S SOBO D N 9 S LOS E H13 9

U

ESLOVENIA LIBRE

M

Registru Nacional de la Propiedad
Intelectual No. 260254

GLASILO SLOVENCEV V JUŽNI AMERIKI

Ano (Leto) VI.

Buenos Aires, 1. februarja (febrero) 1948

N- (Štev.) 3.

Govor dria Miho Kreka v Združenih državah:

"SVOBODNI NARODI NAJ SVOBODNO ODLOČAJO 0 SVOJI BODOČNOSTI, 0 SVOJI VLADAVINI IN USTAVI!"

Koncem leta 1947 je dr. Miha Krek,
predsednik Narodnega odbora za Slove¬
nijo in predsednik Slovenske ljudske
stranke v Združenih državah Severne
Amerike obiskal več slovenskih skupin,
ki žive tam v raznih gospodarskih in
industrijskih središčih. Tako je obiskal
Wisconsin in Mihvaukee, kjer je imel 14.
decembra naslednji govor, ki ga zaradi
važnosti izjav načelnega značaja objav¬
ljamo tudi mi v celoti:

“Stolettje in več je stara prva in
osnovna zahteva slovenske narodne po¬
litike: Združitev vseh slovenskih dežel
v eno politično administrativno celoto,
tako da bo vse slovensko prebivalstvo
moglo po demokratičnem načelu svo¬
bodno in neodvisno izbirati svojo narod¬
no vlado in oblast tako, da bo slovenski
narod suveren na vsej zemlji, ki je et¬
nično njegova posest. To je bistvo za¬
hteve po “Združeni Sloveniji.”

Za Združeno Slovenijo so se izjavili
naši narodno očetje v viharnem letu
1848, za Združeno Slovenijo so se bori¬
li pod Avstro-Ogrsko monarhijo in
Združena Slovenija je bila naš program
v prvi svetovni vojni, ko je zasvetila
nada malim narodom na osnovi zname¬
nitih točk predsednika USA Woodro-
\va Wilsona.

Geografski in politični položaj sloven¬
ske zemlje je tak, da smo prav v tej
osnovni zahtevi Slovenci nesrečnejši in
neuspesnejši kot drugi enako mali ali
večji evropski narodi. Slovenci smo naj-
zapadnejši južnoslovanski narod. Na na¬
ših mejah se stikajo meje treh velikih
evropskih ras: slovanske, germanske in
romanske. Mi smo Slovani po izvoru
svojem, po krvi in jeziku, a prežeti in
temeljito vzgojeni v srednje in zapadno
evropski kulturi in civilizaciji. Vsi smo
z malimi izjemami katoliške vere.

Vsaka vojna, vsaka borba za zemljo
med velikimi evropskimi narodi je bila
tudi borba za slovensko zemljo. In ta¬
ko na našo nesrečo ni bilo važnejše in
obsežnejše razmejitve in delitve, da ne
bi bila vselej nanovo razdeljena tudi slo¬
venska zemlja. Narod naš se je proti
temu vedno znova boril, ker je vedel in
čutil, da se bori vselej za osnovo svoje
eksistence.

Sedanja delitvena črta med vzhodom
in zapadom, med sovjetskim blokom in
demokratično svobodno Evropo žal zo¬
pet gre preko slovenske zemlje in jo
deli. Zato je ta prva zahteva Slovencev
znova pridobila na aktualnosti; obnov¬
ljena bolečina naša daje novega poudar¬
ka naši zahtevi.

Ker Evropa nima kontinentalnega
državnega naroda kot ga ima Severna
Amerika, ker nima skupnostne državne
zavesti, so partikularne naccionalne
države skoro vedno zlorabljale svojo
državno silo, da so na tujerodne zem¬
lje skušale razširiti ne samo svojo
državno oblast, ampak etnično posest
svojega državnega naroda. Naši sever¬
ni sosedje, avstrijski Nemci in zapadni
sosedje, Italijani ter Madjari so se pro¬
ti Slovencem, ki so v raznih dobah zgo¬
dovine bili prisiljeni živeti pod njihovo
državno oblastjo, vselej ves novi vek po¬

kazali kot brezobzirni izkoriščevalci
Slovencev. Z vsemi sredstvi, tudi naj-
nasilnejšimi, so eni in drugi skušali za¬
treti slovenski jezik, slovenske običaje
in vse narodnostne značilnosti in osvo¬
jiti slovensko zemljo za italijanski in
nemški narod. Ker slovenska zemlja ob¬
kroža neposredno zaledje Trsta, kjer je
avstroogrska monarhija zgradila veliko
srednjeevropsko obmorsko luko, so po¬
leg nacionalističnega fanatizma še eko¬
nomski trgovski sebični interesi podži¬
gali nemško in italijansko zatiranje
Slovencev. Eni in drugi so hoteli posta¬
ti popolni državni in etnični gospodarji
zemlje v neposrednem ozadju Trsta in
za dosego tega namena niso izbirali
sredstev. Nujna in logična reakcija pri
Slovencih je bila in je, da se z vsemi
močmi branijo vsakršne nemške ali ita¬
lijanske oblasti in nič bolj iskreno ne
žele kot to, da z avstrijskimi Nemci in
Italijani ne pridejo v nobeno tako raz¬
merje, ki bi pomenilo le senco podreje¬
nosti ali odvisnosti Slovencev od njih.
Mislim, da je strah pred avstrijskimi
Nemci in Italijani v Sloveniji tako za¬
koreninjen, da lahko naše odklanjanje
vsake državne zveze z njimi dodamo ta¬
koj kot naslednjo točko naših narodnih
političnih zahtev sedaj in v bodočnosti.

Po prvi svetovni vojni smo bili Slo¬
venci razklani, razdeljeni v tri, štiri
države. Naše narodne manjšine, ki so
ostale pod državnimi oblastmi Italije.
Avtrije in Madjarske znašajo po svojem
številu nič manj kot tretjino celega na¬
šega naroda. Dve tretjini nas je prišlo
v takrat novo nastalo državo Srbov,
Hrvatov in Slovencev, ki se je kasnije
preimenovala v Jugoslavijo. Slovenci
smo to novo državo sprejeli kot rešitev
in osvoboditev izpod tuje avstrijsko
nemške oblasti z navdušenjem, ki g-a je
izrazil narod v svobodno izvedenem ple¬
biscitarnem podpisovanju majske dekle-
racije in preko svojih zastopnikov in
vodnikov. Dobivali in uživali smo Slo¬
venci v Jugoslaviji toliko političkne sVo-
bode in toliko ekonomskih možnosti, da
smo mogli dati krepak razvoj svoji vi¬
talnosti in smo izpopolnili podobo svo¬
je domovine in narodne samobitnosti do
tolike stopnje, da nas je vsak poznava¬
lec uvrstil med najkulturnejše, najbolj
civilizirane narode Evrope. S tem seve¬
da ni rečemo, da niso Slovenci v Jugo¬
slaviji naleteli tudi na premnoge ovire
svojega pravilnega razvoja.

Druga svetovna vojna ni prizadela
težkih ran samo materialnemu življenju
Srbov, Hrvatov in Slovencev, tudi držav¬
na ideja je pretrpela toliko udai*eev, da
je v živo zadeta. Razmere med Srbi in
Hrvati so bile že pred vojno napete.
Med vojno amo bili priče nepričakova¬
nih strašnih izlivov in izrodkov antago¬
nizma.

Slovenci smo delali v veri, da Srbi in
Hrvati in Slovenci moremo srečno žive¬
ti v državni skupnosti, če je ta pravil¬
no notranje urejena. Zato je šla naša
notranjepolitična borba proti centrali¬
stični ureditvi Jugoslavije. Zato smo
se trudili za medsebojno spoštovanje,
strpnost in za ureditev države po nače-

CREACION DE LA "SOCIEDAD DE LOS ESLOVENOS
EN LA ARGENTINA"

El domingo 25 de enero del corriente ano, los inmigrantes eslovenos
realizaron una asambiea general para formar una organizacion con los
profugos eslovenos que, abandonando Europa llegaron o estan llegando
a la Argentina. Numerosos profugos respondieron a la invitacion de la
comision preparatoria, y por unanimidad todos los presentes decidieron
aue la SOCIEDAD DE LOS ESLOVENOS EN LA ARGENTINA quedard
constiturda de inmediato.

La Sociedad tiene como unicos fines:

1") Representar a los inmigrantes eslovenos ante las autordades
argentinas;

2 ")  Facilitar el traslado de los eslovenos aun en Europa a este pais.

Pespues de la eleccion de la Comision Directiva, todos los presen¬
tes con entusiasta aclamacion decidieron presentar un mensaje de agra-
decimiento y consideracion al Presidente de la Nacion Argentina, Gene¬
ral Juan D. Peron, que con tal comprension facilito la inmigracion a los
profugos eslovenos.

Una declaracion de filial devocion fue votada en honor del Eminen-
tisimo Cardenal, Arzobispo de Buenos Aires, Dr. Santiago Luis Copello,
que en tantas oportunidades caloboro en esta obra.

El Rev. Padre luan Hladnik fue elegido miembro honorario y Pre¬
sidente Honorario de la nueva Sociedad por su ayuda tan encomiable.

La Comision Directiva de la “Sociedad de los Eslovenos en la Ar¬
gentina" quedč presidida por el abogado Dr. Miloš Stare.

lu najširših demokratičnih, avtonomi¬
stičnih narodnostnih državnih enot v ok¬
viru državne zveze. To delo je bilo bolj
r.a začetku svojih uspehov, kakor pa
pri končnem svojem cilju, ko je razvoj
presekala druga svetovna vojna. Danes
Tito sebi pripisuje kredit, da je notranje
vprašanje Jugoslavija rešil. Bojim se,
da je nasprotno res, da je Titova vla¬
davina uničila mnogo smisla in ljubezni
do države ki sta izza vojne še ostala.

Mi Slovenci v tej strašni evropski
kataklizmi in posebni naši nesreči, v
kateri smo danes, moremo največ kori¬
stiti s tem, da z vsemi močmi podpira¬
mo vse sile, ki skušajo uničiti nasilje
diktature v srednji in jugovzhodni Ev¬
ropi. Smo in hočemo biti lojalni zavezni¬
ki in sodelavci Hrvatov in Srbov in do
konca vztrajati v prizadevanjih za osvo¬
boditev. Ne morem dovolj naglasiti ka¬
ko težka naloga in kako ogromen pro¬
gram dela je r.o za sedanji čas. Če in ko
bi ljudstvo zopet doživelo svoboden dan,
tedaj: Naj svobodni narodi svobodno od¬
ločajo o svoji bodočnosti, o svoji vla¬
davini in ustavi.

Ko bodo svobodni naši narodi mogli
izpregovoriti in urejati svoje odnose, bo
od sporazuma ali nesporazuma med
Srbi in Hrvati bistveno odvisao, ali bo¬
mo južnoslovanski narodi obdržali kake
tesnejše oblike medsebojne povezanosti
ali ne. Slovenci bomo zastopali načelo
svobode in enakopravnosti vsakega na¬
roda in podpirali rešitve, ki bodo jam¬
čile najboljše možno zadovoljstvo in
najtrajnejši mir med narodi in sosedi.

Moramo pa računati s tem, da je Ev¬
ropa kot celota postavljena pred nove
perspektive. Tudi kadar bi bil njen
vzhodni ali srednji del osvobojen sovjet¬
skih diktatur, sodim, da bodo nove raz¬

mere silile evropske narode brez razli¬
ke v večjo medsebojno povezanost in da
se bo moral močno omejiti in spreme¬
niti sedanji evropski pojem državne in
narodne države. Zdi se mi, da sedaj ni
več samo Balkan leglo nemira v Evro¬
pi kot je to izgledalo v zadnjem stole¬
tju, ampak da Evropa v celoti stoji pred
svetom s tako svojo podobo. Evropa je
rodila prvo svetovno vojno, rusko komu¬
nistično revolucijo, fašizem ir- nacizem,
drugo svetovno vojno in sovjetski inape-
rijalizem po njej. Zlasti proti naporom
ameriškega kontinenta za ureditev, ob¬
novo in ustaljenje miru režeče bije iz
Evrope glas in poziv: na svetovno re¬
volucijo, k svetovnemu neredu, v sve¬
tovno diktaturo komunizma. Ta Evro¬
pa je bolna, vseeno kje je bolezen dobi¬
la. Mora se okrepiti. Okrepila se bo, če
združi pozitivne svoje sile. Demokra¬
tični narodi Evrope morajo in bodo mo¬
rali v trdnejšo, trajnejšo skupnost, ki bi
eliminirala sedanje ribarije med njimi,
preprečevala spore, ustvarila nov sku¬
pen vir ustavnosti, zakonitosti in pra¬
va. Ali bo to novo imelo naslov Zdru¬
ženi narodi ali Združene države Evrope
ali kaj drugega, ni važno. Tudi je manj
važno, ali bo v tem združenju direktno
članstvo vsakega naroda, ali se bodo
bolj praktične pokazale druge oblike po¬
vezanosti in življenja. Važno je po mo¬
jem prepričanju to, da do skupnosti
Evropa mora priti, notranje umiriti in
ustaliti svoje socialne razmere, da bo
mogla k napredku. Iz svobodne < dlo-
čitve izvirajoča in na njej sloneča de¬
mokratična skupnost Evrope mora biti
edina rešitev vseh evropskih narodov in
ljudi tudi potem, ko bo iz človeške druž¬
be izginil zadnji totalitarni režim. ; ,
(Dalje na 2. strani)

Stran 2,

SVOBODNA SLO VE NI J A

Štev. 3.

IZ VSEGA SVETA

Bevinov govor o temeljih angleške
zunanje politike je sprožil v Angliji sa¬
mi in v svetu celo vrsto dogodkov, ki
kažejo, da se zahodne demokracije zelo
hitro posvečajo izkoriščanju uspehov, ki
so jih mogle zabeležiti v boju proti na¬
črtom “kominforma”. Bevinov govor
smatrajo v Angliji za najmočnejšo de¬
klaracijo o načelih angleške zunanje po¬
litike in sejo samo je tudi opozicija v
parlamentu proglasila za eno najvažnej¬
ših v vsej angleški zgodovini. Povedal
pa je Bevin naslednje: politika sovjet¬
ske Rusije je danes taka, da vodi na¬
ravnost v vojno in angleška vlada bo
vse storila, da prepreči, da bi^ Sovjetska
zveza gospodovala nad Evropo; angleš¬
ka vlada bo podprla izvedbo Marshallo¬
vega načrta in kot prvi korak v tej
smeri napoveduje tesnejšo zvezo Angli¬
je z carinsko unijo dežel “Benelux”
(Belgija, Nizozemska in Luksemburg);
ker je Sovjetska zveza organizirala
balkanske in vzhodnoevropske države v
svoj blok, morajo države zahodne Evro¬
pe ustvariti unijo, ki se bo zlasti opi¬
rala na g-ospodarske vire izvenevrop-
skih posestev posameznih držav; Mar¬
shallov načrt nosi samo podporo obubo¬
žanim narodom Evrope in ni izraz ame¬
riškega imperializma. Bevinove osnove
za nadaljnjo angleško politike pa so:
1. nobena država v Evropi ne sme za¬
gospodariti nad vso Evropo; 2. načelo
o ravnotežju sil se naj zavrže, ker je
zastarano in 3. to načelo o ravnotežju
sil se naj nadomesti s sodelovanjem
med štirimi glavnimi velesilami, ki pa
naj podpirajo ostale evropske države
tako, da se bo vsaka lahko svobodno
razvijala. Bevinov govor je torej obsod¬
ba sovjetske zunanje politike in tudi ja¬
sna napoved angleških namenov v Ev¬
ropi; v debati o teh namenih pa je šel
vodja opozicije Winston Churchill še
dalje in jp terjal od angleške vlade dol¬
žnost, da naj postavi socjetsko vlado
pred izbero, da določno pove, kaj name¬
rava. Jasen razgovor s sovjeti bi bil
tem bolj potreben sedaj, ker bo težji ali
nemogoč čez nekaj let, ko je računati,
da bo tudi sovjetska vojska imela atom¬
sko bombo.

•

Vojna ni nujna, nimajo pa prav tisti,
ki mislijo, da je vojna nemogoča, je iz¬
javil v svojem govoru o angleški zuna¬
nji politiki pi'edsednik Attlee, ko je od¬
govarjal Churchillu. Iz poteka vse deba¬
te se je videlo, da se začenja čutiti, da
postaja angleška politika samozavest¬
nejša. Na eni strani je to izraz dviga¬
joče se moči angleškega gospodarstva iz
krize, na drugi strani pa hitro izrablja¬
nje neuspehov sovjetske diplomacije na
zadnjih konferencah in neuspehov “ko-
minforma” pri organiziranju stavk in
nemirov pred koncem leta 1947. Ker se
čuti, da se bo Anglija prva dvignila iz
povojnih težav, se tudi že pripravlja
doba vodstva angleške zunanje politike
v Evropi. Lahko se pa reče, da j.e ta
zunanja politika le malo različna od one
v 19. stoletju. Tudi tedaj je Anglija
preprečevala, da bi bil kdo izključni go¬
spodar Evrope; tedaj je bila sama za-

(Nadaljevanje s 1. strani)

Bivši predsednik USA Herbert Hoo¬
ver je nekje zapisal, da po svaki vojski
mali narodi pridejo do večje veljave in
novih pravic. Trdno upam, da se bo to
zgodilo tudi v korist Slovencem ,ko bo
končana sedanja “mrzla” vojna proti
boljševiški diktaturi. V “krvavi revolu¬
ciji” na Slovenskem je naš narod posta¬
vil zgled junaka in mučenika. Sedaj
nam je potrebno dobro ime vztrajnega,
požrtvovalnega delavca za isti vzvišeni
namen.”

govornica ravnotežja sil, ker je bila
ena najmočnejših držav v Evropi in v
svetu; ker pa to sedaj ni več, odklanja
to načelo kot krivično. Zamisel o evi-op-
ski uniji pa še daleč ne izgleda biti ta¬
ko v ospredju angleške zunanje politi¬
ke, če se predvideva sodelovanje “šti¬
rih velesil” (torej tudi sovjetov) pri
tem, kako se naj pomaga drugim ev¬
ropskim narodom pri urtjevanju svobo¬
ščin in napredka.

•

Združene države so iz arhivov, ki so
jih zaplenile v Nemčiji, objavile vse li¬
stine in dokaze o tem, kaj sta se naci¬
stična Nemčija in komunistična Rusija
dogovorili tedaj, ko sta koncem avgu¬
sta 1939 sklenili pogodbo, ki je na to
pospešila Hitlerjev napad na. Poljsko in
izzvala drugo svetovno vojno. Dokumen¬
ti obsegajo tudi vso dobo razmerja med
Nemčijo in Sovjetsko zvezo do izbruha
sovražnosti med bivšima zaveznikoma,
Hitlerjem in Stalinom. Na razgovorih
med Ribbentropom in Stalinem v Mo¬
skvi in med Hitlerjem in Molotovom v
Berlinu je bilo dogovorjeno, kako se
naj svet razdeli med Nemčijo, Rusijo,
Italijo in Japonsko. V glavnih obrisih
je bil sestavljen načrt, kako si mislijo
razdeliti angleški imperij in sicer bi
Nemčija prejela bivše nemške kolonije
v Afriki, Italija severnovzhodno Afriko,
Japonska vzhodno Azijo, Rusija pa pod¬
ročje v smeri proti Indijskemu oceanu.
Prav tako sta se Hitler in Stalin dogo¬
vorila o delitvi Poljske in o tem, da
spada Baltik v sovjetsko sfero, dočim
se je v prvi dobi Hitler obvezal, da se
odreče vplivom v jugovzhodni Evropi.
Ko so Hitlerjeve vojske zasedale skan¬
dinavske dežele in Belgijo, Nizozemsko
in Francijo, je sovjetska vlada pošiljala
Hitlerju čestitke za velike uspehe nem¬
škega orožja.

•

Ameriško letalstvo je po dogovoru
med angleško in ameriško vlado spet
obnovilo svoje postojanke v Cirenajki
in sicer v istem obsegu, kakor jih je
imelo tam med drugo svetovno vojno.
Te postojanke ameriškega letalstva so
se izkazale potrebne, ker je ameriško
letalstvo moralo dobiti oporišča, ki so
blizu Grčije.

•

Francoska vlada je sklenila znižati
vrednost francoskega franka. Predno je
to storila, je prihitel v Pariz angleški
finančni minister sir Stafford Cripps,
ki je skušal doseči, da francoska vlada
tega ne bi izvedla. Toda francoska vla¬
da je to storila. Zanimivo je dejstvo, da
je ta korak sledil nekaj dni na to, ko
je imel Bevin v angleškem parlamentu
govor o novih načelih angleške zunanje
politike. Angleški list “Daily Express”
je ta ukrep francoske vlade označil ta¬
ko, da je prav za prav voda na mlin
komunističnih načrtov, ker bo pospešil
nasprotje med Anglijo in Francijo in s
svojimi posledicami za evropsko gospo¬
darstvo podaljšal težave in nestalnost,
ki jih komunisti itak že dovolj izrablja¬
jo. Na drugi strani pa nekateri opazo¬
valci v Franciji menijo, da je bila An¬
glija tista, ki je izzvala ta korak, ker
je s svojo politiko v Nemčiji in v dru¬
gih delih Evrope preprečila tako orga¬
nizacijo evropske skupnosti, ki bi dovolj
vpoštevala zlasti Francijo in druge
manjše evropske države. Isto, kar je
storila sedaj Francija, je pred nekaj
meseci storila tudi že Italija, ko je raz-
vrednostla liro. Italija in Francija torej
nižata vrednost svojega denarja, da bi
se okrepili na trgu zunanje trgovine.
Tam pa sta obe naleteli na' mnočno
tekmovalko, Anglijo, ki potrebuje zuna¬
nje trg-e, če hoče izvesti svoj dvig iz
krize. Nekateri francoski publicisti pov-

darjajo ob tej priliki, da Anglija za
evropsko unijo ne more nuditi dovolj
poroštev, ker se je Anglija že v prete¬
klosti prav hitro umaknila iz evrop¬
skih obvez, kadar bi evropske težave
motile njeno naraščajočo moč v svetu.
Tako je bila Anglija tista, ki je na pr.
leta 1924 preprečila izvedbo “ženevske¬
ga protokola”, ki bi v okviru Zveze na¬
rodov lahko preprečil nadaljnje vojne
konflikte. Sedaj pa prihaja Anglija z
Bevinovimi načeli na dan in to z orga¬
nizacijo zahodne evropske unije tako.
da ostane polovica Evrope, to je vzhod,
še nadalje pod sovjetskim vplivom. Če
bi bil ukrep o razvrednotenju franka
škodljiv skupnosti Evrope, tedaj je tu¬
di preozka Bevinova zamisel o delni ev¬
ropski uniji Evropi škodljiva. Med
Francijo in Anglijo se tedaj čuti neko
trenje v vprašanjih, ki se nanašajo na
Evropo; upajmo, da je to znak porasti
obeh držav kot evropskih velesil, ki bo¬
sta sposobni še naprej odbijati načrte
“kominforma” tako, kakor je bilo to ob
koncu leta 1947. Vprašanje je tudi, ka¬
ko bo to vplivalo na obnašanje Združe¬
nih držav, kajti Walter Lippman je že
napisal članek o tem, da bi bilo pripo¬
ročljivo, da se Združene države in So¬
vjetska zveza kar naravnost pomenita
o razdelitvi sveta na vplivna področja
med njima samima, ker se zdi, da je
usoda Evrope zapečatena. Boljši je
“status quo” ko pa to, da se načenja
vprašanje organizacije evropske unije,
do katere je še daleč in to zaradi pre¬
velike ljubosumnosti med posameznimi
evropskimi narodi.

•

Volitve v Sovjetski zvezi so pokaza¬
le, da so v raznih republikah komuni¬
stični kandidati dobili zelo malo glasov
in da so zmagali kandidati s takozvano
oznako, da so “izven strank.” Zlasti v
bivših samostojnih baltskih republikah
in v Ukrajini so Stalinovi pristaši osta¬
li v manjšini. Te številke so ponekod iz¬
zvale začudenje in nekateri listi so že
pisali, da se v Ukrajini razvijajo obo¬
roženi spopadi med rdečo vojsko in na-
sportniki Stalinove diktature. Kdor bi
iz tega izvajal prehitre zaključke, češ
da se majejo tla sovjetskemu terorju,
bi se zelo motil. Jasno je, da bi ruski
narodi že zdavnaj zrušili nasilje, če bi
to mogli. Če bil bila le nekaj ur možna
svoboda v Sovjetski zvezi, bi verjetno
že bilo konec Stalinovega režima. Kaj¬
ti Stalin je druge zadeve poravnaval z
miljoni ruskih življenj (takozvane kula¬
ke, ki se niso upirali, je zatrl na ta na¬

čin, da jih je na miljone poslal v smrt
v Sibirijo), pa bi zdaj pustil, da se zgo¬
di kaj takega, kakor je to, da bi nje¬
govi kandidati ostali v manjšini tedaj,
če to njemu ni prav. Račun je najbrž
ta, da skušajo sovjetske oblasti sedaj
najprej ugotoviti, kdo in koliko je tis¬
tih, ki so proti komunističnemu terorju
in ko bo ugotovljeno (NKVD kakor
OZNA sta mojstra v tem), kdo je tisti,
ki je proti režimu, bo sledila “likvida¬
cija” v običajni širini. Če se bo poslej
še mnogo pisalo o tem, da se narodi
Baltika in Ukrajine “upirajo”, tedaj bo
to že pripravljene Stalinove ukrepe sa¬
mo pospešilo.

•

Berlin bi morale zapustiti angleške in
ameriške čete, ker da sta Anglija in
Amerika sklenili združiti svoji zoni v
Nemčiji, kar da je proti zavezniškim
dogovorom o skupni upravi Nemčije.
Toda ameriška in angleška predstavni¬
ka v Berlinu sta Rusom odgovorila ta¬
ko odločno, da se umakneta le oborože¬
ni sili (kar bi pomenilo vojno), da so
ruski zastopniki kmalu odnehali. Pač
pa so sedaj sovjeti že začeli ovirati an¬
gleški dovoz v Berlin. V treh dneh so
dvakrat ustavili angleški vlak, ki vozi
med Berlinom in angleško zono Nem¬
čije.

•

Avstrijska vlada, v kateri sedaj ni
več nobenega komunista, je trn v peti
sovjetom. Sovjetske oblasti povzročajo
tej vladi neprestane težave. Tako so
sovjetske oblasti pred nekaj tedni po¬
višale cene petroleju, ki ga sovjetske
oblasti zase izčrpavajo v avstrijskih
vrelcih v Zisterdorfu, za 100 o|o. Zara¬
di silnega zgražanja po svetu, so sovje¬
ti nato umaknili to zahtevo.

VOJNA V LETU 1948?

Francoska tiskovna agencija AFP po¬
roča iz Kaira, da je egiptska revija
“Akhbar El Tom” objavila naslednjo
novico; “Zastopniki Iraka so se med
razgovori v Londonu, ko je šlo za pod¬
pis pogodbe med Anglijo in Irakom,
mogli prepričati na podlagi zelo tajnih
dokumentov, da bo Sovjetska zveza na¬
povedala vojno v letu 1948.” Revija ob¬
javlja to novico po razgovoru, ki ga je
imel pisec z bivšim predsednikom iraš¬
ke vlade Sajedom Djabrom. Bivši pred¬
sednik vlade je rekel, da so bili ti taj¬
ni dokumenti razlog, zakaj je Irak pod¬
pisal pogodbo z Anglijo.

V Argentino prispelo 269 slovenskih beguncev

Z ladjo “Santa Cruz” je dne 27. jan.
prispelo 269 slovenskih beguncev v
Buenos Aires. Ista ladja je pripeljala
nad 1000 beguncev razne narodnosti iz
Evrope. Med temi je bilo tudi 269 Slo¬
vencev. V slovenski skupini je večina
mož, nad 40 pa je tudi družin. Posebno
pozornost pa je vzbujala prva skupina
slovenskih bogoslovcev in to 10 po šte¬
vilu.

V pristanišču so vse pričakovali za¬
stopnik imigrantskega hotela direktor
g. Krause, tajnik argentinskega katoli¬
škega komiteta za imigrante, č. g. Ja¬
nez Hladnik, č. g-, ravnatelj Košiček Jo¬
že, lazarist Ladislav Lenček, č. g. Ur¬
banč Janez, tajnik Kluba slovenskih be¬
guncev Tone Skubic ter mnogo prijate¬
lje-^ in znancev. Med vsemi je posebno
pozornost vzbudila slovenska pesem, ki
jo je zapel slovenski pevski zbor. Bilo
je tudi mnogo zastopnikov raznih listov,
ki so potem objavili obsežna poročila
in slike o naših beguncih.

Vsi begunci so se nato nastanili v
imigrantskem hotelu, kjer jim urejuje¬
jo formalnosti glede dokumentov. Tja
je prišlo tudi že mnogo inter-esentov in

precej jih je že dobilo zaposlitev. Sta¬
novanjski referent Kluba slovenskih be¬
guncev je nekaterim rešil najtežje vpra¬
šanje, to je stanovanja, ostali pa si sa¬
mi in s pomočjo kluba skušajo rešiti to
težko vprašanje. Ne bo pa težav z za¬
poslitvami, kakor izgleda.

Kot posebna zanimivost slovenske
skupine se navaja, da jih je iz Evrope
odšlo 268 Slovencev, v Argentino pa
jih je prišlo 269. Zadnji dan vožnje sta
mlada zakonca, tekstilni mojster g. Pe¬
ternel Jože in njegova žena ga. Peter¬
nel Jožica doživela srečo, da se jima
je rodila prvorojenka, ki je bila kršče¬
na v prihodnjih dneh na ime Jana. Pri
krstu sta botrovala novorojenki ga.
prof. dr. Brumnova, za botra pa je bil
g. Carmine Jose, bivši kapetan ameriš¬
ke vojske, sedaj direktor IRA, ki je na
ladji spremljal transport slovenskih be¬
guncev.

Tudi uredništvo našega lista mladi
materi in očetu iskreno čestita k do¬
godku.

Naslednji dan 22. jan. pa je prispela
ladja “Buenos Aires” in pripeljala tu¬
di 10 slovenskih beguncev.

Štev. 3.

S ; C E O D N A SLOVENIJA

Stran 3.

Društvo Slovencev v Argentini ustanovljeno

V Argentino prihaja sedaj vedno več
Slovencev — beguncev, ki jim je uspe¬
lo zapustiti Evropo in se mislijo tukaj
stalno naseliti. Zdaj jih je že več sto,
več tisoč pa jih onstran morja še čaka
na prevoz. Da bi pomagali sebi in si
olajšali vpostavitev življenskih pogo¬
jev in da bi še drugim pomagali, ki bi
naj še prišli, je bilo nujno, da se orga¬
nizirajo in v nedeljo dne 25. januarja
1948 je bil ustanovni občni zbor novega
društva slovenskih beguncev.

Vabilu začasnega odbora Kluba slo¬
venskih beg-uncev se je odzvalo izredno
mnogo beguncev, ki so skoraj tla na¬
polnili veliko dvorano. Pred začetkom
zbora so bile v lepi cerkvi sv. Julije ve¬
černice, ki jih je opravil č. g. Lado Len¬
ček.

Ustanovni občni zbor se je začel ob
15. uri in sicer je navzoče najprej po¬
zdravil predsednik začasnega odbora
Kluba slovenskih beguncev č. g. Hlad¬
nik, ki je nato takoj v jasnih besedah
podal sliko o tukajšnjih razmerah in o
težavah, ki jih je bilo treba m-emago-
vati za uspešno delo v korist našim ro¬
jakom. Njegova izvajanja so bila silno
zanimiva in ob koncu so bila nagrajena
s soglasnim odobravanjem in ploska¬
njem.

Ko se je sestavilo delovno predsedtvo
občnega zbora, v katero so bili določe¬
ni gg. Lenček, Skubic in ing-. Vivod,
se je občni zbor takoj nadaljeval in si¬
cer je tajnik g. Skubic podal izčrpno po¬
ročilo o dosedanjem delu pisarne, ki je
skrbela za ureditev zadev. Njegovo, ka¬
kor tudi blagajnikovo poročilo je bilo
sprejeto z odobravanjem na znanie.

Prihodnja točka dnevnega reda je bi¬
la razprava o pravilih novega društva.
Vsaka točka predloženih pravil je bila
temeljito predelana in nazadnje so bila
pravila z dodatkom poslovnika za občni
zbor tudi sprejeta.

Pred prehodom k volitvam je pred-
sjednik občnega zbora prebral predlog- v
obliki resolucije, v kateri se izraža do¬
sedanjemu predsedniku č. g. Hladniku
Janezu najiskrenejša zahvala za vse ve¬
likansko požrtvovalno delo, ki ga je o-
pravil za naše begunce. V priznanje nje¬
govih zaslug za slovenske begunce je
predlagal, da se g. Hladnik Janez izvo¬
li za častnega člana na novo ustanovlje¬
nega društva in da se obenem takoj iz¬
voli za častnega predsednika Društva
Slovencev v . Argentini. Vzklikanje in
ploskanje vseh navzočih je bilo lep do¬
kaz, kako umesten je bil ta predlog in
kako se vsi zavedajo, kolikšno hvalo so
dolžni naporom g. častnega predsedni¬
ka za srečno izvedbo emigracije; zlasti
so vsi pozdravili izjavo častnega pred-
-sednika, da bo društvo podpiral in še
naprej sodeloval.

Pri volitvah so bili izvoljeni: Stare
Miloš, predsednik; ing. Mozetič Albin in
Albreht Jože, podpredsenika, Skubic An¬
ton, tajnik; Lado Lenček, blagajnik; ing.
Vivod August, gospodar in gg. ing. Jože
Brodnik, dr. Bojan Ribnikar, Petelin
Marija in Škrabec Stanko, odborniki.
Nadzorni odbor tvorijo g-g-.: dr. Vinko
Zorec, dr. Komar Milan in dr. Janež Ja¬
nez, predsednik razsodišča pa je g. dr.
Mihelič France.

TISKOVNI SKLAD
"SVOBODNE SLOVENIJE"

Za tiskovni sklad "Svobodne Slo¬
venije” so darovali:

N. N. dolarjev 20. — ; N. N. peso¬
sov'50. —; N. N. pesosov 6. — ; N. N.
pesosov 10.—; N. N. pesosov 5. —;
N. N. peso 1. —.

Vsem tem se iskreno zahvaljuje¬
mo, ostale naše prijatelje in čitate-
Ije pa prosimo, da nas tudi oni
podpro.

“Svobodna Slovenija"

Pred zaključkom dnevnega reda se je
častni predsednik č. g. Hladnik prav pri¬
srčno zahvalil našim argentinskim pri¬
jateljem. ki gredo našim beguncem ta¬
ko požrtvovalno na roko.

S soglosnim navdušenjem je blio spre¬
jeto, da se Predsedniku argentinskega
naroda, generalu Juanu D. Peronu izro¬
či zahvalna spomenica kot izraz velike
hvaležnosti in spoštovanja za veliko na¬
klonjenost slovenskim beguncem.

Zlasti se je zahvalil Eminenci kardi¬
nalu nadškofu Copellu, da je dovolil
zborovanje v teh prostorih, še bolj pa
zato, da je novemu društvu odstopil upo¬
rabo lepih in obsežnih prostorov, prav
tako pa se je zahvalil tudi gospodarju
hiše, kjer je bil občni zbor, č. g. čupni-

Slišali smo, da bo v kratkem več sto
Slovencev odpotovalo iz Argentine do¬
mov. Iskreno jim želimo vso srečo za
bodočnost. Na lastne oči se bodo lahko
prepričali, kakšne so razmere v Titovi
Jugoslaviji. Lahko bodo sporočili dru¬
gim, ki bodo ostali tu, ali naj tudi oni
gredo, ali naj “še malo počakajo.”

Ker jim dobro želimo, jim hočemo da¬
ti par dobrih, praktičnih nasvetov na
pot.

Prvič: Bodite previdni! Greste v de¬
želo, kjer se malo govori, nič ne kriti¬
zira in vse le hvali. Na vsak korak vas
bodo vpraševali, kako se počutite. Od¬
govarjajte vedno le: “Odlično; sijajno;
nikjer na svetu ni bolje kot tu.” Če
vam kaka stvar ne bo ugajala, vedite,
da ste v zmoti vi — in previdno mol¬
čite!

Drugič: Z vami gre na pot posebna
listina, ki je poznana samo v deželah
vzhodne demokracije. Imenuje se “ka¬
rakteristika”. Tam so že zapisane vse
vaše dosedanje zasluge in vsi vaši
“grehi”: ali ste član partije, ali ste bi¬
li preveč navdušeni za kralja Petra in
“izdajalca” Mihajloviča, ali ste za osvo-
bojenje kaj žrtvovali, ali ste se udele¬
ževali “demokratičnih” prireditev in se¬
stankov in podobno. Tja se bo vpisalo
vaše obnašanje na poti in doma. Tam
bo napisano, koliko imate pod palcem;
morda hišo v Argentini in nekaj tiso¬
čakov v žepu. Titova policija vas bo ob
vstopu v deželo lahko točno opredelila:
ali med zanesljive, nezanesljive ali na¬
sprotne. Temu primerno boste dobili tu
di osebne izkaznice različnih barv. V
pravi demokraciji se namreč brez ieg-i-
timacije ne more človek nikamor pre¬
makniti iz domače vasi. Tam niso tako
nazadnjaški kot v Argentini, kjer na
vlaku ali v gostilni nihče ne vpraša,
kdo si, kaj hočeš in kam greš.

Tretjič: Ne hvalite dežele, kjer ste
bili doslej, ker je reakcionarna. Recite,
da je gola propaganda, da se tu dobi
na prodaj vsega, kar človek hoče. Ne
povejte, da tu kmet dobi za eno kilo
krompirja, dve kili cukra, ker v Jugo¬
slaviji mora prodati 20 kg krompirja,
da si kupi kilo cukra, če ima karte. Mol¬
čite, ker sicer vas bodo proglasili za
reakcionarca in potem ste fuč.

čertrič: Če imate doma svoje otroke,
vnuke, nečake, vedite, da so bosi in
raztrg-ani, da kažejo gole ritke. Nesite
jim kaj domov! Vsaka cunja bo prav
prišla. Pa preveč nikar ne, ker sicer bo¬
do družini za dolgo dobo vzeli “oblačil¬
ne kax-te,” brez katerih se niti štrene
sukanca ne da kupiti.

Petič: Gotovo boste vzeli svoj prihra¬
nek s seboj. Plod vaših žuljev in dolge¬
ga varčevanja! Po čem vam jih bodo
zamenjali doma? Za vsak peso boste
dobili nekaj manj kot deset dinarjev. Če
boste šli skozi Trst, se da sicer peso
zamenjati za blizu 150 laških lir in za
te lire se lahko v Trstu kupi 50 Tito-

ku pri sv. Juliju. Člani društva so s so¬
glasnim pritrjevanjem povedali, kako je
g. Hladnik govoril vsem iz srca, ko je
izrekel svoje besede prisrčne zahvale.

Potem ko je bila zaključena še raz¬
prava o slučajnostih, je novi predsed¬
nik odbora zaključil občni zbor z željo,
da bi vsi člani podpirali odbor pri delu
za čim večji prospeh naše skupnosti. S
pesmijo “Hej Slovenci”, ki so jo vsi
navzoči odpeli stoje, je bil občni zbor
zaključen.

Občni zbor je pokazal: 1. da se Slo¬
venci dobro zavedamo, kako koristno in
potrebno nam je delo, ki je organizira¬
no in složno in 2. da nosimo vsi tisti, ki
smo že tukaj, v sebi trdno prepričanje,
da moramo pospešiti in olajšati prihod
še drugih naših bratov iz raznih delov
Evrope.

vih dinarjev, vendar vam to ne svetu¬
jemo, ker je uvoz jugoslovanskega de¬
narja v Jugoslavijo strogo prepovedan.
To lahko delajo nekaznovano samo Ti¬
tovi diplomati in zaupni člani partije,
ki jih na meji nihče ne kontrolira; kam
bi pa prišli, če bi vsakdo lahko oprav¬
ljal take kupčije! Sicer je pa prava
svoboda toliko vredna, da se vam ne bo
zdelo škoda prispevati zanjo od vsake¬
ga vašega pesa 40 dinarjev. Res je, da
bi vam kak dinarček prav prišel, ker
nekatere cene so visoke: dober konjiček
stane 22.000 dinarjev (to je 2200 pesov
po Titovi zamenjavi ali 450 pesov po
tržaški eeni dinarja), zdravnikov obisk
na Tolminskem velja 2800 dinarjev
(280 pesov!) itd. Vendar držite se sta¬
rega partizanskega gesla: “Žrtve mora-

Pri nas smo klali vsako leto na tepe-
žni dan. Paplei'čkov oče, mož stare ko¬
renine, ki jim je že kaplica od nosa vi¬
sela, so bili strokovnjak v svojem po¬
slu. In še diplomat po vrhu. Niso pus¬
tili, da bi pomočniki surovo prijeli re¬
jenega pujsa. “Postajno” lahko ugrizne,
ali pa ne da krvi od sebe! Zato so Pa-
plerčkov oče vzeli poln koruzni storž in
šli z njim v svinjak. Lepo so počehlja-
li pujsa za ušesi in mu ponudili storž:,
“Na, pacek, na!” In pujsek je lepo kot
pohlevno jagnje šel za storžem prav do
ploha, kjer ga je čakala smrt. Tam so
že čakali Mazejev Janez in Cibrov Ja¬
ka in Godcev Fronc. Pograbili so puj¬
sa, da še zacviliti ni utegnil'— in —
že je mesarski nož Paplerčkovega oče¬
ta strokovnjaško opravil svoj krvavi po¬
sel. Kot diplomat so, oče po končanem
opravku dali pomočnikom strokovni
pouk: “Vidite, kako je šlo zlahka. Le
zlepa, pa pride žival sama prav pod
nož!”

Kaj mislite prijatelji ? Če bi bil naš
pujsek pisati znal in če bi bili imali
Paplerčkov oče pritožno knjigo, kaj bi
bil pujsek zapisal vanjo takrat, ko so
mu nudili koruzni storž in ga čehljali
za ušesi? Takole bi napisal: “Odlično
je začel današnji dan. Strežejo mi kot
grofu. Ljubeznivo me nagovarjajo in
vabijo iz zatohlega svinjaka na sveži
zrak.” In če bi mu pritožno knjig-o po¬
nudili takrat, ko je ležal v trugi, polit
s kropcm in potresen s kolofonijo, kaj
bi napisal, če bi mogel in znal? “Hi¬
navci, brezsrčneži, morilci!”

Vidite, tako so končavali naši pujski
leto za letom. Hudo je bilo, ampak ime¬
li so vsaj eno sladko zavest: da bodo
vsi pojedeni v domači deželi. Danes pa
te zavesti nimajo več, ker vedo, da bo
toliko in toliko kil njihove masti nalo¬
ženih na enega izmed 800 vagonov, ki
bodo kot darilo odbrzeli proti “očetu
narodov” Stalinu, otroci slovenskih ma¬
ter pa bodo “fasali” še nadalje po 40

Sestanki llrja Kreka
v Ameriki

Sredi decembra 1947 je dr. Miha Krek
obiskal slovenske skupine v Milwaukee
in v nekaj dneh imel tam osem zelo do¬
bro uspelih sestankov. Najprej je govo¬
ril trem slovenskim društvom, nato je
govoril Srbom in naslednji dan Hrva¬
tom. Govoril je tudi večji skupini indu-
strijcev in trgovcev in dijakom in dija¬
kinjam Visoke šole Notre Dame in je to
zborovanje obiskalo nad 500 dijakov in
dijakinj. Na vseh sestankih je govoril
v glavnem o naših beguncih in njiho¬
vem trpljenju po raznih taboriščih v
Evropi ter o razmerah v domovini, ki
trpi pod komunistično diktaturo. Oba
dnevnika v Milvraukee sta o govorih
drja Kreka objavila izčrpna poročila in
je tako tudi ameriška javnost prejela
jasno sliko, kako se godi našim begun¬
cem in našim rojakom v domovini.

jo biti!”

Šestič: Doma vas bodo ljubeznivo po-
vagili, da malo prisluhnete, kaj vaši so¬
sedje govore in da javite vse sumljive
stvari takoj na policijo. Morda tega
niste vajeni. Ne skrbite, v krajevnih
ljudskih odborih sedi vse polno bivših
fašistov, ki so tega posla vajeni. Oni
vam bodo dali vsa potrebna navodila za
tovrstno patriotično delovanje.

In zadnjič: Če bi se primerilo, da se
boste svobode in raja preobjedli, nikar
krogle v glavo, kakor delajo nekateri
nerodneži! Za dober denar vas bodo vi¬
soki rdeči funkcionarji varno prepeljali
na reakcionarna tla ter se vam še lju¬
beznivo pripoi’očili, da jih nikar ni po¬
zabite, če bi razmere tako nanesle,
da. . .

dek tega hraniva na mesec. . .

Ta lepi spomin na moja mlada leta
mi je prišel na misel, ko sem te dni ne-
kja slišal, da imajo v Divači velike pri¬
tožne bukve, kamor vsakdo lahko zapi¬
še vse, kar se mu ni dopadlo ob vstopu
v Titov paradiž. Za nas je jasno, kak¬
šno veljavo imajo take “pritožne knji¬
ge.”

Nas veliko bolj zanimajo pritožne
knjige ljudi, ki so iz Titove dežele od¬
šli, oziroma ubežali. In jih tudi imamo!
Izjave stotin in tisočev podprte z da¬
tumi in pričami, ki podajajo dejansko
sliko o Jugoslaviji: izjave Titovih di¬

plomatov in oficirjev, izjave članov nje¬
gove tajne policije, izjave ljudi, ki so
se za Tita borili dolga leta, izjave jet¬
nikov, ki so brez obsodbe presedeli leta
dolgo v ječi, izjave ljudi, ki se jim je,
ranjenim, posrečilo uiti iz kupa mrli¬
čev, izjave očividcev najhujših grozo¬
dejstev, kar jih pozna zgodovina.

Take pritožne knjige drže, le te ima¬
jo veljavo!

Rojaki, ki se vračate domov! Ko vam
bodo na meji ponudili dobro okrepčilo
in ko se bodo polegli glasovi godbe in
živijo-klicev, vam bodo ponudili pritož¬
no knjigo, da vanjo kaj zapišete. Le za¬
pišite vse lepo in dobro! Upam, da vas
takrat ne bo motil spomin na Paplerč¬
kovega očeta, ki so tako ljubeznivo va¬
bili našega pujska pod nož. S koruznim
storžem v roki in s sladko besedo: “Na
pacek, na na!”

Naš naslov:

Začasno je naš naslov:
“SVOBODNA SLOVENIJA ”

DUBLIN 4231. Dpt. B
Buenos Aires

V prihodnji številki bomo pa
objavili naš stalni naslov.

ONIM, KI GREDO V RAJ...

Če bi bil naš pujsek pisati znal...

Stran 4.

SVOBODNA SLOVENIJA

Štev. 3.

Novice iz

Procesi proti slovenskim duhovnikom.

— Proti duhovnikom in redovnikom se
v Sloveniji nadaljujejo procesi, kador
je bilo to pričakovati v zvezi s hujskaš¬
kim govorom Edvarda Kardelja, ko je
napadel Cerkev v zvezi s procesom pro¬
ti dr ju Borisu Furlanu. V decembru so
bili trije taki večji procesi in sicer eden
v Pulju, kjer je bilo obsojenih več ta-
mošnjih frančiškanov, dva pa sta bila
v Ljubljani. V prvem je bil g-lavni ob¬
toženec provincial frančiškanskega re¬
da za Slovenijo p. Teodor-Franc Tavčar.
Obtožen je bil v glavnem, da je vzdrže¬
val zveze z bivšim provincialom p. He¬
ricem Gracijanom, ki živi sedaj v Gori¬
ci; da je pošiljal politična in gospodar¬
ska poročila v inozemstvo in da je po¬
magal raznim osebam, predvsem Hrva¬
tom, da so pobegnili čez mejo. P. Teo¬
dor je bil obsojen na 4 leta prisilnega
dela z odvzemom prostosti. Kot njegovi
sodelavci pa so bili obsojeni Valenčak
Anton na šest let prisilnega dela, Suhač
Franc na tri leta prisilnega dela, isto-
tako Munda Vinko, Rižner Jakob na dve
leti, Karih Karl in Planinček Jožef na
šest mesecev prisilnega dela. — Dne 23.
decembra pa je bila v Ljubljani razpra¬
va, na kateri so bili obsojeni: dr. Lenič
Stanislav, škofijski tajnik, na šest let
prisilnega dela z odvzemom prostosti,
Šimenc Josip, kanonik in stolni župnik
v Ljubljani, na dve leti odvzema prosto¬
sti, čontala Matija, duhovnik, superior
reda lazaristov, na pet let prisilnega de¬
la z odvzemom prostosti ter Pust Franc,
finančni uradnik v pokoju, na 18 mese¬
cev odvzema prostosti s prisilnim de¬
lom. Vsi navedeni so bili obtoženi, da so
skrivali nekatere osebe in jim pomagali
v inozemstvo. Najbolj obremenilno pa
je bilo za vse, kakor pravi obtožnica,
da so pošiljali “pismena in ustmena po¬
ročila o političnem in gospodarskem sta¬
nju v državi.’’ Značilno je, da jim ob¬
tožnica niti ne očita, da so pošiljali ne¬
resnična poročila, kot je bilo to še obi¬
čajno v procesih pred par meseci. Sedaj
je kažnjivo tudi že to, če napišeš resni¬
co o političnih in gospodarskih razme¬
rah v Jugoslaviji. V kolikor pa so ob¬
tožbe resnične, pa je seveda tudi vpra¬
šanje, ker namen je samo eden: znebiti
se duhovnikov in pri tem ni izbirati
sredstev.

•

Dr. Oton Bajc je bil pred vojno in
med vojno dobro znan zdravnik in ki¬
rurg v Ljubljani. Komunistični režim
ga je postavil za šefa kirui'gičnega od¬
delka v Ljubljani. Sedaj pa nam poroča¬
jo, da je bil pred kratkim obsojen na
dosmrtno ječo. Na njegovo mesto je po¬
stavljen zdravnik dr. Kunc.

•

Ing. Dimnik Ciril, ki je bil pred voj¬
no upravitelj dvornih lovišč, je bil dne
8. dec. 1947 aretiran v Ljubljani in tu¬
di pride pred sodišče.

•

Hrana in obleka na prostem trgu. —
V zadnjem času se tudi v Sloveniji do¬
bi hrana in obleka na proštom trgu. Ko
kmetje oddajo obvezno količino svojih
pridelkov; smejo ostalo prodati po pro¬
stih cenah. Tako se dobi slanina po 280
dinarjev kilogram bela moka po 120 do
150 dinarjev kilogram, meso po 140 di¬
narjev kilogram. Tudi državne trgovine
imajo poleg blaga na karte tudi blago v
prosti prodaji. Blago na karte se dobi
po primernih cenah, težava pa je v tem,
da imajo karte samo nekateri. Vsi osta¬
li sicer tudi lahko kupijo v državnih
trgovinah blago, vendar po mnogo vi¬
šjih cenah. Tisti, ki nimajo kai't, plača¬
jo na pr. 1 meter blaga za moško oble¬
ko po 1800 dinarjev, meter blaga za
srajco po 250 dinarjev, blago za pred-

Album "Slovenija" izšel v Trsta

Slovenije

pašnik po 260 dinarjev. Zelo malo pa
jih je, ki zmorejo toliko denarja.

Za novo leto 1948 je “Ljudska oblast”
razpisala nove davke. Davčni predpis
50 do 100 tisoč dinarjev ni nobena red¬
kost. Kmetje, ki imajo mala posestva,
so ponekod hudo obdavčeni, tisti pa, ki
imajo večja posestva, pa imajo predpi¬
sano nižjo vsoto davka. V neki občini
je na pr. kmet, ki ima 10 johov orne
zemlje in nima ne pašnikov in ne goz¬
dov. Pa je dobil odmero za 1948 in si¬
cer 13.000 dinarjev. Njegov bližji sosed,
ki ima večje posestvo, pa je dobil od¬
merjenih le 6000 dinarjev. “Ljudska ob¬
last’ tudi davke odmerja po vidiku na-
klanjenosti in nenaklonjenosti režimu in
na osnovi zloglasne karakteristike, kjer
je prav vsak točno vpisan, kakšnega
mišljenja je, kako se izraža, kam hodi,
s kom občuje, itd.

•

Nad 5000 izseljencev se je v letu 1947
vrnilo v Jugoslavijo iz Kanade, Nove
Zelandije, Brazilije, Belgije, Nizozem¬
ske in Avstralije. Tako poroča statisti¬
ka Titove “ljudske oblasti”. Dostavlja
seveda, da so tisti, ki so se vrnili, zelo
srečni in zadovoljni. Pismo, ki smo ga
prejeli iz domovine, pa pravi: “Zelo se
čudimo, zakaj naši izseljenci nočejo pri¬
ti domov, če tudi jih oblasti tako vabi¬
jo. Tisti, ki so doslej prišli, so mnogi
pripeljali s seboj svoje avtomobile, lepe
stroje vsake vrste, denar, itd. Razumlji¬
vo je, da so vse to tukaj takoj podarili
“ljudski oblasti” in da sedaj z nami •
vred delajo pri obnovi porušene domo¬
vine. Za plačilo namreč delamo 8 ur
dnevno, včasih pa delamo tudi 8 ur dne¬
vno prostovoljno, udarniško. Vse sile
namreč dajemo za petletni plan. Res je,
da je za nas to hudo. Toda naša “ljud¬
ska oblast” nam obljublja, da bodo ro¬
dovi, ki pridejo za nami, imeli lepše
življenje”.

•

Kreditne zadruge likvidirajo. — De¬
setletja je bilo zadružništvo v Sloveniji
ena najmočnejših gospodarskih ustanov.
Tudi kreditne zadruge so bile tako raz¬
širjene kot sorazmerno nikjer na svetu.
Zlasti kmečki stan je imel v teh veliko
oporo. V letu 1947 je Titova “ljudska
oblast” izdala zakon, da se likvidirajo
kreditne zadruge, kar se je dejansko tu¬
di izvedlo.

•

Nov stanovanjski zakon. — V urad¬
nem listu z dne 20. dec. 1947 je izšel
nov stanovanjski zakon za Slovenijo.
Značilnost tega zakona je v tem, da je
tudi razpolaganje s stanovanji v vseh
privatnih zgradbah urejeno čisto po
partijskem načelu. S stanovanji v no¬
benem slučaju se razpolaga gospodar
sam, ampak so pristojni za “reševanje
stanovanjskih zadev v prvi stopnji izvr¬
šilni odbori ljudskih odborov”. Ker so
tajniki teh odborov večinoma eksponen¬
ti komunistične partije, je tudi na tem
področju vse odvisno od komunistične
partije. Pod tem vidikom je razumljiva
tudi naslednja določba stanovanjskega
zakona: “Stanovanjski organi prve sto¬
pnje smejo odrediti prisilno izselitev:
a) oseb, ki se brez dovoljenja vselijo v
stanovanje ali poslovne prostore; b) o-
seb, ki so stanovanjske ali poslovne
prostore očitno dobile zaradi svojega
položaja, dobljenega med okupacijo, c)
oseb, ki so se zatekle pod zaščito okupa¬
torja ter družin, katerih člani so bili
razglašeni za vojne zločince ali so po¬
begnili v inozemstvo.” Tudi ta določba
je samo sredstvo, s katerim se bo re¬
žim boril proti tistim, ki bi se jih se¬
danja “ljudska oblast” iz kateregakoli
razloga rada iznebila ali jom otežkočila
življenje. Prepričani smo namreč, da

Iz Trsta poročajo, da je tam ob
božičnih praznikih 1947 izšel velik
album “Slovenija”, ki obsega ves
naš slovenski narod in njegovo
zgodovino ter njegovo zemljo v
slikah. Album je izšel v veliki ob¬
liki 30 x 20 in obsega 66 strani.
Prikazuje najstarejšo in najslav¬
nejšo slovensko zgodovino, vse
slovenske dežele od beneške Slove¬
nije do Trbiških gora, do Istre in
Koroške, od Trsta do Prekmurja
(tudi Korošci bodo v kratkem ne¬
kaj takega izdali). Vsega objavlja
album 273 slik na finem umetniš¬
kem papirju in je posvečen vele-
važnim slovenskih jubilejem, to je

Poznavalci razmer v Sloven¬
skem Primorju poročajo, da je ta
pokrajina, potem ko je bila vklju¬
čena v Titovo Jugoslavijo, postala
žrtev največje komunistične slepa¬
rije. Ljudje so namreč poprej v
poplavi komunistične propagande
v veliki meri podpirali OF, ker so
mislili, da se ta komunistična or¬
ganizacija res bori za svobodo in
demokracijo. Toda sedaj prihaja¬
jo iz teh krajev le žalostna poroči¬
la o silnem razočaranju. Povsod
vlada politično suženjstvo in nasi¬
lje, ljudstvo je izropano in lačno,
lačno, lačno. Lakota vlada med
ljudstvom in ljudje se še do danes
niso znašli in se vprašujejo, Če je
to tisto, za čimer so oni hrepeneli
in za kar so žrtvovali toliko slo¬
venskih življenj in slovenske krvi.
Vse ljudi prevena velik strah in
še večja zaskrbljenost. Komunisti¬
čna propaganda razglaša: “Kdor
ne dela, nima pravice jesti!” Toda
na Primorskem je sedaj mnogo
ljudi, ki bi radi delali, pa jim to
ni dovoljeno. Pa tudi tisti, ki de¬
lajo, le bolj životarijo.

Delavstvo je razdeljeno v štiri
kategorije: navadni, lahki, srednji
in težki. Po kategorijah raste tudi
zaslužek in živila tudi prejemajo
po kategorijah. Navadni delavec
prejme na uro 9 din (20 centa-
vov), kar po raznih odtegljajih
znese na dan 65 din. Kakšno pa je
njihovo življenje, zadostuje, če si
ogledamo cene predmetov, ki so v
prosti prodaji, to je v državnih tr¬
govinah, ki jih ljudstvo upraviče¬
no naziva “črna borza”. Tako sta¬
ne kg moke ca. 150 din, kg sladko¬
rja nad 100 din, kg krompirja 15
din, kg soli 6 din, eno jajce 12 do
15 din, par čevljev 5000 din, me¬
ter blaga 1800 do 2200 din; cena
soli pa je v zadnjem času narastla
na 40 din kg, ob novem letu je
stal kg mesa 150 din, po novem le¬
tu pa civilno prebivalstvo mesa
sploh več ne dobi; prejemajo ga le
vojaki in žene častnikov. Toda teh

bedo še nadalje ostali v lepih vilah in
luksuznih stanovanjih tisti komunisti, ki
so sc med vojno bratili in družili z laš¬
kimi fašisti in nemškimi nacisti, ki so
se- skrivali in uživali gostoljubnost pri
raznih fašističnih funkcionarjih, preje¬
mali od njih potna dovoljenja, orožje
itd.

Nova železniška proga pri Borovnici.
Izročena je bila dne 27. dec. prometu
proga pri Borovnici, ki je dolga 11 ki¬
lometrov in je nadomestilo porušenega
mostu. Proga je enotirna.

1200 letnici, odkar smo Slovenci
dobili svojo prvo samostojno na¬
rodno državo v Karantaniji, 1200
letnici, odkar sta se pokristjanila
prva slovenska kneževiča Gorazd
in Hotimir in 1100 letnici, odkar
smo Slovenci dobili drugo samo
stojno slovensko državico Panoni¬
jo, in sicer kneževino kneza Koc¬
lja, ki je bil velik podpornik sve¬
tih bratov Cirila in Metoda. Al¬
bum je priredil naš znani kultur¬
ni delavec dr. M. Turnšek in sta¬
ne le 1200 lir (to je 8 do 10 pe¬
sov) ter se dobi v vseh knjigar¬
nah v Trstu.

predmetov ni mogoče stalno preje¬
mati na svobodnem trgu. Tako se
je meso poprej dobivalo enkrat na
teden, sedaj na sploh ne več.

Delavec lahke kategorije zaslu¬
ži pribl. 2400 din mesečno, sred¬
nje kategorije pa 4200 din, dočim
je plača v težki kategoriji nekoli¬
ko višja. V težki kategoriji so tu¬
di vsi ravnatelji in šefi podjetij,.,
denuncianti OZNE in policija so
pa izven kategorije. Slednji imajo
na razpolago vse, kar si požele,
ljudstvo pa strada.

Na živilsko izkazanico pa dobi
delavec, ki opravlja delo v tovar¬
ni, delavnici ali drugje, nasled¬
nje: košček mila (150 gr) in to ne
mesečno ampak, kadar je na raz¬
polago, nato 4 kg koruzne moke,
150 gr sladkorja, 2 dl olja ali ma¬
ščobe. če pregledamo, kaj dobi po¬
ročen delavec z ženo in 3 otroki,
ki nimajo pravice do živilskih
kart, tedaj dobimo jasno sliko o
tem, kakšno je življenje take dru¬
žine. Tako spravljajo Primorce v
obup naslednje ugotovitne: lako¬
ta, izčrpanost zaradi težkega in
“prostovoljnega ročnega dela”, za¬
pravljanje in razkošno življenje
novega “plemstva”, kakor 'ljud¬
stvo imenuje komuniste in njiho¬
ve denunciante, negotovost zaradi
razpredene vohunske Oznine mre¬
že, ki lahko vsakega hitro privede
do aretacije, nakar ga nato odpe¬
ljejo v neznano smer. Tito in ko¬
munistična partija imata komaj
5 o|o privržencev, vendar strahu¬
jejo 95 o)o ostalih, ki sovražijo ta
komunistični fašizem.

V začetku se je ljudstvo vpra¬
ševalo, kam gre zaplenjeno žito in
drugo odvzeto blago. Danes je
vsem jasno, da gre vse to v So¬
vjetsko zvezo in sovjetska vojaška
skladišča.

Ljudstvo na Primroskem nikdar
ni toliko obiskovalo cerkva kakor
danes. Cerkve so prenapolnjene in
mora pogosto ostajati velik del
vernikov pred cerkvijo, in to
vkljub temu, da si komunisti rav¬
no za nedelje izmišljujejo razne
sestanke in “prostovoljna” dela.
OZNA pa nadleguje duhovnike in
jih kliče na zaslišanja ter .jih
zmerja, zakaj je ljudstvo tako po¬
gosto v cerkvah. Duhovniki more¬
jo odgovarjati le to, da jih oni ne
silijo, da bi hodili v cerkev, tudi
jim ne groze s kaznimi, niti jih ne
vabijo z lepaki in napovedmi, kdaj
se služba božja vrši. Da bi odvr¬
nili ljudi od cerkva in preprečili
praznovanje nedelje, nameravajo
Tito in partija nedelje odpraviti.
Posamezne delovne skupine bodo
imele vsaki deseti dan prosto, ne¬
delja pa bo navadni delavnik.

Talleres Grdiicos - DORREGO 1102/14 - U. T. 54-46«

ŽIVLJENJE V SLOVENSKEM PRIMORJU