41. številka
p
V Ljubljani, dne|12. oktobra 1918.
V. leto
Delavec izhaja vsak petek x datumom naslednjega dne. — Naročnina za celo leto K 5 20, za pol leta K 2’60, za Četrt leta K 1‘30. Posamezna številka 11 vin. Naročnina za Nemčijo za celo leto 5 mark, za Ameriko 2 dolarja. Pošiljatve na uredništvo In upravništvo Ljubljana, Šelenbnrgova ulica SL 6., I. nadstropje.
DELAVEC
Rokopiai se me vračajo. — Inserati s enostolpnimi pe-tit vrsticami se zaračunavajo, in sicer: pri enkratni objavi po 18 vin., pri trikratni po 16 vin., pri šestkratni po 14 vin, pri celoletnih objavah po 12 vin. za vsakokrat — Za razne izjaveitcLstanepetitvrstica 24 vin. — Reklam, so poštnine proste.— Nefrankira-na pisma se ne sprejemajo.
Ponudba premirja in miru.
Avstroogrska, Nemčija in Turčija so ponudile pogajanje za inir sporazumu na podlagi Wtlsonovih načel. Wilsonove zahteve so naslednje: Dne 8. januarja, potem dne 12. februarja in 27. septembra t. 1. je naglašal Wilson v svoji poslanici najprej teh štirinajst točk:
1.	Vse mirovne pogodbe so javne iti se sklepajo javno. 2. Prostost morja izven teritorijalnih voda v miru in v vojni, razen morij, ki se mednarodno zapro. 3. Enakost trgovinskih oduošajev, odstranitev gospodarskih ovir. 4. Garancije za /.nižanje oborožanja. 5. Nepristranska ureditev kolonijalnih vprašanj. 6. Rusija naj neodvisno odloča o svojem političnem razvoju in o svoji narodni politiki. 7. Izpraznjenje in obnovitev Belgije. 8. Izpraznjenje in obnovitev zasedenih pokrajin Francoske. Alzacija Lorena se vrne Francoski. 9. Poprava mej Italije v jasnih narodnih mejah. 10. Avstrijskim narodom, katerim se zagotovi mesto med narodi, naj se da prilika za samostojni razvoj. 11. Izpraznjenje in obnovitev Romunije, Srbije in Crne gore. 12. Avtonomije narodov v Turčiji in prosta pot skozi Dardanele. 13. Neodvisna poljska država s pokrajinami, kjer žive Poljaki. Svobodni dostop do morja. 14. Ustanovitev zveze narodov. — y februarskem govoru je naglašal:	1.	Končne pogodbe
morajo odgovarjati pravičnosti ter morajo jamčiti trajen mir. 2. Narodi in proviti-cije ne smejo biti več igrača držav. Igro za ravnovesje moči je za vselej diskreditirati. 3. Vsak spor glede ozemlja se mora rešiti v interesu in v prid dotičnega prebivalstva. 4. Vse jasne narodne zahteve se morajo v najširšem okviru vpoštevati. — O ustanovitvi zveze narodov je povedal: 1. Nepristranska pravičnost brez razlike za vse. Nobenih stopenj v pravičnosti. 2. Skupni interes gre nad posebne interese. 3. V rodbini zveze narodov ni posebnih zvez, pogodb in dogovorov. 4. Nobenih samopašnih gospodarskih kombinacij v zvezi narodov, noben gospodarski bojkot, razen če izreče to zveza narodov v svrho discipline in kontrole. 5. Javnost vseh mednarodnih pogodb.
Vojni položaj se je silno spremenil z odpadom^ Bulgarije. Vrhutega se vrše večmesečni boji na zahodni fronti. Mir je potreben, tega ne taji nihče več. Na ponudbo bo sporazum moral odgovoriti, toda hujskajo že proti miru vojni hujskači. Wilsonovih načel sporazum ne bo mogel odkloniti, toda zahtevati utegne enake pogoje, kakršne je zahteval pri Bulgariji: jamstvo namreč, da sc ta načela tudi izvedejo pod izključnim vodstvom sporazuma. Če je ponudba zbudila zaupanje med narodi sporazuma, potem sc državniki sporazuma ne bodo mogli dolgo upirati, marveč se bodo resno oprijeli ponudbe. Nedvomno je torej mir blizu, toda sklepal sc šc ne bo danes ali jutri, ker utegnejo nastati šc najrazličneji zaplet-Ijaji, ki jih danes ne poznamo. V ententi-nih krogih se s Hohenzollerci ne marajo pogajati.
K miru bodo pa najbolj pripomogle notranje reforme v Nemčiji in Avstro-
ogrski. Nemčija ie parlamentarizirala vlado, v kateri imajo največ vpliva socialni demokratje in centrum. V Avstriji pa obetajo svobodo narodom, le na Ogrskem molče kot grob. Toda, če hočemo imeti mir sedaj, so spremembe potrebne in kolikor pozneje bodo, toliko večje bodo spremembe pozneje.
Wilsonov odgovor
Nemčiji.
W a s h i n g t o n , 8. oktobra. Nota državnega tajnika švicarskemu diploma-tičnemu zastopniku kot odgovor na noto nemškega državnega kanclerja se glasi:
Gospod! Cast mi je potrditi v imenu predsednika, da sem prejel Vašo noto z dne I, oktobra, ki vsebuje sporočilo nemške vlade predsedniku, ter mi je predsednik naročil, da naj Va^ prosim, da sporočite državnemu kanclerju to-le:
Predno odgovarja na prošnjo cesarsko nemške vlade in da bo odgovor tako odkritosrčen in brezdvomen, kakor zahtevajo to važni interesi, ki jih vsebuje prošnja, smatra predsednik Zedinjenih držav za potrebno, spoznati pravi smisel note državnega kanclerja. Ali misli državni kancler, da sprejema cesarsko nemška vlada pogoje, ki jih je predsednik v svojem sporočilu kongresu Zedinjenih držav z dne 8. januarja in v naslednjih sporočilih obrazložil in da bi bil prehodu v diskuzijo namen samo ta, sporazumeti se o praktičnih podrobnostih, kako naj se izvedejo? Predsednik Zedinjenih držav se smatra dolžnega izjaviti na predlog glede premirja, da se ne bi čutil upravičenega predlagati premirje vladam, s katerimi je vlada Zedinjenih držav zvezana proti centralnam državam, dokler stoje armade teh držav na njihovih tleh. Zaupanje v vsako diskuzijo bi bilo seveda odvisno od pritrditve osrednjih sil, da takoj odpokličejo čete iz zasedenega ozemlja. Predsednik misli tudi, da je upravičen vprašati, ali govori kancler samo za one sile v državi, ki so dosedaj vodile vojno. Odgovor na to vprašanje smatra z vsakega stališča za izredno važen.
Sprejmite, gospod, ponovno zagotovilo mojega spoštovanja. _____________________Robert Lansing.
Izpred pritoibene komisije.
i.
Te dni je razpravljala pritožna komisija o tožbi delavcev tovarne G. Ton-nies, da se jim plača dnevno 100 % več ter izplačuje še 50 % draginjske doklade in dovoli doklade za soprogo po 9 K, za otroka po 6 K na teden. Zahtevali so dalje skrajšanje delavnika na 52 ur na teden ter prosto popoldne v sobotah. Komisiji je predsedoval admiral grof Benigni, podjetnik Tonnies je bil sam navzoč, delavce je zastopala Zveza kovinarjev avstrijskih po s. Viktorju Steinu (češki centralist iz Dunaja). Komisija, v kateri je sedel za delavce tajnik Chuissi iz Trsta, je ugodila delavcem v sledečem, da dobe 50% povišanja mezde; glede draginjske doklade je izrekla, da
dobi delavec pri 30 K tedenske plače 27 K draginjske doklade, in sicer po temle sistemu:
Ted. plače:	Doklade:
od	K	31	do 35	K	25 50
»	K	36	»	40......................K	24-—
»	K	41	»	45......................K	22-.50
» K 46 »50...........................K	21-—
»	K	51	»	55......................K	19-50
»	K	56	»	60......................K	18-—
»	K	61	»	65......................K	16‘50
»	K	66	»	70......................K	15- -
»	K	71	»	75......................K	13-50
»	K	76	»	«0......................K	12'—-
itd. Za ženo dobe K 6 na teden, če ni drugje v kaki službi, za vsakega otroka do 14 let, in če hodi v srednjo šolo, je lahko tudi starejši, po 4 K na teden. Delavni teden se je znižal od 56 ur na 34 ur. Zvečer se je vršil lepo obiskani shod kovinarjev v »Narodnem domu«, na katerem je poročal s. Stein z Dunaja naj-prvo v češkem in potem v nemškem jeziku. Govornik je v jasnem, lahko umljivem govoru raztolmačil gori omenjeno razsodbo za tovarno Tonnies. (Obravnava za delavce tovarne Samassa se ni mogla danes vršiti, ker je zastopnik podjetništva g. Metlikovič iz Trsta bolan, g. Samassa pa samega sebe ne sme zastopati v komisiji.) Sodrug Stein je dejal, da te uspehe ne bi kovinarji dosegli tako čedno, ako ne bi bili skupno organizirani, zakaj to so uspehi organiziranega delavstva zveze kovinarjev v Avstriji. Končno je sodrug Stein pozival vse kovinarje, naj gredo pridno na delo, ker ne vemo, kaj nas čaka jutri, ter naj zaupniki še neorganizirane pripeljejo v organizacijo. Na obrazih Tonniesovih kovinarjev je bilo čitati, da jim je sodrug Stein govoril iz srca, ter da so bili z današnjim uspehom izpred pritožbene komisije zadovoljni. Za svoj govor je žel živahno odobravanje. Sodrug Hlebš je glavne točke razprave navajal še v slovenskem jeziku, ter >e pozival kovinarje, da napram organizaciji vrše redno svojo dolžnost. Končno se je sodr. Hlebš še v imenu kovinarjev zahvalil s. Steinu za njegovo uspešno delo ter zaključil shod. Kovinarji, kdor še ni z nami, ta je proti nam!
H.
V torek dne 8. oktobra 1918, se je vršila pod predsedstvom c. kr. podadmi-rala Benigni obravnava pri c. kr. pritožbeni komisiji 11 v Ljubljaui, in sicer glede na zahteve delavcev vposlenih pri tvrdki Panfilli in Co. v Trstu — Skedenj, tovarna za asfaltne kartone.
Dosedaj so bile plačilne razmere v tej tovarni prav sramotne, in sicer so imeli: delavci 60 vin. na uro ob 9 urnem delavnem času, to je K 5:40 na dan, vojne doklade K 2, družinske dokldae K 1, skupaj torej K 8:40 na dan: za mladostne delavce je znašala plača 44 vin. na uro, to je K 3:96, vojna doklada K 1, skupaj K 4:96 na dan; delavke so imele po 50 vin. na uro, to je K 4:50, vojne doklade K 1, skupaj K 5:50 na dan.	•
Organizacija kemične industrije, podružnica Trst, pri kateri so vsi delavci organizirani, je stavila sledeče zahteve:
1. Povišanje plače za 100 % za vse delavce.
2. Povišanje družinske doklade, in sicer K 9 za ženo (soprogo) in K 8 (tedensko) za vsakega otroka.
3. Povišanje vojne doklade mladinskih delavcev in delavk od K 1 na K 2 na dan.
Komisija je sklenila:
1. Povišanje plač za 100% se odklanja načelno.
2. Družinska doklada se dovoli, in sicer K 5 za ženo, in K 3 za vsakega otroka.
3. Vojna doklada za delavce sc zviša od K 2 na K 6:50 dnevno.
4. Vojna doklada za mladinske delavce in delavke se zviša od K 1 na kron 2:50 dnevno.
Komisiji je predsedoval c. kr. pod-admiral vitez Benigni; prisednika sta bila g. Pamrner za delodajalce, sodrug Zore za delavce.
Delavce je zastopal sodr. Vaupotič iz Trsta. Tvrdka Panfilli ni odposlala zastopnika.
Ta odlok stopi v veljavo z dnevom 9. septembra 1918, to jc z dnem, ko se je oragnizacija obrnila na pritožbeno komisija___________________________.
Krščanstvo in wojna.
Rdečica sramote obliva vesoljno krščanstvo, ko nastopamo peto leto strašnega svetovnega človeškega klanja. Vez, ki je družila vernike sveta, je raztrgana vsled splošnega ljudskega konflikta. Tančica, ki je ločila cerkev od države, vero in patriotizem, se je razblinila vsled verskega patriotizma in kompromisa med Kristovem božjim kraljestvom in cesarstvom sveta cesarjev, oznanjajoč neresnično krščansko civilizacijo.
Verni kristjani morajo s Tolstojem priznati, da je v prvi vrsti odgovorno oficielno psejdokrščan-stvo, krivo je, izbruha svetovne vojne. Njega bi bila morala biti zadača, da razsvetlijo svet in, da ga vodijo. Krščanstvo bi moralo povzdigniti glas protesta in ogorčenja proti bratomoru krščanskih narodov in s tem rešiti narode za vselej podobnih katastrof. Je-li to storilo? Ne, zato pa je dalo re-ligijozno sankcijo, sistemu egoističnega nasilja na vseh poljih človeškega življenja, na katerem je dorasel strupeni sad svetovne vojne. Namesto zbujenja vesti in ljubezni, je to oficielno krščanstvo podžigalo nizkotne ljudske strasti in s tem početjem se popolnoma odvrnilo od vzvišenih naukov božjega učitelja. To psejdokatoličanstvo Je s svojim nastopom zakrivilo to neizbi isljivo sramoto vesoljnemu krščanstvu, da je ugladilo pot vojni in podpira to nadaljevanje še danes. Moderni farizeji so prižgali temu sistemu večno luč, katero naj vera vestno čuva in so vrgli v svet plamen človeških strasti. V božjem imenu, kateri predstavlja mir in ljubezen, se je preklinjalo in netilo sovraštvo, da se je pripravilo potrebno vojno razpoloženje med narodi. In še danes krščanski ministri netijo sovraštvo v imenu Krista, ki je umirajoč na križu prosil odpuščanja svojim rabljem.
Na obali morja človeške prelite krvi v družbi vojnih profitarjev in navijalcev cen, sovražnikov človečanstva stoji tolpa teologov poyzdigujoč hripave glasove nad onimi nesrečneži, ki stoje pripravljeni, da se jih popelje v mesnico: »vztrajajte do konca«. Kakor se je vzelo cerkvam svete kovine r,a artiljerijo, ravno tako se je vzelo vzvišene krščanske resnice in čednosti: Bog in Krist, križ in vera, upanje in krščansko usmiljenje, vse se je prineslo na krožniku onim brezbožnim silam, ki so povzročile to vojno. Od žarkov obsijana podoba odrešenika Krista, se prikazuje na obzorju, gorje farizejem!
Krščanstvo jc popolnoma odreklo, pozabljeni so etični in verski cilji, razočarano verno ljudstvo pa zapušča ogorčeno svoja svetišča. Spominjajmo so prve mesece v vojni, cerkve so bile natlačene vernega ljudstva. Navdajala jih je vojna blaznost verskega militarizma. V nacionalnem mišljenju, v zaupanju v vojno zmago, se ie počlovečil bog voj-ruh trum; blagoslavljalo se je morilna orožja, posvečevalo smrt junakov krute Golgate — strelskih Jarkov. Smelo trdimo, da je premagan verski
militarizem, ogenj, ki je podžigal vernike na krvavih bojnih poljih je ugasnil, ko je upepelil lažnjivo obliko krščanstva, ki je ugladilo pot sovraštvu in furoru, ki izkrvavlja svet.
Obljube rudarjem v idriii.
Gotovo so še vsem znane zahteve, ki so jih stavili idrijski delavci v stavki od 0. do 8. julija t. 1. Gotovo je tudi, da je smatral vsakdo, ki je te zahteve čital, da so opravičene. Toda danes po dveh mesečih stavke moramo žal konstatirati, da se jim je le delno ugodilo. V večini pa jih gospod dvorni svetnik Billek še vedno zadržuje. Dne 30. septembra so člani rudarske zadruge kot legitimni delavski zastopniki delavstva zopet intervenirali pri rudniškemu ravnateljstvu glede delavskih plač, obutve, obleke, živil in premikanja po službenih letih, ker je cela vrsta delavcev še vedno pridržanih v onih stopinjah kot so bili. Dvorni svetnik Billek je odgovarjal na vse. Glede kuriva je dejal, zakaj zahteva delavstvo ravno drva, ker se lahko dobi premog. Delegati so mu pojasnjevali, da je delavskih kuhinj le malo, kjer bi se lahko uporabljal premog namesto drv. Drv, je dejal dvorni svetnik, pa ni, dokler jih povodenj ne priplavi. Glede obleke je dejal, da je bila na razpolago po 80 K cela obleka, pa jo je Samo par delavcev vzelo. Delegati so ostali na stališču, da obleke iz papirja po 80 K delavci ne morejo kupovati, ker ni nič trpežna. Glede plač je izjavil, da je ministrstvo vse ukrenilo. Toda kaj denar, za delavce jc glavno živež, obleka in obutev. Delegati so to priznali, toda brez denarja delavstvo vseeno ne more vztrajati, ker se s potrebščinami zadostno ne preskrbuje. Glede zahteve 15 delavcev, ki niso stopnjevali v višje plačilne stopinje, izjavi, da je to njih krivda, če so bili kaznovani ali pa, če se niso zglasili o pravem času, kot je bilo ukazano. Delegati so to zanikali, da je do-velj, če je bil delavec kaznovan, ne pa da se ga še v premikanju zadržuje. Sicer pa je prizadetih več kot 15 delavcev, torej tudi taki, ki niso imeli pretrgane službene dobe. Na -stavljeno vprašanje delegatov na dvornega svetnika, kaj pravzaprav misli glede obljub delavstvu, ki zahteva odgovor v 14. dneh, se je izjavil, da magari, če štrajkajo, saj je bilo objavljeno, naj se priglasijo glede premikanja, prišlo pa jih je komaj polovico. Delegati so izjavili na to, da je vse vpisano, od kdaj kdo dela in na podlagi tega naj se ga uvrsti. Temu upa dvorni svetnik, da bo ministrstvo ustreglo, ker tako dolgo časa ni odgovora. Glede plačevanja zaslužkov v službenem času, kuvert in kontrolnih knjižic pa pravi, da to ni mogoče, ker ni papirja, vprašalo se je pa pri več 'tvrdkah.
Nevarna griia.
Lakota in kuga sta spremljevalki vseh vojen. Kakor vedno, tako nam tudi sedaj ne prizanašajo te grozovite tovarišice, če ne v eni pa v drugi obliki.
Govoriti o gladu je nepotrebno, ker vsakdo sam ve, kako mnogo moramo trpeti glad, trpeti tako kakor v nobeni drugi državi.
Nedvomno je oslabelost človeških teles zaradi nedostatne prehrane vzrok, da se naše telo ne more dovelj upirati kužnim boleznim, ki se pojavljajo v najrazličnejših oblikah med vojno, ki le še poveča trpljenje prebivalstva. Iz vojujočih in nevtralnih držav evropskih prihajajo vesti, da razsaja po njih tajnostna »španska bolezen«, ki so jo spočetka označevali kot malonevamo z influenco ali hri-po sorodno bolezen, ki pa se razvija bolj in bolj kot silno huda in zavratna bolezen med množicami. Celi kraji so okuženi in prav rada se izcimi iz »španske bolezni« pljučnica.
Marsikatera bolezen zahteva danes več žrtev, kakor jih jc zahtevala ob mirnih časih. Med temi boleznimi je griža, ki jc prej nastopala le v posameznih slučajih, bila je torej skoro popolnoma neznana, kar pa sedaj ne moremo trditi, ker ne nastopa le v vojski, marveč tudi med civilnim prebivalstvom.
V zadnjem času nastopa ta zavratna bolezen tudi po naših krajih v obliki kužne bolezni, zaradi česar je potrebno, da mislimo na obrambo in na omejitev bolezni, v kolikor je pač mogoče v sedanjih žalostnih razmerah. V ta namen so izdale dunajske bolniške blagajne kratko navodilo, kako spoznamo bolezen in kako sc najbolje varujemo pred njo. Pomniti treba naslednje:
Griža je nalezljivo obolenje črevesa. Nastane tako, da bacili griže ob vživanju hrane pridejo v čreva in tam povzročajo vnetja.
1. Pojavi bolezni. Griža pričenja z drisko in silnim tiščanjem na stran, večkrat povzroča tudi hude krčne bolečine v trebuhu. Blato jc močno sluzasto in pomešano s krvjo.
2. Prenos bolezni. Povzročevalci griže (bacili griže) odhajajo v veliki množini z blatom in se primejo vseh predmetov, kateri so bili direktno ali indirektno onečiščeni z blatom (roke, perilo, pralna posoda, nočna posoda, stranišča itd.). Muhe, ki sedajo na blato, lahko preneso bolezen na predmete, ki jih rabimo, med drugim tudi na živila. — Po umazanih prstih, jedilnem orodju ali živilih prav lahko pridejo bacili v prebavila zdravega človeka, da oboli. Po zraku se bolezen ne razširja. Prav posebno pospešuje na-lezljivost tudi slabo prebavljanje.
3. Varstvo pred obolenjem. Vsakdo se lahko varuje pred okužbo z grižo po teh navodilih:
a) Vzdrži naj se vseh težko prebavnih živil, predvsem takih, pri katerih je mogoča onesnažba! Torej:
Ne jej neolupljenega sadja!
Ne jej kumar, salate, buče!
Ne pij neprekuhanega mleka!
Ogibaj se vživanja nekuhanih jedi! sploh, če le mogoče!
b) Pazi na čistost kar najbolj v straniščih in zahodih!
c) Očisti si roke po vsaki rabi stranišča in vselej, preden vživaš hrano!
č) Ob sumljivih pojavih bolezni (driski, bljuvanju, glavobolu) pozovi, oziroma pojdi takoj k zdravniku.
27 milijard papirnatega denarja! Pred izbruhom vojne je znašal papirnati denar Avstroogrske banke 2:1 milijard kron. Do konca leta 1914 se je zvišalo število papirnatega denarja na 5:1 milijard, do konca leta 1915 na 7:1 milijard, do konca leta 1916 na 10:8 milijard, do konca leta 1917 že na 18:4 milijard in znaša sedaj lepo vsoto 27 milijard kron. Papirnati denar je krit komaj z 2 odstotki kovanega denarja.
Domači pregled.
Kako in kaj bo? To vprašanje si stavi vsakdo dandanes neštetokrat. Politične zmešnjave, vojni položaj, mirovna ponudba, posveti o reformah v Nemčiji, o svobodi narodov v Avstriji in na Ogrskem, vse to so taka zagonetka, da človek res ne ve, ali bo kaj ali ne bo; ali jc še čas ali je že prepozno, ali so obljube iskrene ali le navidezne. Gre pa vsekakor za velike premembe, če hočemo doseči mir. Ce sporazum zahteva popolno kapitulacijo, kakor je to napravil z Bulgarijo, potem so tem potrebneje bistvene spremembe, da bodo narodi sami prišli do vpliva pri mirovnih pogajanjih. Ce se ne zgodi tako, je logično, da se bo mir diktiral, kakor to žele imperialisti na oni strani. Vsekakor smo pred važnimi dogodki.
Vsem organizacijam, zaupnikom in posameznim sodrugom sporočamo, da bo žepni koledar že ta mesec izšel. Ker je že v naprej izključeno, da bi se koledar mogel pozneje še natisniti, opozarjamo vse prizadete, da koledar nemudoma naroče. Cena koledarju bo vsled velikih stroškov 2 K 50 vin. Naročila je nasloviti: Založba slov. delavskih koledarjev (Viktor Zore) Šelenburgova ulica 6,
11.	nadstr. Ljubljana.
Sprememba vlade v Avstriji. Iz Nemčije (tam morajo to prej vedeti) poročajo, da namerava Hussarekova vlada odstopiti ter da sestavi nov kabinet profesor Lammasch. Novi kabinet naj bi prevzel likvidacijo stare Avstrije ter uredil pre-iiodne težkoče ob prelevitvi monarhije v zvezno državo.
Svetovna zgodovina ne pozna veleizdajstva. Iz govora s. dy. Adlerja: Ce je izdajstvo nekaj zaničljivega, veleizdajstvo ni zaničljivo. Veleizdajstvo je nekaj, česar človek ne stori v lastnem interesu, veleizdajstvo jc upor naroda ali moža. ki sledi svojemu prepričanju. Ni-kdo pa naj ne bo veleizdajnik zaradi veleizdajstva samega. Od veleizdaje ni mogoče živeti, še težje pa je živeti od veleizdaje drugih. In to se je dolgo poskušalo v Avstriji. S tem, da so vedno dokazovali, da so drugi slabi Avstrijci, niso ničesar dokazali. To je bila napaka nemške politike in grenkobo te napake občutimo sedaj. Le pomislite, da so obtožbe veleizdaje podpirale vislice in vendar so si bili Nemci sami svesti, da so oni krivi; da se je razpaslo veleizdajstvo. Ravno zato pa so se posluževali teli obtožb in — vislic. . . . Sodrug dr. Adler sicer odobrava preustrojitev nemške vlade in vstop socijalnih demokratov v kabinet, vendar se mu zdi ta prevrat v Nemčiji nekaj naravnost neverjetnega. Zato pravi : V Nemčiji je učila sila moliti. Poleg ruske revolucije je to najbolj čudno dejstvo, da se je v Nemčiji ustanovilo ministrstvo pod predsedstvom princa in s pol tucatom socijalnih demokratov.
Stara Avstrija ne dobi miru. Nc dobi ga! Tega nam ne morete z brzojavkami zakriti. Tako je zaklical s. dr. Adler državnikom v obraz. Ce hočemo imeti možnost priti do miru, ki se sklene z nami in za kateri ne bomo samo objekt, moramo ustvariti iz stare Avstrije nekaj drugega, s čimer se bo sploh mogoče pogajati.
Bankerot Avstrije je zapečaten. Tako je vzkliknil s. dr. Adler v seji poslanske zbornice dne 4! t. m. Kaj naj storimo? Ne bom predlagal, da naj se sedaj enotno zberemo enotno okrog črnožolte zastave in da naj vržemo raz sebe vse svoje razlike. To bi bilo morala izvršiti vojna. Najpreje je bila vojna jeklena kopel, pozneje studenec za pomlajenje. Inozemstvu so hoteli uatveziti, da so se prva leta vojne narodi našli in da je stara Avstrija regenerirana vsled notranje potrebe. Niti glasno zasmejati se nismo smeli. A vedeli smo, da je Popolnoma drugače. Ena najhujših posledic vojne bi bila, če bi bila vojna vzdržala staro Avstrijo. Razkroj je ležal Avstriji že v krvi. Vojna je samo spravila na dan, kar ie bilo že dolgo dejstvo: bankerot stare Avstrije.
Vsem članom mizarske organizacije
^Poročamo, da je v nedeljo, dne 13. okt. x-adnji dan, ko še lahko poravnajo svoje stare prispevke. Prihodnjo nedeljo se hodo izdajale samo nove znamke.
Odbor.
Javen shod podružnice »Unije« se 'o vršil v Idriji v nedeljo, dne 13. okto-1)ra t. 1., v pivarni pri »Črnem orlu«, in
sicer točno ob 9. uri dopoldne z dnevnim 'edom: 1. Kaj naj stori delovno ljudstvo j5 ozirom na bodoče čase. 2. Splošne de-*^vske razmere. — Delavci-rudarji! Ta ^iod je sklican na željo vas. Vršil se bo, ^ boste prišli o pravem času in vsi na *«od. Če se hoče sklepati važne reči,
mora priti na shod vse, kar je delavskega, torej ne samo vsi delavci, ampak tudi vse njih žene!
Redni občni zbor Občnega konsum-nega društva v Trbovijah se bo vršil v nedeljo, dne 20. oktobra ob 4. popoldne v Delavskem domu. Dnevni red: Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora, računsko poročilo, poročilo nadzorstva in podelitev absolutorija, sklepanje o prebitku, volitev treh članov v nadzorstvo in enega namestnika ter razni predlogi in nasveti.
S Save na Gorenjskem. V nedeljo smo sklicali pri nas društveni shod, a okrajno glavarstvo ga nam je zopet prepovedalo. Res je to čudna manira. Kakor bi se bali v Radovljici, da bi jim shod kaj očital. Ker ni bil shod dovoljen, se je vršil samo sestanek pod predsedstvom sodru-ga Gabrijela. Sodruga Gabrijel in Marčič sta pojasnila razmere glede na prehrane, ki je še vedno popolnoma nezadostna. Sodr. Zugwitz je poročal o preskrbi s krompirjem in je naglašal, da je velika krivda pri preskrbi slaba ureditev in špekulacija. Govoril je še s. HJebš \z Ljubljane, ki je najprej omenjal pritožbene komisije in potem govoril še o prehranjevalnih razmerah. Mizerija v prehrani je povsod. Največ je krivo še slabšim razmeram kakor bi iahko bile, vladno poslovanje, ki ne izvršuje odredeb in pa velikanska spekulativna trgovina. Vsi govorniki so delavstvu priporočali tesno združitev v organizaciji, ker je čas resen in ker se bliža sicer mir, o katerem pa še ne vemo, kaj nam prinese.
Zahteve ogrskih socialnih demokratov. Buda pesta, 5. oktobra. List »Ne-pszava« priobčuje zahteve ogrskih socialnih demokratov, ki obsegajo tri točke: 1. Ustvari naj se vlada iz mož, ki uživajo zaupanje ogrskega naroda iu zaupanje narodnosti. 2. Takojšnja izvedba splošne, e-nake in tajne volilne pravice. 3. Takojšnja razpustitev parlamenta in razpis volitev z namenom, da novi državni zbor uredi razmere med Madžari in narodnostmi ter novimi sosednjimi državami.
Kako plačuje Dunaj svoje umetnike? Ravnatelj dunajskega »Ronnacher»-gledišča poroča, da ni plača nobenega izmed igralcev v njegovem gledišču manjša kot 3000 K mesečno. Večina dobiva 5000 do 10.000 K mesečno. Umetnica Wiesentha-lova prejema celo 18.000 K, Mizi Giinthe-rova 18.000 K, mimtk Matrai 15.000 K in Louis Freumann 12.000 K. In plače bodo baje vsem še povišali!______________________________
Svetovni pregled.
Svetovna vojna. Na zahodnem bojišču divjajo še vedno velikanski boji. Privatna poročila trdijo, da nameravajo Nemci izprazniti Belgijo. Na italijanskem bojišču so večinoma artiljerijski boji. Na Balkanu hočejo avstrijske čete urediti novo fronto.'Sporazum pa namerava prodirati proti Ogrski preko Srbije in Bul-garije. V Aziji se Angležem Turki umikajo. Turška vlada je odstopila. Ruska sovjetska vlada je napovedala Turkom vojno, ker so zasedli v Kavkaziji kraje, ki bi jih po brestlitovski pogodbi ne smeli. Nemci so v Črnem morju zasedli rusko vojno mornarico. Ce bi vojna trajala še dalje, utegneta Bulgarija in Rumunija stopiti na stran sporazuma. T udi ruska sovjetska vlada ni zadovoljna z brest-litovsko pogodbo. Vse torej kaže, da se bližamo likvidaciji svetovne vojne.
Hindenburg In Ludendorff za mirovno ponudbo Wilsonu. Iz najboljšega vira se javlja, da se ni stavila zadnja mirovna ponudba Wilsonu samo z izrecnim pritr-dilom maršala pl. Hindenburga, marveč da jo je v gotovem smislu povzročil sam. Z maršalovo intervencijo soglaša popolnoma tudi Ludendorff. Poročilo, da je general pl. Ludendorff obolel na živcih, se odločno dementira.
Poljski regentski svet zahteva nedeljeno združenje Poljakov. Zlasti jih pri tem bodri, da so sprejele centralne države 14 Wilsonovih točk. Poljski državni svet je bil razpuščen s posebnim oklicem. Nato se skliče deželni zbor, ki prevzame ureditev najvišje oblasti.
Okupacija Poljske preklicana. Iz Berlina poročajo, da so varšavski listi prinesli na čelu sporočilo nemškega državnega kanclerja princa Maksa Badenskega knezu Radzivillu, v katerem se naznanja preklic okupacije Poljske. Pismo državnega kanclerja pravi med drugim, da namerava nemška vlada v interesu trpečega poljskega naroda vzeii od njega bremena okupacije. Obenem s tem poročilom državnega kanclerja se bo -proglasilo sklicanje poljskega konstitueijonalnega zbora.
Poljaki zahtevajo Pilsudskega iz ječe. »Poljske Novine« poročajo: Socialni demokrat Daszynski je pisal nemškemu državnemu tajniku Scheidernannu pismo, v katerem zahteva, naj spuste poljskega brigadirja Pilsudskega in njegovega štabnega šefa polkovnika Sosnkovvskega na prosto, ker ni nobenih vzrokov za to, da je v ječi zaprt.
Rusija za razveljavljenje brest- litovskega miru. Danes ponoči je dospela sem nota sovjetske vlade, ki pravi, da upa, da naj Nemčija tudi od svoje strani smatra svoječasno brestovsko pogodbo za neve-ljavno^Iz Berlina bodo odgovorili, da nimajo nič proti temu, da se vzhodno vprašanje reši na kaki splošni konferenci. Ob enem bo pa Nemčija prosila rusko vlado, da naj gospodarska vprašanja iz te pogodbe do splošne ureditve pusti v veljavi.
Nove socialne reforme v Rusiji. V postopanju proti buržoaziji, je sklenila sovjetska vlada po izjavi ljudskega komisarja Sinovjeva, razglasiti rekvizicijo stanovanj in mobilizacijo buržoazije. Stanovanja buržoazije bodo porabili za stanovanja delavcev. Dalje bo morala oddari vsaka meščanska rodbina eno toplo obleko ali 1000 rubljev v gotovini. Obleko, eventuelno denar bodo porabili za oble-četije delavcev. Mobilizacijo buržoazije nameravajo tako, da bodo njeni člani poklicani na delo. V najbližjih dneh bo vpoklicanih 15.000 delavcev iz vrst meščanstva k izdelovanju municije. Vse te odredbe samoobsebi umevno zvišajo sovraštvo buržoazije do boljševikov.
General Franchet o kapitulaciji Bul-garije. Zastopnik »Secola« Slonik se je razgovarjal z generalom Franchet d’ Es-perey. Vprašanje, ako se je z bulgarskimi posredovalci dosegel kak sporazum, gej neral zanikuje. Sporazum je bil nemogoč že zato, ker se je proglasila Bulgarija za nremagano in nezmožno, nadaljevati boj. Bulgarski odposlanci niso mogli imen
I Društveni funkcionarji |j
■ in člani, pozor! 9
Da vsa nerazporazumljenja od
stranimo, sporočamo da je v soboto 41. tedenski prispevek t. 1. zapadel.
Vsi člani, ki majo prispevek pla čan samo do 31. tedna, se opozarjajo da ta teden zapadli prispevek vplačajo, ker drugače izgube članstvo.
Podpora se upravičenim članom le tedaj izplača, če je vsaj 31. prispe vek t. 1. že poravnan. Od izplačljive podpore pa se vsi zaostali prispevki odtegnejo.
drugega naročila, kakor to, poslušati moje pogoje. Da so prišli 14. septembra zvečer, pred pričetkom ofenzive, bi se bili mogli še dogovarjati. Ob sedanjem položaju pa mora Bulgarska samo kloniti ^ glavo. General je še povedal, da bo po rešitvi bulgarske zadeve svojo ofenzivno silo razvijal v severni smeri.
Zanimiv proces radi špijonaže v Rimu. Vršil se je pred kratkim pred vojaško sodnijo v Rimu proces proti inženirju A-lojziju Perišiču, rojenemu v Splitu, ki je bil obdolžen špijonaže. Perišič je bil svoj čas avstrijski železniški uradnik in je kot tak zagrešil špijonažo v prilog sovražnika. Obsojen je bil na sedem let ječe. Ko je kazen presedel, je šel v Italijo ter dobil mesto ravnatelja za cestno železnico v Catanzaru, kjer je bil aretiran radi špijonaže. Torej nekoč bi bil špijoniral v korist Italije, sedaj pa v Italiji v korist Avstrije. Izid procesa ni znan.
Zveza narodov brez Hohenzollernov. Francoski poslanecAlbert Thomas priobčuje v »Daily Chroniclu« svoje misli o bodoči zvezi narodov. Družba narodov mora sicer obsegati vse narode, s tem pa še ni rečeno, da se morejo udeležiti vse vlade. Sprejetje Hohenzollernov v to mednarodno republiko je proglasil Wilson za nemogoče. Garancije za sprejetje morejo dati samo narodi, ki morejo sami odločati o vojni in miru.
Mirovni posvet bo zboroval v Haagu.
Lokalanzeiger« poroča iz Haaga^ Dne (). oktobra po pol 12. uri je pričel zborovati izredni ministrski svet. Kraljica se je pripeljala dve uri prej v Haag, da se udeleži posvetov, pri katerih je šlo za to, da bi morebitni mirovni posvet zboroval v Haagu. Minister Collin je v Londonu.
Sporazum hoče napraviti fronto proti Ogrski kakor poročajo inozemski listi. Da, da, Ogrska je bogata žitnica, a indirektni povod je pa tudi, da Ogri grozovito zatirajo podrejene narode. Zato pa NVekerle in Tisza tako pogosto potujeta na vse plati in sta postala tako molčljiva.
Iz Wilsonovega odgovora na Buria-novo noto. Povodom razpisa četrtega vojnega posojila je govoril predsednik Wil-son 27. septembra v Novem Jorku o miru. Govor je bil do sedaj vseskoz pomanjkljivo priobčen. V tem govoru je Wiison med drugim izjavil tudi to-le:
»Vsi soglašamo s tem, da potom pogajanj in potom sporazuma z vladami centralnih držav ni mogoče priti do miru. Pogajali smo se že z njimi in smo videli, kako se pogajajo z drugimi na vojni udeleženimi narodi v Brestu Litovskem in v Bukarešti. Vlade centralnih držav so nas prepričale, da so brez časti in da ne razumejo pravičnosti. One se ne drže pogodb in ne sprejemajo nobenega načela, kakor samo načelo nasilja in lastnega interesa. Z vladami centralnih držav ne moremo priti do nobenega sporazuma. Storile so nam to nemogoče. Nemški narod se mora zavedati, da je bila ta vojna neizogibna. Mi ne živimo v istih mislih, mi se ne pot služujemo istih besed, kakor oni. Tudi je odločilne važnosti, da smo se izrecno sporazumeli, da ni mogoče doseči nikakršnega miru potom kakršnegakoli kompromisa ali potom redukcije onih temeljnih načel, ki smo jih proglasili za svoj vojni cilj. O tem ne sme biti nobenega dvoma.Wilso-uov govor vsebuje tudi apel na lastne zaveznike, da naj se odkrito izjavijo, ali jim v postavljenih čistih načelih kaj ni všeč. V političnih krogih so mnenja, da je ta točka Wilsonovega govora naslovljena na adre-so Italije, ki se drži deloma še vedno gotovih imperialističnih idej.
VVilson sprejme mirovno ponudbo? V tukajšnjih diplomatskih krogih se trdovratno vzdržuje govorica, da je Wilson sklenil sprejeti mirovno posredovanje.
= Kaj zahtevajo Zedinjene države. Znani uplivni senator Lodge, načelnik komisije za vnanje zadeve, je zastopniku pa-
riškega »Matina«- sporočil naslednje ofici-alne mirovne pogoje Zedinjenih držav: 1. Ustvaritev položaja, ki onemogoča Nemcem še kdaj pričeti napadalno vojno. 2. Obnovitev Belgije. 3. Brezpogojni odstop Alzacije-Lorene Francoski. 4. Izpolnitev italijanskih zahtev v tem zmislu, da pripadajo Italiji vse one pokrajine, ki so po večini prebivalstva italijanske. 5. Obnovitev Srbije, Grške, Črne gore in Romunije, katerim je zagotoviti popolno neodvisnost. 6. Rešitev Rusije. 7. Osvoboditev Čeho-Slovakov, Poljakov in Jugoslovanov, ki morajo imeti pravico ustanoviti tri neodvisne države. 8. Internacionaliziranje Carigrada v rokah zaveznikov. 9. Kompenzacije za vojne odškodnine v prvi vrsti s pridržanjem nemških kolonij, kar pa ne zadostuje, da se popravi vsa škoda, vsled česar je določiti še nadaljne odškodnine. — Ti pogoji tvorijo minimum, preko katerega ni mogoče iti. V najkrajšem času se bo nemški vladi sporočil ta minimum.
Pred umikom iz Belgije? Nizozemska brzojavna agentura objavlja ta-le uradni tekst izjave notranjega ministra in predsednika ministrskega sveta Ruys van Be-renbroucka v drugi zbornici: Vojni položaj v delu Belgije, ki meji na zeelandsko Flandrsko, je storil potrebno, da sc ozira vlada na eventualnosti, ki morejo nastati za našo deželo. Če bi deli čet ene izmed bojujočih se držav ali obeh nasprotnikov prekoračili naše meje, nam ukazuje mednarodno pravo, da jih interniramo. Tudi obstoja možnost, da bo iskalo večje število beguncev pri nas gostoljubnosti. V tem slučaju bodo morale storiti oblasti potrebne korake. Zato se je čutila vlada, da razpolaga z zadostnim številom čet, prisiljeno preklicati splošne in posebne dopuste z manjšim rokom pri četah, ki stoje v Zeelandiji. Če bo potrebno preklicati dopuste tudi v drugih provincijah, ali pa sploh v obsežnejši meri, se bo izdalo posebno povelje.
Mirovno razpoloženje v Ameriki. !z Novega Jorka poročajo, da se dvigajo zaradi upanja na skorajšnji mir mirovni papirji prav hitro in da padajo vojni papirji. Na novojorški borzi se vrše stave, da bo vojna končana pred Božičem. Washing-tonski poročevalec »Ne\vyor \Vorld« svari občinstvo, da naj ne upa na hitri konec vojne.
Kako so plačani poslanci. Poslanci Zedinjenih držav dobivajo na leto 7600 dolarjev, t. j. približno 40.000 K. argentinski poslanci dobivajo po 26.000 K, francoski in meksikanski po 15.000, iz raznih drugih držav v Ameriki od 6 do 10.000, Italija plačuje poslancem po 6.000, Ogrska 5925, Japonska 5500, Paragvaj 5000, Holandska 4180, Belgija 4000, Nemčija 3720, Romunija daje svojim poslanccl po 25 K na dan, Avstrija 24,69, Švica in Bulgarija 20, Prusija 18.60, Norveška 16.80, Rusija je plačevala 26.67 K, Kanada plača za se-zijo 13.250 K, Turčija 2400, Ofška 1800 K.
Naročajte in širite
NAPREJ!"
Izdajatelj Ivan Mlinar. Odgovorni urednik Viktor Zore. Tiska .Učiteljska tiskarna* v Ljubljani.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■S
Najzanesllvejše sredstvo proti
SRBEČICA """“
P A R A T O L GARJE	domače	mazilo.
■	N* male, je brez daha,
LIŠAJ	torej tudi tez dan uporabno.
Velik lonček K 5— dvoja!
lonček 9 K.
PARATOL - PRAŠEK škatlja 3*— K. varuje občutljivo koto
Oboje se dobi proti predplačilu ali povzetju pri
PARATOL DELAVNICE lekaruara Himer, Budapeita VU-13., Rozsa-utca 21.
HRASTE
L MlMa ulica šlsi. 8.
rcgistroAana zadruga z omejeno za vaz o. Tiskovino za šole, županstva in urade. Najmodernejše plakate in vabila za shode In veselice. .*.
Letne zaključke
Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, brošur, itd.
Stereotlpila. Litografija*
Ivan lan in sin.
Ljubljana Dunajska cesta 17
priporoča svojo bogato zalogo
Min strojev
In stroje za Me (Stiidmlea) za rana in obrt
[.
1 /
Vozna leolesa.
Ceniki se dobe zastonj in franko. Okrajna bolniška blagajna
v Ljubljani —
Pisarna: Turjaški trg fitev. 4, prvo nadstropje Uradne ure so od 8. zjutraj do 2. popoldne Ob nedeljab In praznikih je blagajna zaprta
Zdravnik blagajne	Ordinira dopol. | popol.	Stanovanje
Di. Mn PUn splošno zdravljenje	'/>11-V«	Turjaški trg j št. 4 v okr. j bol. blag.
Di. Ivan Zajet splošno zdravljenje	*/2l0—V.ll	Turjaški tri H. 4.
	2-3	Frančiškanskial.2. |
Di. Aloiz Kraigher splošno zdravljenje	1—3	Poljanska cesta 18.
		
zglasiti v pisarni bolniško blagajne, da se jim izstavi nakaznico za zdravnika (bolniško zglasnico); brez te ordinirajo zdravniki le v nujnih slučajih. Troškov, ki nastanejo, kadar zboleli flan sam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list se mora takoj oddati v blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se ordinira le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Zdravila se dobe v vseh ljubljanskih lekarnah. Bolniščnina se izplačuje vsako soboto, Če je ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj ao 1. popoldne. S pritožbami se je obračati do načelnika okrajne bolniške bagajne.
Načelstvo.