boj med Cvetkovom in "čistimi" revolucionarji. Zadnji so bili v boju uspešnejši. Na sejah odbora so "čisti" argumentirali, da Cvetkov ne piše dovolj revolucionarno. Na neki konferenci v Milwaukee so ga podredili uredniškemu odboru. Ta je odločal, kaj sme in kaj ne sme priobčevati njihovo glasilo. Cvetkov in Kutuzovič sta postala navadna prevajalca gradiva, ki jima ga je nanosil odbor.
Tudi hrvatska sekcija se je en čas zabavala "pod zemljo". Udruženja so obdržavala tajne sestanke in imela so tudi "podzemno" glasilo. Njihov glavni organ pa je bil posvečen znanju in se je imenoval "Znanje". Marsikako udruženje je bilo prizadeto vsled progonov in nekaj članov je bilo deportiranih. Isto se je godilo v drugih federacijah. Ko je teror provo-katorjev justičnega oddelka in privatnih detektivskih agentur polegel, in ko so ekstremisti spoznali, da se v tej deželi ne izplača delati "pod zemljo", so pričeli prihajati polagoma na prosto. To je izzvalo v komunističnih strujah veliko boja in pristaši "podzemske" taktike so bili v večini. Šele po znani konvenciji v michiganski šumi se je večina toliko izpa-metovala, da je prenehala z otročjo taktiko "skrivalnic". Moskva pa je dala "čistim" ukor in jim ukf zala, da se morajo pridružiti legalni stranki, ki se je ustanovila na konferenci v New Yorku pod imenom Workers' Party.
Hrvatska sekcija je šla za eno z drugimi sekcijami v Workers Party in s tem je v federacijah prenehalo "podzemsko" delovanje. "Znanje" se je izpre-menilo v "Radnik". Stranka je menjala taktiko za tak-
ti<ko, kar je prineslo v njene vrste mnogo konfuzije. 0 različnih tendencah v W. P. smo pisali v 857. štev.
Proletarca.
V	začetku leta 1923 sta urednika "Radnika" Cvetkov in Kutuzovič odstopila, ker nista mogla več prenašati šikan od strani večine odbora. Meseca avgusta 1923 sta ustanovila list "Novi Svijet", ki je pričel razkrivati korupcijo v hrvatski sekciji W. P. Računi se niso objavljali. Članstvo ni dobilo nikakih poročil o poslovanju v uradu, da se ne prekrši "tajnosti". Poročila bi namreč lahko prišla v roke detektivom, tega pa odbor ni hotel. Nesreča pri tem je, da so bili detektivi vedno o vsem dobro poučeni, članstvo pa ni bilo. Največ burje je prineslo med članstvo razkritje o prodaji "Slovenije". Kupil jo je tajnik Zinič od Ve-raniča potom posredovanja F. Novaka za tri tisoč dolarjev. Cvetkov je pisal, da bi se jo lahko dobilo za nekaj sto dolarjev. Vsa stvar je bila tako aranžirana, da so povedali odboru, da ima Veranič dva druga kupca, ki ponujata za Slovenijo tri tisoč dolarjev. Ce jo hoče odbor imeti za komunistično propagando med Slovenci, mora dati zanjo isto vsoto. Odbor je na priporočilo Ziniča kupčijo odobril. Zinič je kmalo zatem odšel v stari kraj, istotako Veranič. Tiskarno je kupil urednik Slovenije (sedaj Delavske Slovenije) F. Novak. Ta kupčija ni bila še nikoli pojasnjena v javnosti, ne od strani Radnika in ne od strani Del. Slovenije.
Ko je po Ziničevem odhodu prevzel "diktaturo" Fišer, je z bojem proti urednikoma "Radnika" nadaljeval. Ko sta odstopila, je tiral naprej boj proti Cvet-kovim pristašem v savezu. "Novi Svijet", ki ga izdaja bivši voditelj hrvatskih komunistov (če se jih sme tako imenovati), je s svojimi razkritji pred par leti še močno sekcijo zelo razrahljal.. Fišer napada v "Rad-niku", Cvetkov in njegovi pristaši "razkrivajo" in odgovarjajo v "Novem Svijetu."
Meseca januarja t. 1. je odstopil od uredništva "Radnika" F. Preveden, ki je imel mesto tretjega u-rednika. "Novi Svijet" piše, da je Preveden inteligenten človek z mnogimi izkušnjami v delavskem gibanju za seboj. Med vojno je bil dolgo časa v Rusiji. Fišerjevi mašini baje ni bil ljub, ker je s svojim znanjem nadkriljeval glavnega urednika in prvega pomožnega urednika skupaj. Intrigirali so proti njemu toliko časa, da je končno odstopil. Sedanji uredniki "Radnika" so Fišer, Mikalački in Mirokovič, ki je zavzel Preveclenovo mesto. Jurič je upravnik, čučkovič pa tajnik sekcije.
O Fišerju poročajo, da je pristopil v organizacijo 1. 1917 v McKees Rocksu, Pa. Dan pred njegovim pristopom so bili progoni proti "rdečkarjem". Fišerjevi nasprotniki iz tega sklepajo, da je morda prišel v organizacijo kot provokator, kar pa mu ni bilo dokazano.
V	začetku tega leta se je vršila proti njemu preiskava na seji udruženja v McKees Rocksu. Obtožen je bil. da je imel v omenjenem mestu "pool room," ki Je bil zbirališče kvartašev, "munšajnarjev", zloglasnih žensk in drugih nizkotnih karakterjev. Očitali so mu, da je bil vedno delomržna oseba in vagabund. Porota, dominirana po gl. odboru federacije, ga je oprostila, češ da obtožitelji niso prinesli nikakih dokazov in da Je njihov namen škodovati Fišerju na ugledu. Porota Pa je v svojem izreku priznala, da je Fišer vodil busi-"ess, ki je bil prej ko ga je prevzel on in potem ko ga }6 izvr°čil v druge roke, na slabem glasu, in da je s
em škodoval ugledu organizacije. Udruženje v McKees
Rocksu pa je radi oprostitve Fišerja odstopilo od sekcije.
Decembra prošlo, leto se je vršila porotna obravnava v detroitskem udruženju proti Juriču, upravniku "Radnika" in proti nekaterim drugim članom. Tudi detroitska porota je izrekla, da so obdolžitve neutemeljene. Juriču in njegovim soobtožencem so očitali poneverjenje, sketostvo, munšajnarstvo, zapeljavanje žen in take reči.
Detroitsko udruženje hrvatske sekcije W. P. je bilo eno najjačjih. Notranji boji so ga oslabili in mnogi bivši člani so sedaj izven gibanja, med njimi Milan Kirin, ki je bil nekaj časa eden glavnih voditeljev hrvatskih "komunistov".
"Novi Svijet" je v zadnji izdaji objavil "razkritje" o konferenci, katere namen je bil strmoglaviti Cvet-kova z uredništva sekcij skega glasila že, 1. 1919, uredniška služba pa bi bila ponudena Ivanu Kresiču, ki je delal pri Zotijevem "Narodnem Listu". Ta konferenca, na kateri so bili navzoči Selakovič, Zinič, Fišer in nekaj drugih poglavarjev, se je vršila 1. 1919. V federacijo so se zatekli mnogi avstrijakantje, ki so imeli v nji par let precej velik vpliv in nekatera udruženja so prišla popolnoma pod njihovo kontrolo. Fišer ne zanikava te konference, pravi pa, da on ni bil na nji odločujoča sila.
V zadnjih sedmih mesecih je bilo izključenih mnogo članov vsled svojih simpatij do Cvetkova, več sto pa jih je prostovoljno odstopilo. Med drugimi so bili izključeni Znavor, Vidoš, Suša, Tadey in Horvat. D. Basarič (Mihvaukee) je odstopil, ker se ni strinjal z Ziničevo in Fišerjevo protekcijo korupcije v federaciji. Udruženje (hrvatsko) v Miiwaukee je štelo 225 članov, sedaj pa jih ima okoli 20. Slovenski klub sestoji iz nastavljencev pri listu "D. S." in uslužbencev Novakove tiskarne, vsega skupaj okoli osem članov, izmed katerih jih ne prihaja na sejo niti toliko, da bi mogli izvoliti nov odbor.
Par močnih organizacij v Minnesoti, med njimi ona v Carson Lake, je razpadlo, druge pa životarijo. Federacija kot celota je padla v članstvu, kljub temu da je njena mašina podvzela močno kampanjo za pridobivanje novih članov.
Odgovornost za nečastne boje v hrvatski psevdo komunistični sekciji nosijo vsi tisti, ki so pitali članstvo z revolucionarnimi frazami in moralističnimi in pacifističnimi legendami. Ako Cvetkov danes razkriva svoje bivše "drugove", razkriva tudi sam sebe, kajti on je bil glavni učitelj hrvatskega delavstva v Ameriki. Prignal jih je s svojo vzgojo do meje, na kateri jih ni mogel več kontrolirati, in tako je moral sam odleteti.
Najslabša stvar pri organizacijah je "tajnost". Girkularje so razpošiljali tajno, intrigarske in uradne, sestanki so bili "tajni", računi so bili "tajni", zapisniki "tajni" in denar so trošili "tajno". Danes se naseljuje razočaranje med tiste hrvatske delavce, ki so mislili, da pride 4. julija ob 4. popoldne revolucija nekje od vogala. Generali pa se lasajo na veliko veselje na-zadnjakov in vseh nasprotnikov delavskega gibanja.
t^J ^
SODRUGI V ILLINOISU — ne pozabite agitirati paleg Proletarca tudi za "CHICAGO SOCIALIST", glasilo socialistične stranke v Illinoisu. Naročnina: $1.50 za celo leto, $1 za osem mesecev. Naslov: Chicago Socialist, 1501 Warren Ave., Chicago, III.
GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA.
DOPISI.
Prihodnje predavanje kluba št. 1 bo dne 6. marca.
CHICAGO, ILL. — Delavstvo mora skrbeti za svojo izobrazbo v smislu, da bo njemu koristna. Kapitalistični sistem ne odreka delavstvu izobrazbe, toda "izobraziti" ga skuša na način, ki bi ga držal v nevednosti.
Socialistično gibanje je šlo od vsega početka za tem, da izobrazi delavske mase. Nevedne mase niso nikdar zanesljive, tudi če se jih v gotovih okolščinah pridobi za revolucionarne akcije. Toda take mase utegnejo že jutri zopet postati orodje reakcije in iz-koriščevalnih slojev.
Naši klubi skrbe po svojih najboljših močeh, da se med delavstvom vrši pravo prosvetno delo. Za vzgo-jevanje delavcev nam služi naša literatura, časopisje, predavanja, učni tečaji itd. Ko dobi delavec enkrat željo izpopolnjevati svoje znanje, bo izrabil vsako priliko v ta namen. In le inteligentno delavstvo je tisti temelj, na katerem more uspevati naše gibanje.
Klub št. 1 v Chicagi prireja to sezono predavanja. Na prvem sestanku je predaval sodrug J. Pippan, tajnik italijanske federacije, o italijanskem fašizmu in njegovem vplivu na delavsko gibanje v Italiji.
V	petek 22. februarja je predaval pod avspicijo kluba št. 1 s. Ivan Molek o "Pričah organske evolucije"; to predavanje bo priobčeno tudi v Proletarcu. S. Molek je mojstersko obdelal svoj predmet. Za boljše razumevanje predavanja so imeli udeleženci priliko slediti sitereoptičnim slikam, ki jih je nabavil klub.
Dasi je bila udeležba prilično dobra, bi bilo vendar pričakovati na taka predavanja toliko ljudi, kolikor jih more v dvorano.
n
V	četrtek zvečer dne 6. marca bo predaval v dvorani SNPJ. s. Anton Slabe o razvoju parlamentarizma v Angliji.
V	petek zvečer dne 28. marca bo predaval v dvorani SNPJ. s. Jože Zavertnik o astronomiji.
Vstopnina ,na predavanja, ki jih prireja klub št. 1, je prosta za vse. Zapomnite si te datume in opozorite na naša predavanja tudi svoje znance in prijatelje. — Odbor.
Doli s krinko!
GLENCOE, 0. — Najslabša reč na svetu je prosti-tuiran časopis. Ljudje, ki se zbirajo okoli prodanih listov, so brezznačajneži, ki ribarijo med ljudstvom pod raznimi krinkami. En tak list je tudi "D. S." Odločil sem se že, da je ne bom več omenjal, ker se je pošten človek le z gnusom spominja. Nanjo nisem naročen, daje pa mi jo prijatelj kakor jo dobi na pošti, ker jo sam nikdar ne pogleda. Naročil se je nanjo iz vljudnosti do njenega agitatorja. Kadar imam časa v izobilju, jo sem pa tam pregledam, dasiravno se človek pri tem ne počuti dobro. Ako listaš po klerikalnem listu, veš, da ne more biti drugačen kot klerikalen; če je malo bolj ali malo manj jezuitski, ne dela
razlike. Od šifkartaškega lista ne moremo pričakovati nič drugega kakor šifkartaško "politiko". Kapitalistični listi so kapitalistični in delavski so — delavski! Tu pa se je treba ustaviti. Niso vsi listi delavski, četudi se odevajo z delavsko firmo. In tak nede-lavski list je tudi "D. S."
Ni treba, da bi morali vsi delavski listi propagirati taktiko in program samo ene delavske stranke. Take sloge in solidarnosti še ni in je še dolgo ne bo. Ampak delavski listi — če so res delavski — bi morali biti pošteni drug napram drugemu. Pri "D. S." pa ne najdete niti iskrice poštenja.
So ljudje, ki prodajajo svoja "prepričanja." "Plačajte, pa bomo delali kakor ukažete!" To je pravilo, po katerem se ravnajo neštete kreature. Napadajo, lažejo in blatijo, sebe pa odevajo z mučeniško glori-jo in se primerjajo k duševnim velikanom. Ali si je mogoče misliti večjo ironijo?
V par izdajah omenjenega lista sem videl napade na Librarysko konferenc^ socialističnih klubov v Pennsylvaniji. Ob tej priliki so si privoščili razun drugih tudi sodruga Terčelja, ker se je pri otvoritvi konference spominjal pokojnega Nikolaja Lenina, pozval navzoče, naj vstanejo raz sedežev, in ga v svojem govoru imenoval sodrug. To je bilo po mnenju idijo-tičnih glav nekako "bogokletstvo."
Nikjer se ne izreka beseda "sodrug" bolj hinavsko, kakor pri ljudeh okoli "D. S." V Novakovem taboru je bil še 1. 1920 največji "sodrug" pokojni predsednik Harding, zato ker je plačal radikalni "Sloveniji" nekaj stotakov. Potem so bili njeni "sodrugi" tisti kapitalisti, ki so ji poslali v objavo serijo člankov proti socializmu in jih seveda dobro plačali. To je pomagalo, da so vsaj nekateri delavci spoznali to golazen in pričeli odpovedovati list. Lastnik je bil v škripcih. Kakor je pojasnjeval "Proletarec", ki skrbi, da pridejo fakti v javnost, je dal "Slovenijo" naprodaj. Pogajanja so trajala več mesecev, dokler niso pripravili hrvatske delavce ob tri tisočake, ki so jih dali na posredovanje nekega Ziniča, ki je bil tajnik Hrvatske federacije W. P., in F. Novaka, urednika Veraui-čevega lista, za "Slovenijo". S tem je Novak postal "komunist". Veranič je še nekaj časa napadal "Proletarca", potem pa odpotoval v stari kraj, istotako Zinič. Vsi ti podatki so bili objavljeni v Proletarcu, kar je bilo prav in pametno, kajti le tako so naši delavci spoznali, kaki elementi se skrivajo pod novo krinko, ki so ji dali ime "D. S."
Kje so bili dotičniki, ki sedaj napadajo sod. Terčelja in druge udeležence libraryske konference 1. 1917 in 1920? Agitirali so za klerikalce, bili so na-rodnjakarji in 1. 1920 so se prodali republikanski stranki. Takrat je Terčelj agitiral za socialistično stranko in njenega predsedniškega kandidata sodruga Debsa. Agitatorji hrvatskega "Radnika" pa so ti-stikrat v polemikah s socialisti imenovali Debsa "starega magarca". Vidite, kam privedejo drugače poštene ljudi kupljeni "radikalci"? Nepošteni učitelji napravijo tudi učence za nepoštene.
Sodruga Terčelja poznam že dolgo vrsto let in vem, da je bil zmerom v prvih vrstah v borbah za delavske pravice. On, ima prepričanje in ga varuje. Pre-
življa se z delom v rovih; na agitacijo nikoli ne pozabi. Vsi ki ga poznamo vemo, da je storil za delavsko stvar kolikor dober agitator sploh more storiti.
Kaj pa so storili tisti, ki napadajo naše sodruge in socialistično gibanje? Ali so vam že kedaj predstavili urednike "D. S."? Kakšna politična "prepričanja" so imeli dokler niso bili kupljeni za "komunizem"? Ničesar ne vemo od njih kakor to, da so bili naprodaj in da so menjali "prepričanja" po vetru. Ali ni bilo značilno to, da kakor hitro je F. Novak postal "komunist", je odračunal nabrano vsoto za kalumet-ske stavkarje, katero je držal več let, mesto da bi jo takoj odposlal za namen, za katerega je bila nabrana tja, kamor je spadala? Potem, ko je "spregledal" in se prelevil v "komunista", je poslal dotično vsoto soc. klubu v Milwaukee, češ, da mi ne bo mogel nihče ničesar očitati.
Vi, ki igrate tako umazano provokatorsko vlogo, ste zašli na pot Zotijeve in Brozovičeve taktike. Kar napadajte in lazite! Vas bo delavstvo vsaj toliko prej spoznalo!
Nihče ne dela komunistični internacionali in sovjetski Rusiji večjo škodo kakor tisti brezznačajni ljudje, ki so se postavili med delavstvom za njene bra-nitelje in zagovornike. Ruski komunisti niso krivi za tako stanje, toda morali bi se o situaciji poučiti in počistiti organizacije, katere naglašajo, da so z Rusijo, poslužujejo pa se taktike, ki škoduje stvari sovjetske Rusije. Sicer pa se bistri na obzorju. Od 1. 1919 so se delavci veliko naučili in v prihodnjih par letih se bodo še več. Tedaj pa bodo naši "ekstremisti" zopet postali agitatorji kapitalističnih strank in farovžev, kakor so bili poprej. NACE ŽLEMBERGER.
Načelna izjava drugega odseka odbora za izdelanje načrta za gradnjo lastnega doma J. S. Z.
Značaj Delavskih Domov.
V	našem delavskem gibanju dosedaj še ni zadosti utrjena misel o potrebi delavskih domov, katere bi se uporabljalo za naša zborovanja in kulturna središča. V takih domih bi se delavstvo učilo, vadilo in vspo-sobljalo za borbo boljšega obstanka. To je za izboljšanje na ekonomskem, političnem, kooperativnem, kulturnem in prosvetnem polju — ter se obenem otreslo najemninskih oderuhov.
V	načelu se vsi strinjamo, da so delavski domovi potrebni, in jih smatramo za kulturna zbirališča prvega reda. Imamo pa svoja posamezna mišljenja, kakšnih metod naj se poslužimo in na kakšen način naj se zgrade delavski domovi.
Vsled teh različnih naziranj (in drugih okolnosti) je akcija za gradnjo lastnih prostorov J. S. Z. skozi vsa ta leta skoraj spala. V zadnjem letu je zopet stopila bolj v ospredje in se pojavila na dnevnem redu, kar priča, da ta problem še zdavnaj ni rešen.
Izprevideli smo, da so lastni delavski domovi Prav tako potrebni za naša zborovanja in urade, kot na primer ti-sk in literatura za propagando naše m -sli.
Vse to je imel v vidiku četrti zbor J. S. Z., ko .i sprejel resolucijo za gradnjo lastnih prostorov Zveze; m Proletarca. Zato je dolžnost eksekutive, da izdela dober načrt in izvrši to nalogo.
Ko je eksekutiva vzela to zadevo v razpravo, sta pojavila dva mišljenja, kako izdelati načrt za gradnjo Doma. Kei" pa je jako potrebno, da se članstvo,
simpatičarji in sploh vsa javnost dobro informira o razliki teh dveh mišljenj, je sklenjeno, da se ta dva provizorična načrta objavi in odpre kolone Proletarca članstvu v razpravo. Namen te debate naj bi bil, da se izčistijo pojmi o podrobnostih načrtov, kar bo pospešilo akcijo za gradnjo uradnih prostorov J. S. Z.
Pri otvoritvi te razprave smatramo za potrebno in važno omejiti se le na glavne razlike te zadeve, kako in na kakšen način naj se zgradi Dom J. S. Z. Zato ker naš odsek smatra take delavske domove za sovza-jemna in kooperativna podjetja, je tudi potrebno, da se zgrade na tej podlagi. Zato predlagamo sledeči načrt v razpravo skupnemu članstvu:
1.	J. S. Z. ustanovi fond za nabave lastnih prostorov. Ta fond se sme rabiti edinole v svrho gradnje ali nakup lastnega Doma.
2.	Vsak član(ica) plača mesečno 10 centov v ta fond dokler ni poslopje izplačano, oziroma do čn da bo ta sklep ovržen na zvezinem kongresu, ali potom splošnega glasovanja.
3.	Pobirajo se prosti prispevki med ljudstvom potom nabiralnih pol. Te pole preskrbi tajništvo Zveze, ter jih pošlje klubom in posameznikom, ki se pri-glase da so voljni delaiti za to vrlo idejo.
4.	Klubom in društvom ki so za našo stvar, se priporoča prirejati veselice, zabavne večere, shode itd.; in čisti prebitek takih priredb naj se pošlje v ta fond. .
5.	Eksekutiva J. S. Z. se pooblašča:
AkoJjo potrebovala denar pri nakupi ali gradnji poslopja, naj najprej skuša dobiti posojila od klubov in posameznikov na takozvane menjice ali pobotnice (promissory notes). Če bo to nemogoče, naj izda bonde po $25 komad, ki naj nosijo 5% obresti letno. Te bonde bo prodajala edinole J. S. Z. po nominalni ceni, ki ostane nespremenjena dokler niso izplačani vsi bondi.
To je osnuitek našega načrta, katerega bomo seveda popravili v smislu nasvetov, ki bodo podani v tej debati od strani članstva. Najvažnejše se nam zdi to, da se ta Dom zgradi od članstva za članstvo, ne pa na sistemu delnic, kjer imajo vso pravico delničarji, J. S. Z. in Proletarec pa ostaneta še nadalje plačeval-ca najemnin kot do sedaj.
Želimo, da članstvo z vso vnemo poseže v to napravo, pove svoje mnenje in poda praktične nasvete!
F. S. Tauchar, M. V. Luchich, člana tega odseka.
PREDAVANJA KLUBA ŠT. 1.
V	četrtek dne 6. marca ob 8. zvečer bo predaval v dvorani SNPJ., 2657 So. Lawn-dale Ave., sodrug Anton Slabe o razvoju parlamentarizma v Angliji. V Angliji je danes na krmilu delavska stranka, dasi še ni večinska stranka, ki pa bo kmalu postala. Predmet, o katerem bo predaval sodrug Slabe, je zanimiv in važen.
V	petek dne 28. marca bo v dvorani SNPJ. predaval s. Jože Zavertnik o astronomiji.
Vstopnina prosta za vse.
ZAPISNIK
konference socialističnih klubov in društev izobraževalne akcije J. S. Z. v zapadni Pennsylvaniji, ki se je vršila dne 27. januarja 1924 v Slovenskem domu na Library, Pennsylvania.
Sodrug John Terčelj, tajnik Konference socialističnih klubov J. S. Z. v zapadni Pen,nsylvaniji, otvori zborovanje ob 10:30 dopoldne s kratkim nagovorom na zborovalce.
Predno je konferenca nadaljevala z delom, je s. Terčelj pozval navzoče, naj vstanejo v znak sožalja in v spomin pokojnemu sodrugu Nikolaju Leninu, kateri je bil za Marksom eden največjih učiteljev proletaria-ta in vodilni duh ruske revolucije.
Nato prečita sledeči dnevni red, ki je bil sprejet kot predložen:
1.	Otvoritev konference po tajniku.
2.	Volitve predsednika in zapisnikarja konference.
3.	Poročilo tajnika konference.
4.	Poročila zastopnikov klubov in društev.
5.	Splošna diskuzija o našem gibanju in o načrtih za bodoče delo.
6.	Kje in kedaj naj se vrši prihodnja konferenca.
7.	Kako dobiti gmotna sredstva za pokritje stroškov naših akcij.
8.	Volitve tajnika Konference.
9.	Razno.
Za predsednika konference je bil izvoljen s. Jos. Zorko, za zapisnikarja s. Louis Kveder.
Zapisnik konference, ki se je vršila 28. oktobra 1923 v Canonsburgu, Pa., se prečita in sprejme.
K 3. točki dnevnega reda poroča s. konferenčni tajnik Terčelj, da je prejel v blagajno prispevke od sledečih klubov: Harwick, Pa., $10; Library, Pa., $30; Homer City, Pa., $5; Herminie, Pa., $3. Nadalje omenja, da ima s. L. Britz v blagajni od prejšnjih konferenc $35, skupaj s prej omenjenimi vsotami. . . .$73.00
Stroški so bili sledeči: J. Terčelj, potni stroški v Pitsburgh glede angleškega govornika ......................$ 2.00
Za oglašanje konference in shoda v Prosveti... 6.00
Skupaj................................$ 8.00
Ostane v blagajni ...........................$65.00
Kolekta na popoldanskem shodu je znašala .... 42.40
Skupaj..............................$107.40
V svojem poročilu omenja, da se bodo stroški te konference odšteli od tu označene vsote v prihodnjem računskem poročilu. Terčeljevo poročilo se sprejme na znanje.
K 4. točki poročajo: s. Martin Kavčič, Avella, Pa., pravi, da so klub reorganizirali in da so klubove aktivnosti večje kot so bile. Vzrok prejšnje neaktivnosti je bil največ v tem, da so bili vsi tamošnji Slovenci zainteresirani pri gradnji Slovenskega doma. Klub šteje okoli 20 članov. Izrazil je željo, naj bi se prihodnja konferenca vršila v njihovi naselbini.
S. Fr. Uršič, Sygan, Pa., poroča, da njihov klub zadovoljivo napreduje in da ne mine skoro noben mesec, da ne bi imeli v svoji sredi kakega socialističnega govornika.
S. A. Bartel, Harvvick, Pa., pravi, da se njihov klub stalno jača in da so skoro vsi Slovenci v naselbini člani kluba.
S. John Ban, Piittsburgh, Pa., slika položaj v slovenski naselbini v Pittsburghu, ki je tak, da dosedaj še ni bilo mogoče ustanoviti socialističnega kluba. 0-menja, da je sodeloval pri ustanovitvi klubov v Clif Mine in, v Veroni.
S. Louis Britz, Lavvrence, Pa., poroča, da je njihov klub aktiven kakor je bil v preteklosti in da se položaj v tem oziru od zadnje konference ni izpreme-nil.
S. M. Primožič, Library, Pa., pravi, da je napredek njihovega kluba zadovoljiv. Omenja, da bi bil lahko še boljši, ako ne bi bilo v naselbini frakcijskih bojev. (Opomba zapisnikarja. — Na zadnji konferenci je s. Primožič obljubil, da bo šel v Hackett, Pa., pomagati ustanoviti klub. Kot razvidno iz poročil, imajo sedaj tam nov soc. klub.)
S. L. Butja, Moon Run, Pa., poroča, da je njihov klub precej jak po številu članstva in napredek kluba je v splošnem povoljen. Omenja, da bo klub prispeval v konferenčno blagajno na bodoči konferenci.
S. John Jereb, Canonsburg, Pa., poroča, da njihov klub v številu članstva stalno narašča in da je klub aktiven. Ustanovil si je lastno knjižnico in s tem pripomogel članom do dobrih knjig.
iS. Jos. Zorko, \V. Newton, Pa., pravi, da bi bil njihov klub po članstvu lahko jačji kot je, ker je West Newton precej velika slovenska naselbina. Sodrugi pa so na delu, da pojačajo klub in razširijo svoje aktivnosti. V splošnem so Slovenci v West Nevvtonu napredni in sodelujejo ter prispevajo za vsako akcijo, ki služi napredku in probuji delavskega ljudstva. Podporna društva so pri Izobraževalni akciji JSZ. in prispevala so tudi za House of Debs, ki se ga bo zgradilo v Indianapolisu.
S. A. Zornik ml., Herminie, Pa., poroča o aktivnostih njihovega kluba, o shodih in kampanjah, ki jih vrši klub in o izgledih za bodoče delo.
Na koncu poročil treba pripomniti, da je večina zastopnikov k svojim poročilom dodala, da so njih podporna društva včlanjena v Izobraževalni akciji JSZ., in da so naklonjena vsem drugim naprednim institucijam. Nekateri zastopniki, katerih društva še niso pri Izobraževalni akciji JiSZ., so izjavili, da bodo delovali da se ji pridružijo.
K 5. točki dnevnega reda pravi s. Terčelj, da je treba s konferencami naših socialističnih klubov nadaljevati, posebno v tem letu, ko je prilika za agitaci jo in propagando izredno ugodna. Socialistično stranko in J. S. Z. v tem delu Pennsvlvanije lahko zelo pojačamo. Potrebno je, da v poletju organiziramo shode, na katerih bodo nastopili slovenski in angleški govorniki. Ta način agitacije bi pripomogel k poja-čanju sedanjih klubov in ustanovili bi se novi povsod kjer jih še nimajo. Omenja, da so pri zadnjih volitvah dobili socialisti na Lavvrence in v nekaterih drugih naselbinah nad polovico oddanih glasov. Vse kar smo dosegli dosedaj, je bilo plod težkega dela, ki ga vrše agitatorji in ga bodo vršili naprej.
K 6. točki dnevnega reda je s. Jereb predlagal za sedež prihodnje konference Avello, L. Britz je predlagal Broughton, in s. Ambrožič Moon Run. Po diskuzijl o teh predlogih je bilo glasovanje sledeče: Za Broughton je bilo oddanih 14 glasov in za Avello 11. Večina se je izrekla za Broughton raditega, ker ima boljše zveze z okoliškimi naselbinami. Vsi pa so bili mnenja, da naj se vrši ena konferenca na Avelli enkrat v poleitju, ko bo vreme ugodnejše za potovanje.
| c. Ran je predlagal, naj se prihodnja konferenca rši zadnjo nedeljo v marcu (dne 30. marca). Prične ILaj se ob 10. dopoldne, popoldne pa naj bo shod, ka-£or običajno. Predlog sprejet.
K 7. točki, tikajoča se financ, pravi Terčelj, da je najboljše, ako klubi po možnosti od časa do časa pri-
vajo v Konferenčno blagajno; drugi vir dohodkov pa naj bo pobiranje prostovoljnih prispevkov na sho-
P^k Točka 8, volitve tajnika: Za tajnika Konference je bil predlagan s. John Terčelj, ki pa nominacijo odkloni z razloga, da se je moral radi brezposelnosti "preseliti iz svoje naselbine v kraj, ki ima zelo slabe poštne zveze in ne bi mogel vršiti dela kakor bi bilo potrebno. Obljublja, da bo sodeloval pri akcijah Konference kakor dozdaj, in. predlagal za tajnika John Jereba iz Cannonsburga. S. Jereb je sprejel nominacijo in bil soglasno izvoljen kot tajnik do druge konference.
' K točki "razno" se oglasi s. Jereb, ki opisuje nastop nepovabljenih gositov na canonsburški konferenci. Ako bi jim bilo res za zedinjenje delavskih vrst, bi nastopali drugače kot so, tako pa so pokazali, da jim je zedinjenje le pretveza, ki jim služi za razdiralno delo.
S. Britz pravi, da prerekanje nima smisla, pač pa naj se skuša vse storiti za zbližanje delavskih struj v enotno organizacijo. Pravi, da so se delale v- stranki napake in da se je treba iz izkušenj učiti, da se jih bomo v bodoče znali varovati.
S. J. Slapnik pravi, da ako se v kaki organizaciji delajo napake, je naloga članstva da jih popravi, ni pa zato, da bi se vmešavali v naše delo ljudje, ki ne pripadajo k naši stranki in so ji v aktivnem življenju nasprotni in sovražni.
Za besedo se oglasi potovalni zastopnik "D. S.", ki kritizira Jereba, ker je v svojih grajah omenjal osebe, katerih ni na konferenci in se ne morejo same braniti.
S. Terčelj pravi, da se čudi, da prihajajo na naše konference člani delavske stranke (W. P.), in skušajo z obnašanjem, kakršno se ne spodobi razumnim ljudem, škodovati našemu delu. Tudi naši sodrugi hodijo na shode delavske stranke, pa se znajo zadržati mirno in dostojno. Njihovim kampanjam pomagajo s prispevki in tako na vse načine pokažejo, da nočejo posnemati pristašev protivne struje. Toda naj člani omenjene sitranke nikar ne pozabijo, da ima potrpežljivost tudi pri nas svoje meje. Neumno je podirati, kar grade drugi. Polje za konstruktivno delo je dovolj veliko za vse, in ko bo prišel čas — ki mora priti — bomo prišli skupaj in delali skupaj.
S. L. Glasser pravi, da je za enotno fronto, toda kakor so se obnašali člani W. P. na par naših zborih, je enotna fronta s takimi elementi še nemogoča.
S. Jereb predlaga, naj se diskuzija o tem zaključi- Predlog sprejet.
H koncu zborovanja se oglasi s. F. Zajec iz Chi-cage, ki naglaša, da ima Konferenca svoj program, '•apopaden v resolucijah, sprejetih na Bridgevillski komferenci. Ta program je v popolnem soglasju s programom naše stranke in JSZ. Namen konference je delati za pojačanje socialističnega gibanja med delavstvom v tem delu Pennsylvnije in skrbeti za propagando in prosvetno delo. Naloga vseh sodrugov J. S. Z-, neglede kje se nahajajo, je agitirati za razširjenje Proletarca". Zaeno z našim glasilom bo napredo-Va'a J. S. Z. in obratno. Kar se tiče prerekanja s pri-
staši W. P., smo lahko prepričani, da jim služijo rap-na lepodoneča gesla le kot sredstva za ruvarenje med delavstvom, ki simpatizira s socialistično stranko. Mi vemo, in oni vedo, da je socialistična stranka v Ameriki edina delavska stranka, ki je v stanju funkcionirati kot stranka. Citiral je slučaj v Californiji, kjer so se mogle druge struje zediniti za glasovnico socialistične stranke, ker je ona edina, ki si je s težkim delom pridobila pravico do nje. Prihajajmo na naše konference z edino enim namenom: Graditi silo, ki bo v stanju izrivati kapitalizem iz vladnih mest in ki bo sposobna, da jih sama zavzame v prid delavstva in nikogar drugega!
Pred zaključkom konference je predsednik pozval navzoče, naj se udeleže popoldanskega shoda, na katerem bosta nastopila sodruga Leuis Finn iz Pitts-burgha in F. Zajec, urednik "Proletarca."
Konferenca je bila zaključena ob 12:30 popoldne.
JOSEPH ZORKO,	LOUIS KVEDER,
predsednik konference.	zapisnikar.
KNJIŽEVNI VESTNIK.
"ČAS", februarska izdaja, ima sledečo vsebino: Naši dnevi (Frank Kerže). — Andrejevi (F. Kerže).
—	O mednarodnem jeziku. — Oskrba dojenčkov. — • Kaj veste o vremenu? — Sile ruskega naroda. — Med
kitajskimi banditi. — Zimska idila (A. J. Terbovec).
—	Konec premoga? — Knjiga mrtvih. — Kanarčki, reja in vzdrževanje (F. E. Lunka). — Smrt Wilson in Lenin. — Priloga: Gospodinjski oddelek.
Naslov "Časa" ej 1142 Dallas Rd. N. E., Cleveland, Ohio.
THE GOS LIN G, študija ameriškega šolstva, spisal Upton. Sinclair. V tej knjigi se peča pisatelj z istim predmetom kakor v knjigi "Goose-Step", le da v slednji obravnava višje, v prvi pa ljudsko šolstvo. Kdo kontrolira ameriške šole in zakaj? Ali so ameriške šole v prvi vrsti vzgajališča, ali pa sredstva za propagando? Na vsa taka vprašanja vam odgovarja pisatelj v teh dveh knjigah. "The Gosling" ima 455 strani in stane mehko vezana dolar, vezana v plaitno pa $2. Dobi se pri pisatelju, Pasadena, Calif., in pri "Proletarcu."
The American Labor Monthly, februarska izdaja, ima sledečo vsebino: As the Month Passes (pregled dogodkov tekom meseca). Exercise in Aesthetic (a poem), by James Borty. The People Are Not Ripe, by C. L. D*Or. Revolution by Due Process of La\v, by J. B. S. Hardman. To a Political Prisoner (a poem), bv Brent Dow Allison. Absentee Ownership, by Scott Nearing. Why a Political Labor Party is Slow in Form-ing in the U. S., by Paul H. Douglas. On Curent Mat-ters, notes by Louis B. Boudin. Beyond the Law — A Tragedy in 5 Acts, by Lev Luntz. Carl Sandberg and the Fairy Tale, by Edwin and Vera Seaver. The Condemnation of Liberalism, by A. W. Calhoun. The Protestant Bishop (a poem), by Lillian Browne-01f. The Problem of Leadership, by Bernard Noskin. Book Reviews.
Naslov te revije je 100 Fifth Ave., New York, N. Y. Naročnina $3 na leito. Njen glavni urednik je J. B. Sa-lutsky, ki je bil preje član, eksekutive W. P., toda je bil pozneje izključen iz eksekutive in stranke, ker je nasprotoval Ruthenbergovi taktiki, katero je nazval za oportunistično in kompromisno ter škodljivo radikalnemu delavskemu gibanju.
V. redni zbor Jugoslovanske Socialistične Zveze.
V. redni zbor Jugoslovanske Socialistične Zveze bo dne 11. julija v mestu, za katerega se izreče večina članstva. Zadnji zbor je nominiral sledeča mesta: Cleveland, De-troit, Milwaukee. Za enega izmed teh se ima izrečti članstvo J. S. Z. na splošnem glasovanju. Udeležite se razprav in skrbite, da bo vaš klub zastopan na bodočem zboru.
V. REDNI ZBOR J. S. Z.
Konvencija Jugoslovanske socialistične zveze prične zborovati dne 11. julija to leto v mestu, ki ga izbere članstva J. S. Z. na splošnem glasovanju. Ta datum je določila eksekutiva J. S. Z. na svoji seji dne 21. februarja t. I.
Pravila J. S. Z. določajo, da se vrši naš zbor vsako leto, in sicer trideset dni po konvenciji socialistične stranke. Letošnja konvencija socialistične stranke se bo pričela dne 6. julija v Clevelandu. Ako se bi vršil naš zbor mesec dni po tej konvenciji, kakor določajo pravila, bi bilo malo pozno vsled razlogov, da bomo imeli na dnevnem redu zbora važna vprašanja glede volilne kampanje, shodov, lastnih uradnih prostorov itd., ki jih je treba rešiti čimprej. Konvencije socialistične stranke so se dosedaj navadno vršile meseca maja. Čemu je bila letos odložena do 6. julija, je bilo pojasnjeno v prejšnji izdaji Proletarca. Radi odložitve strankine konvencije se torej sedaj ne more vpoštevati točko naših pravil, ki določa, da se naši redni zbori vrše 30 dni po konvenciji stranke.
Predno prične V. redni zgor J. S. Z., bo konvencija socialistične stranke že končana. Zastopniki J. S. Z., ki bodo na konvenciji socialistične stranke kot delegatje, bodo potem prišli na naš zbor in nam podali poročila o delu in zaključkih strankine konvencije.
V. člen naših pravil, 16. točka, drugi odstavek, se glasi:
' . . . Zbor J. S. Z. predlaga tri mesta za obdržava-nje prihodnjega rednega zbora, ki gredo č{anstvu štiri mesece pred zborom na splošno glasovanje. V slučaju, da se pozneje izkaže, da bi se naslednji zbor v katerem od zbora nominiranem mestu ne mogel vršiti, ima eksekutiva pravico predlagati kako drugo mesto."
IV. redni zbor J. S. Z., ki se je vršil meseca maja 1923 v Chicagi, je nominiral za V. redno konvencijo JSZ. sledeča mesta:
Cleveland, Ohio;
Detroit, Michigan;
Milwaukee, Wisconsin.
Od 28. februarja do 3. aprila traja razprava, v kateri naj se člani JSZ. izrečejo za eno ali drugo prej omenjenih mest.
Od 3. aprila do 15. maja bo članstvo s splošnim glasovanjem odločilo, v katerem izmed omenjenih mest naj se vrši V. redni zbor J. S. Z.
VOLITVE DELEGATOV.
Volitve delegatov se prično 1. maja in trajajo do 15. junija.
Pravico do sedeža na zboru imajo:
Delegatje krajevnih klubov, in sicer klubi do 50 članov enega delegata in potem na vsakih nadaljnih 50 članov enega delegata več.
Člani sekcijskih odborov, ki tvorijo eksekutivo J. S. Z., gl. tajnik in Zvezni nadzorni odbor.
Urednik in upravnik Z vezi nega glasila.
Vožnje stroške delegatov trpi blagajna J. S. Z. iz konvenčnega fonda, v katerega plačujejo člani lOc mesečno.
BRATSKI DELEGATJE.
Točka 2 v resoluciji, tikajoča se Izobraževalne akcije J. S. Z., pod naslovom "Pravice in dolžnosti dru-
štev in klubov Izobraževalne akcije J. S. Z., sprejeta na IV. rednem zboru, se glasi:
Vsako društvo Izobraževalne akcije J. S. Z. je opravičeno poslati delegata na zbor J. S. Z., katerih naziv je "Bratski delegatje Izobraževalne akcije J. S. Z." Na zboru imajo pri vseh razpravah posvetovalen glas, toda v točki Izobraževalne akcije imajo pravico staviti predloge in glasovati. Debatirati pa smejo o vseh točkah. Dnevnice in vožnje stroške bratskih delegatov plačajo društva, katera jih pošljejo.
Drugi bratski delegatje so: zastopniki narodnostnih federacij, pripadajoče socialistični stranki; predstavniki socialistične stranke; zastopniki zadrug, ki jih vodijo socialisti; zastopniki drugih socialističnih listov.
Toliko v pojasnilo klubom in društvam. Vse podrobnosti glede volitev delegatov in druge stvari, tikajoče se zbora, bodo sporočene članstvu J. S. Z. in društvam Izobraževalne akcije J. S. Z. pravočasno v glasilu in v pismih.
RAZPRAVA.
Kakor omenjeno prej, je sedaj na dnevnem redu razprava, o sedežu bodočega zbora. Ob enem pa se lahko takoj prične razpravljati o delu, ki ga bo imel naš bodoči zbor, o agitaciji, kampanjah, prosvetnem delu, Izobraževalni akciji in o glasilu "Proletarcu". Razprave so potrebne v listu in na sejah, da bodo prišli delegatje na zbor pripravljeni. Obdržujte diskuziic. zaključke in potek razprav pa objavite v Proletarcu, da se bodo z vašimi mnenji seznanili tudi drugi.
POJAČAJMO J. S. Z.
Dolžnost članstva J. S. Z. je skrbeti, da bodo poslali na V. redni zbor vsi klubi svoje delegate. Somišljeniki, kjer klubov še ni, jih ustanovite! V. redni zbor Jugoslovanske socialistične zveze naj bo slika, ki bo kazala, v koliko je jugoslovansko delavstvo v Zedi-njenih državah v resnici napredno in razredno zavedno.
Živimo v dobi prehajanja iz kapitalizma v socializem. Neglede, kako dolgo bo trajala ta doba, fakt je, da smo sedaj že preko njenega praga. Proletariat ima pred seboj velikanske naloge, katerih se mora zave- i dati, ako noče s svojo brezbrižnostjo ovirati dela tistim, ki ga vztrajno vrše vprid vsega delavskega ljudstva. Torej naprej v boju za socializem in delavska prava!	TAJNIŠTVO J. S. Z.
VAŽNA KONFERENCA ČLANSTVA J. S. Z. V CHICAGI.
V petek dne 14. marca ob 8. zvečer se vrši v dvorani SNPJ. diskuzijska seja čikaških klubov J. S. Z. Predmet razprave bo akcija z® gradnjo lastnih prostorov za JSZ. in Proletarca.
Sodrugi in sodruginje, udeležite se te dis-kuzijske seje polnoštevilno.
ORGANIZACIJSKI FOND SOCIALISTIČNE STRANKE.
V. Izkaz.
CH1SH0LM, MINN.: Blaž Seme, (pola 8069). p0 $1.: Vinko Brus. Po 50c: John Nelz, John Sterle, Jos. Nelz, John Hren, Fr. Štupica, Ant. Klun, Blaž Seme. Po 25c: Fr. Erjaveitiz. Sku
paj
$4.75
HIBBING-KITZVILLE, MINN.: Frank Gram, (pole 2625-8144). Po $1.: John Vesel, John Doli-nar, Frank Grum. Po 50c: Fr. Pipan, T. Toma-zetich, Jos. Tičar, Rudolf Tičar, Jiohn Bashel, John Podržaj, Martin Potokar. Po 25c: Jos. Germ, Jos. Gornik, John Kolenc, Tony Russ, M. Znidar-sich, Tony Kočevar, L. Tomazeti, J. Podlipnik, Jerry Ribich, John Gornik, Chas. Kerže, John Pa-kiž, A. Martinčič, Božo Radakovich, Ivana Pipan, Jos. [Laurich, Jos. Camernik, Fr. Moka, Matt Laurich, John Strojan, Marko Majerle, Carl Novak, Jack Lesar, Fr. Turek. Skupaj $12.50, odbito za stroške kampanje 15c; skupaj..........12.35
DETROIT, MICH.: Franjo Kuhovski (pole 11505-11706). Po $2.: Louis Krajec. Po $1.: Anton Jurca, Andrevv Sluga, Jos. Ocepek, L. Urban-sich, Val. Maisel, Jos. Ivec, Thomas Platt, Frank Habe, A. Pelan, Jos. Klarich, Vaso Perinac, Franjo Kuhovski P. Kisovec, Ant. Zrimec, Frank Iva-nec, Mike Rupar, Frank Škerbe, Louis Salce.
Skupaj .....................................20.00
SLOVAN, PA.: Mihael Klopčič, (pola 11339) Po $1.: Soc. klub št. 239, J. S. Z. Matevž Jerer,
M. Klopčič. Skupaj......................... 3.00
CHICAGO, ILL.: F. A. Tauchar, (pola 6604). P. $2.: Fr. Rudman. Po $1.: F. A. Tauchar, F. S. Tauchar, John Olip. Po 25c: Matt Skrinar. Skupaj $5.25, odbito glasom zaključka strankine ekse-kutive za lokalno kampanjo kluba št. 1, J. S. Z.
$1.31, skupaj .............................. 3.94
GIRARD, O.: John Kosin, (pola 6620) Po $1.: John Kosim, Frank Gorenc, Frank Kramer, Frank
Zorko. Skupaj ............................. 4.00
Jack Kotar, (pola 6031) Po $2: Jacob Kotar. Po $1.: Jos. Jež in John Medvešeek. Skupaj . .. 4.00
AVELLA, PA.: Frank Bregar, (pola 6624-25) Po $2.: Klub št. 225, JSZ., Po $1.: Fr. Bregar, John šokac, Geo. Kratzman, Louis Zgonik, Fred Siders, William Ash, John Panian, John Cotelj, Frank Shine, Vin. Widmar, Matt Krshina, Fr. Ka-stelic, John Kisel. Po 50c: Jos. Gross, Christine Cotelj, Martin Kaucich, Alex Krieg, Hank Caser-man, Mike Krshina, Gregor Naglich, John Urnick, Fr. Hribar, Jos. Hribar. Po 25c.: Fr. Peternel, Jos. Nevi«h, Frank Obid, Frank Nemec, John Peldan, Louis Widmar, Louis Bogatay. Po 20c: Paul Likar. Skupaj $22.15, odbito glasom zaključka strankine eksekutive za lokalno kampanjo kluba
št- 225, JSZ. $5.50, skupaj..................16.65
CANONSBURG, PA.: John Jereb (pola 11322-11529) Po $1.: John. Lamut, Jack Baloh, Andy Ba-1()h, Mike Skettl, Marko Tekavec, John Progar, Matt Surina, John Bobnar, Tony Curl, Nick Kraš-na John Chesnik, Frank Batista, Tony Delost, Jos. Maurich. Po 50c.: Louis Potokar, Mike Zupan-tlch, Jos. Napotnik, John Žužek, John Recel, Fr. Chesnik, Frank Masnak, Andrew Baloh, Jos. Pola-cher, Frank Senpinc, John Recel, John Rokase, r°ny Lustrak, John Progar, John Koklich. Po 40c:
Frank Pogorele. Po 30c: Jos. Verček, Rudolf Drenik. Po 25c: Fr. Ipavec, Flor. Verhovnik, Frank Malovasich, Frank Gramar, Frank Grenik, Dolf Kern, Jos. Krainc, Tony Crnihar, Tony Pa-pesh, Tony Lautar. Skupaj $25.00, odbito glasom zaključka strankine eksekuitive za lokalno kampanjo klub št. 118, JSZ., $6.25, skupaj........18.75
CLINTON, IN D.: Frank Bregar, (pole 8242-8226) Po $1.: John Juvanc, Jos. Gračner, Ignatz Musar, Andrew Cirej, Bartel Oblak. Po 50c: Fr. Klopčič, John Klopčič, Anton Mravlje, Frank Bregar, Anton Kaus, Mike Martič, Fred Klepi, John Zetko Ant. Raspet, Frank Bazej, Ignatz Spendar,
Fr. Režišnik. Skupaj .......................11-00
SHEBOYGAN, WIS.: Leo. Milostnik, (pole 8064-11313-259-6640) Po $1.: Peter Grimer, Ant. Pekol, Alb. Zibell, Fr. Modic, Jos. Starič, Fr. Sape; po 50c: John, Champa, Ig. Kastelic, Jack Rup-nik, Neimenovan, Svet. Evkovich, Mary Kurnik, Josephine Droll, Mary Turk, Frank Frančič, John Krancelj, Mat. Razbornik, Leo. Milostnik; po 35c: Pauline Urbančič, Frances Chuk; po 30c: Ant. Rakus; po 25c: Ant. Elijaš, Fr. Dramel, John Ja-nežič, Fr. Honral, Fr. Lončar, Jos. Kaluža Morris Vinograd, Leo Butkovič, Peter Gasser, Margaret Benigar, John Obasch, Izidor Bavriček, Martin Kotze, Mat Spende, S. Badovan, Fr. Repenšek, Math Koren, John Koren, Neimenovan; po 15c: John Kump, Kazimir Kobas. Skupaj $18.05, odbito glasom zaključka strankine eksekutive za lokalno kampanjo kluba št. 235, J. S. Z. $4.51, skupaj ........................................13.54
Anton Žagar, po $5: Slov. mladeniško podp. dr. "NADA"; prispevki članov; po 50c: Andrej Gostiša, John Starič, John Zoran, Ant. Stefančič, John Gornik; nečlani: Antonia Prime, 25c: Jos. Možina 50c. Prispevatelji v Kenoshi, Wis.: po $1: John Stempe; po 50c: Jos. Žagar, Tony Rabsel, John Novak. Skupaj $10.75, odbito glasom zaključka strankine eksekutive za lokalno kampanjo
kluba št. 235, JSZ, $2.69, skupaj............... 8.06
WEST NEWTON, PA.: Klub št. 32, JSZ.....5.00
NOKOMIS, ILL.: Klub št. 128, JiSZ......... 4.00
HOMER CITY, PA.: Klub št. 198, JSZ..... 4.00
GROSS, KANS.: John Kunstelj, $1; John Šu-
lar, 25c; skupaj ............................ 1.25
ELY, MINN.: Fred A. Vider .............. 1.00
UNIVERSAL, IND.: Klub št. 238, JSZ.....10.00
Skupaj...........................$145.29
Prejšnji izkaz.................... 453.06
Skupaj ..........................$598.35
"Po napačnih vodah."
V izdaji "D. S." z dne 14. feb. je neki dopisnik iz Verone, Pa., napisal tole modrost:
". . . Slovenci so brezbrižni ali pa tavajo po napačnih vodah, kar se razvidi dovolj jasno iz dejstva, da so ustanovili klub S. L. P. Torej vzbudili so nekaj k življenju, kar je že davno mrtvo; sicer pa jim privoščimo to nedolžno veselje. Nekateri so še vedno navdušeni za žoltega "Proletarca" . . . Tukaj namreč ne morejo ti "socialisti" biti brez raznih ceremonij. Bolj se kateri priduša čez farje pri snapsu, temhitreje leti po farja za vsako malenkost. Toda dani se vzlic temu,
dasi polagoma. Posamezniki čitajo že dolgo "D. S." in pričeli so spregledovati in spoznavati resnico ..."
Kdor tava po vodah ali "napačnih vodah", menda res zasluži usmiljenje. Čudodelnik pa je vendarle. Ampak tudi z dopisnikom ni vse prav, aH pa mu je urednik zmešal "dopis". V Veroni se ni ustanovil klub S. L. P., pač pa S. P. (Socialist Party).
Se nad neko drugo rečjo se spodtika dopisnik. Slovenski "socialisti" ne morejo biti brez ceremonij, zabavljajo čez farje in "letajo ponje za vsako malenkost." Ako bo šlo tako naprej, bo vse vrag vzel. Previdnost pa je tako uredila, da "posamezniki čitajo D. S. in pričenjajo spoznavati resnico." To tudi mi verjamemo, dasi v drugem smislu kakor dopisnik.
Še par besed o ceremonijah in "farjih". "D. S." je bila glasilo "farških" organizacij že potem ko so jo kupili "komunisti" in je še danes glasilo katoliških društev. Oznanjala je cerkvene veselice in. semnje tudi še potem ko se je prelevila iz republikanskega v "komunistično" glasilo. Celo župniki so ji pošiljali naznanila. Kljub temu so pisači "D. S." toliko drzni, da imenujejo svoj list "revolucionarno glasilo" in sebe za voditelje "revolucionarnega proletarijata."
Hej, morda pa tavate preveč "po pravih vodah?"
Otvoritev slov. nar. doma.
V soboto dne 1. marca bo slavnostna otvoritev Slovenskega narodnega doma v Clevelandu, O. Ob 3. popoldne bo parada društev. Drugi del slavnosti se vrši v dvorani, ki se prične ob 3:30 popoldne.
Pred govori je osem drugih točk, kot godba, petje, nastopi naraščajo dram. druš. Ivan Cankar, nastop mladenk in deklamacija. Za godbenimi točkami nastopi predsednik S. N. D. s pozdravnim govorom.
Prvi govornik na programu je ohijski governer V. Donahey. Za njim slede po vrsti poslanik države S. H. S. dr. An.te Trešič Pavičič, mestni župan C. C. Townes, mestni upravitelj W. R. Hopkins, mestni blagajnik, zastopnik 4. okraja (councilman), V. Cainkar, predsednik SNPJ., W. Russ, tajnik SSPZ., R. Perdan, predsednik JSKJ., J. Gornik, predsednik S. D. Z., L. J. Pire, urednik "A. Domovine", W. Sitter, zastopnik "Enakopravnosti", zastopniki okoliških Domov, zadrug, slovenskih podpornih društev, srbskih in hrvatskih društev ter zastopniki in zastopnice raznih drugih slovenskih organizacij. Na programu je označenih šestnajst govornikov z imeni, nevštevši zastopnike, ki bodo nastopili v imenu podpornih društev in drugih organizacij. Ako bo vsak govoril povprečno deset minut, bo vzelo okoli 5 ur časa.
Zvečer ob 7. bo banket s koncertnimi in pevskimi točkami. Ob 9:30 zvečer se prične plesna zabava.
Drugi dan (v nedeljo 2. marca) popoldne bo velik koncert, na katerem nastopijo razni slovenski pevski zbori, godbe, orkestri, pianisti itd.
Zvečer priredi dramatično društvo "Ivan Cankar" narodno igro v 4. dejanjih "Brat Martin". Po predstavi sledi ples v spodnji dvorani in s tem se slavnost zaključi.
SLOVENSKEMU DELAVSTVU V VERONI, PA.
Seje socialističnega kluba št. 241, J,SZ., se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. popoldne v prostorih sod. Ročk Lesarja. Sodrugi in somišljeniki, udeležujte se teh sej, ki so potrebne za našo izobrazbo in napredek. — Tajnik.
Koliko držav je priznalo sovjetsko Rusijo.
Diplomatična blokada, ki je do zadnjih dveh let oklepala sovjetsko Rusijo, polagoma popušča. Na če. lu protivnikov priznanja sedanjega ruskega režima stoji ameriška vlada. Anglija pa je priznala sovjetsko Rusijo takoj ko je prišla na krmilo delavska vlada. "-I
Sledeče države so dosedaj obnovile z Rusijo di-plomatične stike: Afghanistan, Avstrija, Estonija, Fin- \ ska, Nemčija, Velika Britanija, Italija, Latvija, Litvin-ska, Perzija, Poljska, Turčija in Norveška, skupaj tri-najst držav.
Trgovino z Rusijo so obnovile Danska, Jugoslavi-ja, Kitajska, Švedska in Češkoslovaška. Teh peit držav ima z Rusijo popolne trgovske stike, toda trgovskih pogodb z Rusijo niso sklenile niti niso priznale njene vlade.
Z Rusijo trgujejo tudi Zedinjene države, v manjši meri Francija, Belgija in nekatere druge dežele. Rusija je dala raznim firmam v Zedinjenih državah že velika naročila, toda trgovina je ovirana, ker ni med njima diplomatičnih stikov in nikakega trgovskega dogovora. Pred kratkem je dobil ameriški Harvester trust veliko naročilo za pošiljanje poljedelskih strojev v Rusijo. Ta trust je imel tudi v Moskvi svojo tovarno, ki pa sedaj menda ne obratuje.
Trgovska pogodba med Italijo in Rusijo je sklenjena na podlagi sledečih točk:
1.	Znižanje ruske carine v prilog italijanske tr- 1 govske mornarice.
2.	Rusija se zaveže dovažati Italiji gotovo koli- .1 čino žita in drugih pridelkov, ki se jih potrebuje pri izdelovanju makaronov.
3.	Rusija se zaveže kupovati vsako leto goto- \ vo količino italijanskih industrijskih produktov.
4.	Za vzdrževanje prometa ob ruskem obrežju Črnega morja dobi prednost italijanska trgovska mor- 4 narnica.
5.	Sestavi se mešana komisija Italijanov in Rusov, ki bo določevala, koliko tega ali onega blaga bo kupovala vsako leto Rusija od Italije in obratno.
6.	Italija se zaveže izročiti sovjetski Rusiji po- J slaniško palačo v Rimu, konzulatska poslopja, palače trgovskih misij v Rimu in drugo lastnino v Italiji, spa- | dajoča bivšemu ruskemu carstvu.
i Dasi je Mussolini velik nasprotnik italijanskih ko- ' mun.istov, se je zelo podvizal priznati rusko sovjet- \ sko vlado, od katere je dobil v prilog Italije precej dobre koncesije. Gornje točke pogodbe so prevedene
iz Soviet Russia Pictorial (št. 3>, 1924).
-
SODRUGOM V CLEVELANDU.
Seje socialističnega kluba St. 27. se vrše vsaki drugo nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne in vsako četrto nedeljo ob 2.30 popoldne v klubovih prostorih v Slov. nar. domu. Dolžnost vsakega sodrugi je, da redno prihaja k sejam. — Tiste, ki simpatizi* • rajo s socialističnim gibanjem, pa še niso pri soc stranki, vabimo, naj pristopijo v naš klub in tako po magajo pri delu za osvoboditev proletariata. Prva nal< ga delavca je, da postane razredno zaveden. Pri te* pa vpoštevajmo geslo: "V organizaciji je moč."
Slovenski delavci, jačatje klube JSZ. v naših naselbinah. Kjer kluba še nimate, ga ustanovite. Za pojasnila pišite tajništvu JSZ.
Članstvo nezavisne radničke partije Jugoslavije.
Komunisti v Jugoslaviji delujejo danes pod imenom Nezavisna radnička partija Jugoslavije, ker je bila komunistična stranka razpuščen.a in ker so zakoni za zaščito države in drugi podobni zakoni onemogočili komunistom delovati pod staro firmo. Znano je, da so pri volitvah v konstituanto dobili komunisti do šestdeset poslancev, toda radi neizkušenosti v političnih bojih in radi nezanesljive mase, ki se jih je v po-četku oklenila, je komunistična stranka ravno tako naglo padla kakor se je dvignila. Z izjemnimi zakoni je vlada ta padec še pospešila.
Pred zadnjimi volitvami so se organizirali v stranko pod gorajšnjim imenom in ji ustanovili politične podružnice, katerih imajo glasom poročila, objavljenega v njenem glasilu, v Srbiji 32 s 1500 člani; v Vojvodini 6 z 200 člani; v Dalmaciji 17 s 576 člani; v Čr-nigori 5 z 286 člani; v Sloveniji 20 s 500 člani; na Hrvatskem 41 s 450 člani in v Bosni 1 s 15 člani — skupaj v vsi Jugoslaviji 95 pridruženih organizacij s 3500 člani.
Ob enem so komunisti ustanovili svoje strokovne unije, ki so znane pod imenom "neodvisne strokovne organizacije" in pripadajo "Nezavisnom radničkom sa-vezu" v Beogradu.
Ali kaj storite za razširjenje "Proletarca"? Ako ne, čemu ne?
Bismolatum
ozdravi takoj vse kožne bolezni kot zlato žilo, opekline, rane itd. čitajte zanimivo pismo, ki ga je nam pisala gospa Karolina Dobrenick, 4947 School St., Chicago, 111.:
"BISMOLATUM je izvrstno zdravilo za vse kožne bolezni. Moj sin je trpel zaradi lišajev več let. Poskusila sem raznovrstne zdravniške predpise, toda brez uspeha. Nato sem začela uporabljati Bismolatum in fant je v kratkem času ozdravel. Od tistega časa imam Bismolatum vedno pri hiši."
Dobi se v lekarnah ali pa pošilja po C. O. D. Lonček 50c.
Poslužite se sledečega kupona:
Walinder Laboratory,
4452 Wilson Ave., Chicago, 111.
Prosim pošljite mi zastonj vzorec BISMOLATA. Naslovite na:
Jugoslovanska Socialistična Zveza
3639 W. 26th St., CHICAGO, ILL.
pridružena
SOCIALISTIČNI STRANKI AMERIKE
Ime . . Naslov
EKSEKUTIVA SOCIALISTIČNE STRANKE:
Eugene V. Debs, Indiana; Morris Hillquit, New York; Edmund T. Melms, Wisconsin; Birch Wil»on, Pennsyl-vania; W. M. Brandt, Missouri; Leo. M. Harkins, Penila.; W. R. Snow, Illinois.
Eksekutivna tajnica: Bertha Hale White, 2653 W. Washington BIvd., Chicago, 111.
TAJNIŠTVO J. S. Z.:
Charles Pogorelec, 3639 W. 26th St., Chicago, 111.
EKSEKUTIVA J. S. Z.:
Frank Alesh, Sava Bojanovič, Vincenc Cainkar, Mi-loje V. Lučič, Blaž Novak, F. S. Tauchar, Frank Zajec.
NADZORNI ODBOR J. S. Z.:
• Philip Godina, Milan Slavič, Frank Udovich.
PROSVETNI ODSEK J. S. Z.:
John Molek, Joseph Oven, John Olip.
NADZORNI ODBOR SLOV. SEKCIJE J. S. Z.:
Andrew Kobal, Joseph Oven, Frank Podlipec.
PROLETAREC,
glasilo in last slovenske sekcije Jugoslovanske Socialistične Zveze.
Upravni odbor Proletarca: John Olip, predsednik; Frank Alesh, tajnik; Filip Godina, blagajnik; F. S. Tauchar in F. Udovich, nadzornika. Urednik: Frank Zajec. Upravnik: Anton Slabe.
Vsa pisma, tikajoča se Proletarca, naslavljajte na naslov Proletarca.
(Opomba.—Uredništvo Proletarca sprejme odgovornost le za tiste članke, priobčene ▼ listu, ki so spisani v uredništvu. Za članke in dopise, ki jih pošiljajo sotrud-niki, so odgovorni prispevatelji. Uredništvo sprejme zanje le toliko odgovornosti, kolikor zahteva zakon.)
AKTIVNI KLUBI J. S. Z.
1, Chicago, 111. — Tajnik Charles. Pogorelec, 3639 W. 26th Street. Seje vsaki tretji petek v mesecu ob 8. zvečer v dvorani SNPJ. 4, La Salle, 111. — Tajnik Frank Mershak, 1027—2nd 8t. 20. Ohicaigo, 111.—Tajnik Geo. Masl&ch, 2250 Clybourn ove. 45, Waukegan, m.—Tajnik Martin Judnich, 706 McAlkter Ave.
47, Springfield, 111,—Tajnik Jos. Ovca, 1841 So. 15th St. 50, Virden, HI. —Tajnik Frank Stempihar, R. F. D. 41, Box W.
128, Nokomis, 111.—Tajnik Frank Cugmeister, R. 4.
213, Carlinville, m,—Taj. Ant. Blažich, R. R. 4, Box F. 1.
224, Pullman, 111.—Tajnik John Jereb, 216, E. 136 St.
41, Clinton Ind. — Tajnik Frank Bregar, 222 W. 12th ®t. 236, Terre Haute, Ind.—Tajnik Anton Kovaehich, 2124 N. 20th St.
238, Universal Ind.—Tajnik Frank Kranje, Box 106. 217, Madrid, Iowa. — Tajnik Frank Omerza, R. 2, Box SSA.
157, Gross, Kans. — Taj. John Kunstelj, Boi 82.
114, Detroit, Mich. — Tajnik Frank Kuhovski, 8871 Sher-
■svood St.
22. Chisholm, Minn. — Tajnik Blaž Seme, 121 W. Spruce St.
2, Glencoe, Ohio.—Tajnik Nace žlemberger, L. Box 12. Redne seje vsako 3. nedeljo dopoldne pri sodrngu N. Zlembergerju.
222, Girard, O. — Tajnik Jacob Kotar, 72 Roman Ave., Warren, O.
27. Cleveland, O. — Tajnik John Krebelj, 1265 E. 59. St, Lavvrence Gorjup, organizator. Seje vsako drugo in četrto nedeljo v S. N. Domu. 30, Forest City, Pa. — Tajnik John Murnieh, Box 408. 322, Barberton, Ohio.—Tajnik Jos. Tursich, 684 Newell St. 13, Sygan, Pa.—Taj. Frank Ursitz, Box 546, Morgan, Pa. 32, W. Newton, Pa—Tajnik Jos. Juvan, EFD 2, box 101. 69, Herminie, Pa. — Tajnik Ant. Zornik, Box 202. 118, Canonsburg, Pa. — Tajnik John Chesnik, Box 170. 167 South View, Pa. — Tajnik Martin TJrbas, Box 142.
175,	Moon Run, Pa.—Tajnik Lueas Butya, Box 263.
176,	Wiek Haven, Pa. — Tajnik Frank Kolenc, Bos 36.
181,	Lloydell, Pa. — Tajnik Tony Zalar, box 34.
182,	Meadowlands, Pa. — Tajnik Leonard Lenassi, Bx 563. 184, Lawrence, Pa. — Tajnik Louis Britz, Box 34.
190, Broughton, Pa. — Tajnik Frank Demshar, Box 303. 198, Homer City, Pa. — Tajnik Andy Obed, Box 265. 218, Luzerne, Pa. — Tajnik John Matiehich, 376 Miller St. 220, Bon-Air, Pa. — Taj. John Bizjak, R. D. 2, box 80,
Johnstown, Pa. 225, Avella, Pa.—Tajnik Frank Bregar, Bx 363. 230, Renton, Pa. — Tajnik Ant. Kuna, Box 187.
233,	Renton, Pa. — Tajnik Ant. Chater, Box 34.
234,	Harwick, Pa,—Tajnik Andy Bertl, Box 157.
239,	Slovan, Pa. — Tajnik Mihael Klopci«, Box 395.
240,	Finleyville, Pa, — Tajnik Frank Pernishek, Box 56-A.
241,	Verona, Pa. — Tajnik Ročk Lesar, Box 641.
242,	Cliff Mine, Pa. — 'Tajnik Ant. Kovačič, R. D. 2. Corao-polis, Pa.
243,	Warren, O. — Tajnik Jack Kotar, 72 Boman Ave.
37, Milwaukee, Wis.—Tajnik Alb. Hrast, 440 S. Pierce St.
235,	Sheboygan, Wis.—Tajnik Leo Milostnik, 719 Alabama Ave.
228, Pursglove, W. Va. — Tajnik John Vitez, L. Box 1-6. 237, Meriden, Va.—Tajnik John Korošec, P. O.
POSAMEZNI ČLANI (at large):
John Petrich. Youngstown, O. Frank Lipar, Parsons, Pa. Frank Knafels, Edmond, Ohio. Jno Ban, Pittsburgh, Pa. Paul Chesnik, Toronto, Ohio. Frank Gorenc, Library, Pa. Lovr. Selak, Star City, W. Va. Rosie Selak, Star City, W. Va. Jas. Kogoj, Auiburn, 111. Max Martz, Buhl, Minn. Frank Cherne, Banock, Ohio. Frank Chemažar, Columbus, Kans. Val. Virtich, Golumibus, Kans. Pauline Vogrich, Milwaukee, Wis.
DETROITSK1M SODRUGOM-
Seje slov. socialističnega kluba št. 111 JSZ., se vrše vsako četrto nedeljo v mesecu v Hrvatskem Domu, 1329—31 Kirby Ave., ob 9. uri dopoldne.— Na dnevnem redu so vedno važne stvari, ki se morajo rešiti. Udeležujte se teh sej polnoštevilno in pripeljite seboj svoje prijatelje. — Učvrščujmo našo postojanko s tem, da ji pridobivamo novih članov. — Organizator.
SLOVENSKEMU DELAVSTVU V HERMINIE, PA.
Socialistični klub št. 69, JSZ., zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu po seji društva Prostomisleci, št. 87, SNPJ., v društveni dvorani. — Rojaki, pristopajte v naSe vrste! — Anton Zornik. Box 202, Herminie, Pa.
Ameriški Slvenci prispevajo vsako leto več sto tisoč dolarjev za vzdrževanje cerkva. Koliko prispevajo napredni Slovenci za svoje institucije?
Finančna sila tega zavoda	1
Vam jamči vseobčo sigurnost.
SLOVENCI V AMERIKI
i
otroci — njih roditelji — in rodite-lji teh, poverjujejo svoje bančno poslovanje našemu zavodu — in vsak izmed njih ceni uspeh svojega neprestanega stika s to največjo jugoslovansko banko v Zedin jenih državah.
In vi, ki pri nas ne vlagate, niti ne investirate, brez razlike kje stanujete, prepričajte se, da je za Vas najuspešnejše, ako poverite Vaše bančno poslovanje nam.
KASPAR STATE BANK
1900 Blue Island Ave., vogal 19. ulica,
CHICAGO.	ILLINOI5.
Pošiljamo denar v staro domovino najceneje in najhitreje. PRODAJAMO PAROBRODNE LISTKE za vse prekomorske črte v Jugoslavijo in nazaj. Izdelujemo tudi sve-dočbe (affidavits) za naseljence.
Knjige! Knjige!
Velika izbira slovenskih in angleških knjig. Prečitajte cenik knjig in si jih naročite od Proletarca.
Največja zaloga boljših književnih del.
LOUIS KVEDER
(200 W«lah Bldg.)
434 Diamond St
PITTSBURGH. PA.
h:
iS!
•» i
Izdelujem pooblastila, kup-	|j
ne in darovalne pogodbe, testa-	il
mente in vsa v notarski posel	S! ■padajoča dela.
CENIK KJIG
VITEZ IZ RDEČE HIŠE. (Aleksander Dum as star.), roman iz časov francosle revolucije, 504 strani, broširana 80c, vezana v platno ...................
VZORI IN BOJI, črtice, vezana.. ZABAVNA KNJIŽNICA, zbirka povesti in črtic, broširana.... ZADNJA PBAVDA, (J. 8. Baar)
roman, broširana ............
ZAJEDALCI. (Ivan Moiek), povest, 304 strani, vezana v platno .........................
ZA SREČO, povest, broširana....
ZAPISKI tine oeamontove,
(VI. Levstik), vezana.......
ZLATAEJEVO ZLATO, (Auig. Senoa), zgodovinska povest1 iz
XVI. stoletja, vezana..........
ZMOTE IN KONEC GOSPODIČNE PAVLE, (I. Zoree), broširana ......................
ZVONARJEV A HČI. povest, broširana .......................
ŽENINI NASE KOPRNELE,
(Kado Murnik), broširana . .. SLOVENSKI PISATELJI: FRAN LEVSTIK, zbrani spisi, vezana ........................
FRAN ERJAVEC, zbrani spili,
vezana ......................
JOS. JURČIČ, zbrani spisi, I. zv., vezan ......................
II.	zv. vezan ................
III.	zv. vezan ...............
IV.	zv. vezan ................
V.	zv. vezan ................
VI.	zv. vezan ................
PESMI IN POEZIJE.
BASNI, (Jean de la Fontaine, iz francoščine prevel L Hribar)
vezana ..................... 1.00
mlada pota, (Oton Zupančič),
pesmi, trda vezba . . .........76
MODERNA FRANCOSKA LIRIKA, (Prevel Ant. Debeljak),
vezana .......................90
PESMI ŽIVLJENJA (Fran Al-
brecht), trda vezba...........50
POEZIJE, (Fran Levstik), vezana .90 POHORSKE POTI, (Janko Gla-
ser), broširana ...............35
SLUTNJE, (Ivan Albreht), broširana ......................45
STO LET SLOVENSKE LIRIKE, od Vodnika do moderne, (C.
Golar), vezana...............1.20
STRUP iz JUDEJE, (J. 8. Ma-
char), vezana ............... 1.10
SLOVENSKA NARODNA LIRIKA, poezije, broširana.......65
SOLNCE IN SENCE, (Ante De-
beljak), broSirana ............50
SVOJEMU NARODU, Valenti«
vodnUc, broširana ............ .25
»LEZKE PESMI, (Peter Berrač),
trda vezba...................50
TRBOVLJE. (Tone Seliškar), Proletarske peBmi, broširana
5°c; vezana.................76
""RISTIA EX SEBERIA, (Voje-•lav Mole), vezana ........... 1.25
v zarje vidove, (Oton Zu-
PinMč), pesnitve, brotir&u.....40
1.26
1.50
.65 .75
1.75
.45
1.00
1.20
.40 .65 .30
1.25 2.00
1.75 1.50 1.50 1.25 1.00 1.00
Nadaljevanje z 2. strani.
IGRE
ANFISA, (L.ottid Andrejev), broširana .................
BENEŠKI TRGOVEC, (Wm. Shakespeare), vezana........
ČARLIJEVA ŽENTTEV-TRIJE ŽENINI, (F. S. Tauchar), dve šalo-igri, enodejanke, brošira na.........................
DNEVNIK, veseloigra v 2 dejanjih ........................
GAUDEAMUS, komedija v 4 dej.
GOSPA Z MORJA, (Henrik Ib sen), igra v petih dejanjih, broširana .....................
KASIJA, drama v 3 dejanjih ...
•j J Lil J CEZAR, (Wm. Shakespeare), vezana ..............
MACBETH, (Wm. Shakespeare), vezana ....................
NAVADEN ČLOVEK, (Bran. Gj. Nušič), šala v treh dejanjih, broširana ..................
NOČ NA HMELJNIKU, (Dr. I. Lah). Igra v treh dejanjih, broširana .....................
OTHELLO, (fm. Shakespeare),
vezana .....................
ROMANTIČNE DUŠE, (Ivan Cankar), drama v treh dejanjih, vezana...............
ROSSUM'S UNIVERSAL RO-BOTS, drama s predigro v 3 dejanjih ......................
SEN KRESNE NOČI, (Wm.
Shakespeare), vezana........
UMETNIKOVA TRILOGIJA, (Alois Kraigher), tri enodejanke, broširana, 75e; vezana . ..
.6«
.75
,2f>
.30 .60
.60 .75
.75
.75
.36
.36 .75
.86
.50 .76
1.0«
MLEKARSTVO, ■ črticami e živinoreji s slikami ..............78
NARODNOGOSPODARSKI eseJI ......................... J«
NAS JEZIK, (Dr. J. Glonar), vezana ....................... .45
NAŠ SADASNJI USTAVNI POLOŽAJ .....................76
O KONSUMNIH DRUŠTVIH... .10 O KULTURNEM POMENU SLOVENSKE REFORMACIJE, (Dr. L Prijatelj), broširana... .ao OSNUTEK SLOV. NAR. GOSPODARSTVA ..................60
POGLED V NOVI SVET........JO
POLITIČNO ŽIVLJENJE SLOVENCEV, od 4. jan. 1797, do 6. jan. 1919 leta, (Dr. Dragotia Lončar), broSirana 75«, vezana 1.00 POSTREŽBA BOLNIKOM, ■ slikami .........................35
PSIHIČNE MOTNJE NA ALKO-HOLSKI PODLAGI. (Ivan
Robida, vezana ............1.15
RASTLINSTVO NAŠIH ALP, (F.
Seidl) .......................95
RAZVOJ SOCIALIZMA od utopije do znanosti, (Friderik En-
gels, prevel M. Žagar)....... .35
REFORMACIJA IN 800. BOJI SLOV. KMETOV, (Abditua)
broširana..................45
SLO VENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA, izdala 8NPJ., 564 strani, vezana v platno ......t.00
SMERNICE NOVEGA ŽIVLJENJA, (Dr. K. Ozvald), broši-
.50
ZNANSTVENE RAZPRAVE, POLITIČNI IN GOSPODARSKO SOCIALNI SPISI, UČNE IN DRUGE KNJIGE IN BROŠURE.
ALI JE RELIGIJA PRENEHA LA FUNKCIONIRATI? Debata ........................20
ANGLESKO-SLOVENSKI BESEDNJAK. (Dr. J. F. Kern).. 5.00 DEMOKRATIZEM IN ŽEN-
STVO, (Alojzija Stebi) .......10
GOSPODARSKA GEOGRAFIJA,
(Dr. V. šarabon), vezana.....1.25
JUGOSLAVIJA, (A. Melik), zemljepisni pregled .............. 1.00
KATOLIŠKA CERKEV IN 80-
CIALIZEM.................. .25
KDO UNIČUJE PROIZVAJANJE V MALEM...........20
KOMUNISTIČNI MANIFEST, (Kari Marka in Friderik Ea-
gels)........................20
KRATKA SRBSKA GRAMATIKA, (Dr. Joeip Meneej).....25
KSATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV, (Matija Pire).........40
MISELNI RAZVOJ EVROPSKEGA ČLOVEŠTVA, (Fran Drti na), vezana ................. 2.00
SPOL-LJUBEZEN-MATERIN-
STVO, (Prof. dr. Z. Zahoi), trda vezba..................40
SRBSKA POČETNIOA, (J. T.).. .50 SPRETNA KUHARICA, broširana, $1.00, vezana ........... 1.25
SVETOVNA VOJNA IN ODGOVORNOST SOCIALIZMA, E. K.), broširana...............50
USTAVA, ruske socialistične fed. sovjetske republike...........10
V NOVO DEŽELO, (E. K.)
broširana.................. .25
VOLJA IN DEJANJE, (p«iho-
logična analiza) ............ .25
fADRUžNA PRODAJALNA ALI KONSUM ...	.10
ZAKON BIOGENEZIJE. (J. He-
ward Moore, prevel I. M.) .... 1.50 ZA STARO PRAVDO. (Fran
Erjavec) ................. .60
ZBIRKA RUDARSKIH IN FUŽINSKIH IZRAZOV, (J. Bez-
laj) ..........................30
ZDRAVJE, zdravstvena revija za pouk o zdravstvu in zdravljenju, letnik 1921, broširana $1.,
trde vezana
1.50
ZDRAVJE, jan., feb., mare, april in majska izdaja letnika 1922,
vsaka po......................10
ZGODOVINA SOCIALIZMA V
SRBIJI (Fran Erjavec).......25

ZGODOVINA SRBOV, HRVATOV IN SLOVENCEV, (Ant.
Melik) trije zvezki, broširani, I. zv. 85c; II. zv. 75c; III. zv. «5c. Vsi trije zvezki 541 str. 2.25
RAZNO.
AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR,
letnik 1916, vezan ........................40
letnik 1917, vezan ........................60
letnik 1919, vezan ........................50
letnik 1920, vezan ............................65
letnik 1921, broširan ....................50
letnik 1922, veaan ........................75
letnik 1922, broširan ....................50
letnik 1923, vezan ..........................75
CANKARJEVA SLIKA na dopisnicah, 2 za 5c.............
(Imamo jih dvojne vrste.)
DEMOKRACIJA, (Cankarjeva
številka) ...................It)
KRES, revija, 1. 1922, št. 9-10.. .25 KRES, revija, 1. 1922. št 11-12.. .25 KRES, kulturni mesečnik, 1.
1923, St. 2—3—4 ..............40
NAJNOVEJŠE INFORMACIJE O DOBAVI DRŽAVLJANSTVA ZEDIN JENIH DRŽAV......40
O ZDRAVSTVENIH NALOGAH SOO. ZAVAROVANJA, (Dr. Domet. Bleiweis-Trst«5niški) .. .10
PROLETAREC, veaani letniki, 1919, 1921 in 1922, vsaki ---- 5.00
TRIJE LABODJE, ilustrirana revija ........................25
ANGLEŠKE KNJIGE.
ANAROHISM AND 8O0IAL-ISM, (Geo. Pleehanoff), vezana .60
ANOIENT LOWLY, (C. Os
borne Ward) dve knjige, 1313 strani, vezane.............. 5.00
ANOIENT SOOIETT, (Lewis H. Morgan), vezana............1-50
BRASS CHECK, (Upton Sinclair^. Slika korumpiranoati kapitalističnega žurnalizma, vezana ...................... 1.20
"DEBS, HIS AUTHORIZED LIFE AND LETTERS". (David Karaner), vezano v platno 1.20 END OF THE WORLD, (.Dr. M.
Wilhelm Meyer), vezana.......60
EVOLUTION OF MAN, (WU-
helm Bolsche), vezana.......60
EVOLUTION OF PROPHRTT,
(Paul Lafargue), vezana......60
JOD AND MY NEIGHBOR, (Robert Blatchford), vezana.....1.25
GOOSE-STEP, (Upton Sinclair), študija ameriškega visokošol-stva nad katerim imajo kontrolo privatni interesi, vezana . .. 2.00 IMPERIAL WASHINGTON, (R. P. Pettigrew), knjiga, ki opisuje prehodno dobo iz demokracije v denarni imperializem v Z 6<1. državah, 441 strani, trda vezba..............1.25
JTTNGLE, (Upton 8inelair) povest iz chicaških klavnic.....1.20
JIMMIE HIGGINS, (Upton Sinclair) ...................... 1.00
KARL MARX, biograpbical me-moirs, (Wilhelm Liebknecht),
vezana . . . .................60
KING COAL, (Upton Sinclair), povest iz zadnjega štrajka (1913) coloradskih premogarjev, trda vezba................. 1.20
LAW OF RIOGENESIS, (J.
Howard Moore), vezana......60
LIFE AND DEATH, (Dr. E.
Teiehmann), vezana .......60
OUTLINE OF HISTOR7, (B
G. Wells), vezana, 1171 strani 5.00 PHYSICIAN IN THE HOOSB, (J. H. Greer, D. D.) Domači
zdravnik, vezana . .......... 2.0v
REPUBLIG OF PLATO, vetrna 2.09 RIGHT TO BE LAZV, (Pflil Lafargue), vezana.............60
ROBERTS RULES OF ORLE&, vezana ...................... 1.5q
SAVAGE SURVIVALS, (J.
ard Moore), vezana .......... I.25
•.. .60 J"
SCIENCE AND REVOLUTION,
Ernest Unterman, vezana .... go
SOCIAL REVOLUTION, (Kail
Kautsky), vezana ............ «n
STSUGGLE BETWEEN
SCIENOE AND SUPERAVJ
TION, (A. M. Lewis), vezana .60 THEY OALL ME OARPBNTER,
(Upton Sinclair), trda vezba.. l.jg THE CRY FOR JUSTIOE, (U>-
ton Sinclair) vezana ......... 2.00
THE DREAM OF DEBS, (Jack
London)....................
THE PBOFITS OF RELIGION. Razprava o izrabljanju ver za
privatne interese ...........1.:
THE UNIVERSAL KINSHIP, (J. Howaid Moore) .......... 1.25
THROUGH THE RUSSIAN REVOLUTION, (Albert Rhys Williams), s slikami, 311 strani, vezana v platno.........2.00
HUNDRED PER CENT (Upton
Sinclair). Povest patrijota.. 1.20 VITAL PROBLEMS IN SOCIAL EVOLUTION, (A. M. Levris),
vezana........................
THOUGHTS OF A FOOL, (Eve-
lyn Gladys), vezana . . ...... 1.28
Naročilom priložite poštni ali eks-presui money order, ček ali gotovino. Za manjša naročila lahko pošljete poštne znamke.
Vse knjige pošiljamo poštnine prosto. Klubom in čitalnicam, pri vseh večjih naročilih liberalen popust.
Vsa naročila naslovite na:
PROLETAREC 3639 W. 26th Street, Chicago, 111.
Odpomoč človeškemu trpljenju.
istega morda nima vaš lekarnar ali trgovec z zdravili, potem pišite na Joseph Triner Company, Chicago, 111.
Bolezen je največje zlo. Že od zgodnjih časov je človek delal zdravila za odpomoč človeškemu trpljenju. Med prvimi praktikanti medicine so bili herbali-sti, ki so poznali zdravilna svojstva rastlin. Zelišča so bila povečini rabljena v posušeni formi (angleška beseda "drug" prihaja iz nizozemske besede "droog", kar pomeni "suh"). Naravno je bilo, da so se medi-cinci med primitivnimi narodi zavili v nekako miste-rioznost in mnoge prvotne "zdravnike" so častili kot bogove. Bacchus, kralj asirski in pozneje gMki bog, je baje prvi iznašel zdravila in vino. Grki so častili Apolona kot boga zdravilstva. Od tedaj so pretekla že tisočletja, toda rastlinsko kraljestvo je še vedno naš glavni vir zdravil. Isto daje vse zmesi pri Trinerje-vem zdravilno grenkem vinu, ki je najbolj zanesljivo zdravilo v slučajih želodčnih neredov kot na primer: slab tek, zaprtje, glavobol, nervoznost ali splošna po-bitost. Gospa J. A. Hughes iz Clevelanda, O., nam piše 25. jan. 1924: "Poskusila sem eno steklenico Tri-nerjevega zdravilno grenkega vina in pronašla sem, da je isto edino, ki mi pomaga in mi stori dobro." Če
Koliko članov sem pridobil zadnii mesec za socialistični klub J. S. Z.?
VICTOR NAVINSHEK
331 GREEVE STREET, CONEMAUGH, PA.
Trgovina raznih društvenih potrebščin kot re-galij, prekoramnic, znakov, kap, uniform, itd.
Moja posebnost je izdelovanje lepih svilenih zastav, bodisi slovenskih, hrvatskih ali amertkanskih, po zelo zmernih cenah.
V zalogi imam veliko izbero raznih godbenih inštrumentov vseh vrst. Velika zaloga finih COLUM-BIA GRAFONOL od $30 do $280 in slovenskih ter hrvatskih rekordov. Moje geslo je:
Zmerne cene in točna postrežba.
Pilite pe moj Toliki cenik.
Naročila pošiljam v vse kraje Združenih drUv. Za obilna naročila se toplo priporočam.