UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. g (tiskarna I. nadstr.). Uradm ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. doi oldne vsak dan razen nedeli in praznikov. Rokopisi se na vračajo. Nefvankirana pisma se ne : : sprejemajo : : : NAROČNINA : celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Oprsko in Bosno K 21-60, polletna K 10’80, četrtletna K 5'40, mesečna K 1 *80; za Nemčijo celoletno K 26'40; za : ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 86"—. : : Posamezne številke po 8 vin. I||| pr ZARJA izhaja vsak dan men »edelio 'n prrr^ti' .* .* .• oh jiol 1 S. UPUAVKif^TVO SO naMajii v StOenbmeov t,’ H c*.** * uraduje za stranke od S. do 2 dopoliht* in onežu. V tem pa je od onega trenotka plamtelo le hrepenenje, da zopet osvoji posvetno oblast, katere so v njegovi osebi oropali Boga. Ves srednji vek je pretresal in s krvjo škropil ta spor, ne da bi se bila mogla sporazumeti cerkev in cesarstvo zaradi plena, ki sta si ga po kosih trgala iz rok. Naposled je hotel veliki mutec, ki se je bil naveličal nadlegovanja in bede, izpre-govoriti; v dobi reformacije se je otresel pa- peževega jarma in v svojem besnem izbruhu leta 1789 je začel strmoglavljati kralje. In odtod je izhajala, kakor je bil Pierre opisal v svoji knjigi, izredna usoda papeštva, nova sreča, ki je dovoljevala papežu, da nadaljuje starodavne sanje. Papež je izgubil zanimanje za prekucnjene prestole in se je spravil z nesrečnimi, kajti upal je, da topot osvoji ljudstvo, da bo potlej povsem njegovo. Ni li bilo nekaj čudovitega s tem svojega kraljevskega dostojanstva oropanim Levom XIII., ki se je dal razglašati za socialista, ki je zbiral čredo razde-dovanih, ki je korakal na čelu četrtega stanu, čigar bo prihodnje stoletje, proti kraljem? Večni boj za oblast nad ljudstvom je enako besno divjal dalje, pa v samem Rimu, na najtesnejšem prostoru; Vatikan in Kvirinal si stojita nasproti, papež in kralj se lahko gledata skozi okna in brez konca in kraja prepirata, čigava bo oblast; pred njiju očmi so rdeče strehe starega mesta, je to preprosto ljudstvo, ki ga drug drugemu že vedno odganjata kakor sokol in jastreb malo gozdno ptico. V tem je bil po Pierrovem mnenju vzrok, da je katoličanstvo obsojeno, posvečeno usodepolnemu poginu — prav ker je njegovo bivstvo monarhično, tako zelo monarhično, da sc rimsko apostolsko pa-ptštvo ne more odreči svetovnemu gospod-stvu, če noče postati kaj druzega kakor je, če noče izginiti. Zaman je hlinilo povratek k ljudstvu, zaman se je delalo, kakor da ga je samo čuvstvo -• sredi naše demokracije ni prostora brezpogojni in vesoljni oblasti, ki jo je bilo dobilo od Boga. Venomer je videl, kako poganja iz pontifeksa imperator. To je bilo glavno, kar jc umorilo njegove sanje, raztrgalo njegovo knjigo, kar je nagromadilo kup razvalin, pred katerim je obstal ustrašen, brez moči in poguma. j , Ta v prahu okopani Rim, čigar stavbe so se razblinjale, mu je naposled tako skrčil srce, da se je zopet zgrudil na stol poleg prtljage. Še nikdar ni bil občutil takega strahuj zdelo se mu je, kakor da se bliža konec njegovi duši. Spomnil se jc, v kakšni luči se mu je bila prikazala ta pot v Rim, ta novi poizkus po njegovi nesreči v Lurdu. Sem ni bil več prišel zahtevat naivno, popolno vero malega otroka, temuč višje stoječo vero razumnika, ki se dviga nad rite in simbole in gre za naj višjo, na_ potrebi po gotovosti utemeljeno srečo človeštva. Ce se poruši to, če ne more biti katoličanstvo vera, moralni zakon novega ljudstva, če papež v Rimu, z Rimom ni oče, skrinja zaveze, duševni vodja, čigar je vse in kogar vse sluša, tedaj je to v njegovih očeh polom zadnjega upanja, zadnje pokanje, ob katerem propsda sedanja družba. Vse to ogrodje katoliškega socializma, ki se mu je zdelo tako koristno za utrditev stare cerkve, je zdaj videl ležati na tleh; Strogo ga je sodil kot navadno sredstvo prehoda, ki morda še leta in leta lahko podpira razvaline. Ali vse to je bilo zgrajeno le na namenjenem nesporazumu, na spretni laži, na di-plomatičnosti in politiki. Ne, ne, razumu se upira, da bi se imelo ljudstvo pridobiti in prevarati, da bi se božalo in potem zasužnjilo. V vsem sistemu se kaže izrodek, nevarnost, časovnost, in dovesti mora do na;hujših katastrof. To je torej konec. Nič ne ovtane pokonci in stari svet se pogrezne v strašni, krvavi krizi, ki jo zanesljiva znanenja laveščajo. m tega kaosa ni imel več srčnosti, zakaj ou tem eksperimentu je bil vnovič izgubil svojo Čutil je bil, da bo to odločilno: takoj od zas-ctk* je bil prepričan, da bo po njem okrepčan aL pa razbit za večne čase. Strela je treščila, -a-Iiki Bog, kaj bi zdaj? Tako surovo ga je pograbil strah, da ie vstal in začel hoditi po sobi, da bi našel malo miru. Veliki Bog, kaj naj zdaj počne, ko je zopet izročen vsem strašnim dvomom in ko ni talar še nikdar s tako težo obremenjev.il rogovili ramen! (Dalje.) prej: Živela revizija ustave! Živela volilna pravica!« To izjavo je pretečeno sredo odobril soglasno veliki odbor (strankino vodstvo, strokovna komisija in načelstvo zadrug). Določen je bil tudi dan začetka splošne stavke, da bodo lehko delavci, ki imajo daljšo odpovedno dobo, odpovedali delo. Splošna stavka se bo pričela 14. aprila in da bo končala z zmago delavstva, zato so pOrok priprave, ki segajo že sedem mesecev nazaj. Ljubljana in Kranjsko. — V enem tednu štirje vojaški samomori. Ironija slučaja hoče tako, de je uprav tistega dne, ko je v dunajski zbornici ekscelenca domobranski minister nasproti raznim pritožbam zatrjeval, da so vs.e te pritožbe neutemeljene in da vlada tam doli ob meji vzoren red in zadovoljnost med vojaštvom, v Mostaru sede kranjski rezervist ter svojemu prijatelju potožil med drugim tudi sledeče: Zadnjič sem Ti poročal, da bomo skoro »abristali«. Vendar s tem za enkrat vsaj še ne bo nič. Ostanemo še nadalje tu. (Z ozirom na cenzorske manire ljubljanskega državnega pravdnika izpuščamo dva stavka iz pisma.) Godi pa se nam tako dobro, da so se ta teden že 4 vojaki ustrelili. Ogrska artiljerija . . . (Izpuščamo iz navedenega vzroka.) Mogoče, da Ti o teh stvareh kdaj obširneje ustmeno poročam. Tukaj grozno slabo. Pozdrav. — In tega ne piše morda kak revolucionaren socialist, ne, ta, ki zdaj tam doli opravlja prijetno službo vojaškega rezervista, jc doma navdušen črnorumen patriot. Torej da se v enem tednu v eni garniziji kar štirje vojaki ustrele, je popolnoma v redu — kaj ne, ekscelenca g. domobranski minister? — Delavstvo Sp. Slške. pozor! Danes, 17. t. m., se vrši v gostilni »pri Štirnu« v Spodnji Šiški javen ljudski shod s sledečim dnevnim redom: Inkorporacija Spodnje Šiške Ljubljani; Druga važna vprašanja občinske uprave v Sp. Šiški. Začetek ob 8. zvečer. Važnost inkorpo-ra-cije Sp. Šiške Ljubljani in nejasno porazu-mevanje tega vprašanja sili delavstvo, da pove jasno svoje stališče v tem oziru. Polnoštevilna udeležba je torej neobhodno potrebna. — Zadaja pot sodruga Kascha. V soboto popoldne st je delavska Ljubljana kar najdo-stojneje poslovila od zvestega sodruga, ki je kot žrtev obležal na bojišču dela. Veličastnega izprevoda, ki je spremil truplo pokojnika na kolodvor, se je udeležilo 4 do 5 tisoč oseb. Iz prevod se je pomikal izpred deželne bolnice po Sentpeterski cesti mimo glavne pošte po Dunajski cesti na kolodvor. Na čelu izprevoda so korakali sluge in roduradniki obeh železnic v uniformah; za njimi so nosili lepe vence — 20 po številu — večinoma z rdečimi trakovi, nato so šli zastopniki organizacij in strojevodje Za mrtvaškim vozom je stopala žalujoča rodbina, železniško uradništvo, med drugimi nadinšpek-tor Muhr z Dunaja in nadinšpektor Gruntner iz Trsta, in mnogobrojna množica ljubljanskega delavstva. Pevski zbor »Vzajemnosti« je pred bolnico in na kolodvoru zapel žalostinki, sodru-ga Kopač in Falk iz Trsta pa sta se z nagovorom poslovila od padlega tovariša. Sodrug Kopač je v vznešenih besedah slavil pokojnikovo junaštvo. Zdrav in vesel, je dejal, si zapustil ženo in hčerko, ko si odhajal v službo — smrtno ranjenega so te pripellali domu. Pregrešno varčevanje na železnici je zahtevalo zopet svojo žrtev. Da nisi mislil na druge, bi si bil otel lastno življenje; ampak hrabro in junaško si se žrtvoval za druge. Tvoje telo razpade v prah in pepel, ampak duh tvoj ostane živ med nami — izpodbujal nas bo k vztrajnemu delu, vodil k cilj.i, po katerem je hrepenelo tvoje plemenito srce. Prisegam Ti. da se še čvrsteje oklenemo organizacije, ki si ji bil zgledno zvest m vdan član, in da ne odnehamo, dokler ne iz-premenimo sedanjih za delavstvo neznosnih razmer. Sprejmi, nepozabni, kot zadnji pozdrav šopek rdečih nageljnov — lahka ti zemljica! Vsem navzočim so se orosile oči. Pretresljivo je bilo slovo neutolažljive vdove in mlade sirote... - V nedeljo zjutraj z vlakom st. 36 so odpeljali pokojnikovo truplo v Maribor, kjer so ga ob veliki udeležbi popoldne ob pol 4. pokopali. Mnogo prijateljev in tovarišev jz Ljubljane je pokojnika spremilo v Maribor. — Osebna vest. Sodrug dr. Tomšič iz pisarne dr. Danila Majarona je napravil odvetniški izpit in postal kazenski zagovornik Čestitamo ! .. ^ ’>slocy,enec« to misijon pri sv. Petru v Ljubljani. »Slovenec* je jako ponosen, ker se je pri tem misijonu, kakor poroča sam udeležilo njegovih milosti devettisočosemsto oseb Značilno je. da se je priredil ta misijon ob koncu vevške stavke in ob takem času, da se ga je posebno ženstvo lahko udeleževalo, in da se je na tem misijonu posebno udrihalo po socialni demokraciji, nje časopisju in šuntalo ljudi k te-teeji pokornosti in potrpežljivosti. Misijonarji so zopet ponovili staro laž o delitvi imetia in orisali delavce kot izvor vsega zla. Delavci so čitnVnifrslShVneP0k0rŠČ-il1a le kriva draKin5i in utanje slabih časopisov je največii zločin, ki bo pogubilo ves svet. Tako, zdaj veste! Ce hočete vedeti resnico, ne smete čitati časopisov; če ne mftrete živet, s svojim zaslužkom. se ne smete potezati za boljši zaslužek; ne. puščati morate da spravilo miljonarii in samostani vse imetje in vso oblast v svoje kremplje, potem pa stradajte, da dobite — tam plačilo. O hinavščina hinavska ! ffarleklnstvo. Na misijonu pri sv. Petru v Ljubljani je popisoval misijonar delitev imetja m se »pocukal« za svojo črno kuto ter zakričal-»Poglejte, iaz nimam nič svojega, še ta suknja m moja.« S tem je hotel označiti, kako srečen je, ker jc tak siromak. Verniki so seve občudovali siromaštvo, ker ne vedo, da tiči za samostanskimi zidovi, za katerimi prebiva siromašni pridigar, velikansko imetje. -- Iz gledališke pisarne. Jutri, v torek za nepar z gostovanjem Ra. Iličiča iz Trsta priljubljena opereta »Orof Luksembruški.« Ka- pelnik g. Niko Štritof. V'sredo ob pol 8. »Red iz nravnosti«, kot kronska predstava. V četr-tk se ponovi »Grof Luksembruški« za par. — Slovensko gledališče. V četrtek in soboto zvečer so peli ljubljanskemu občinstvu že iz preišnjih let znano in priljubljeno krasno Puccinijevo opero »Madame Butterfly« z gdč. Richterjevo in g. Harfnerjem v glavnih vlogah. Lepi, sveži ter izvrstno šolani glas gdč. Richterjeve je prišel v tej njeni najnovejši vlogi do popolne veljave. Romantične - tragična vloga Madame Butterflv pa zahteva tudi v primernem dramatičnem izrazu mnogo notranje toplote in strasti; kadar si bo mlada, nadarjena pevka pridobila še to, bc izborna 13utterfly. Ogreti in zagrabiti sedaj vkljub svojemu lepemu glasu ne more. ker se sama niti za hip ne ogreje. — G. Harfner. ki je bil obakrat prav dobro razpoložen, je pel partijo Pinkertona v češkem jeziku. Dobro v igri in petju sta bila g. Fejfar (konzul) in gdč. PerŠlova (Suzuki). G. Bohuslav (Goro) je bil. kakor vedno izvrsten v igri in maski. Tudi gg. Križaja (stric) in Povheta (Yamadori) je omeniti pohvalno. Gledališče je bilo razprodano in občinstvo zadovoljno. — V nedeljo zvečer se je uprizorila našemu občinstvu izza časa gospoda Nučiča znana Schwayerjeva tragedija iz dijaškega življenja »Red iz nravnosti«. V vlogi dijaka je debu-tiral g. Josip Sest. mlad talent, na katerem je predvsem simpatično to, da igra naravno, brez patosa in brez nepotrebnih flavz. Dober je bil v mimiki, njegov v prvi sceni nekoliko pretihi glas je postal pozneje dovolj krepak in izgovarjava mestoma prav dobra; le kadar je smehljaje govoril, kakor v sceni z Meto v zadnjem aktu, se mu je venomer tresel glas, kar je v zvezi z nekakim hlastanjem nekoliko motilo; geste pa so bile popolnoma na mestu. Ker je gospodu Sestu ta vloga posebno prikladna, je imel lep uspeh in navzoče občinstvo je mlademu, nadarjenemu domačinu, ki je dobil tudi dva venca, navdušeno ploskalo. Vse druge igralce in igralke lahko pohvalimo pavšalno: vsi so bili na mestu in dali svoje najboljše. Ali Je treba omeniti, da so se na ta večer lože bleščale v najlepši praznoti? A. K. — Nova naprava pri poštni hranilnici. Urad poštne hranilnice je ukrenil, da bo mogoče z enim samim nalogom nakazati plačila, ki se periodično ponavljajo, toda s tem pogojem, da se imajo dotična plačila izvrševati z enakim zneskom, istemu prejemniku in istega mesečnega dne. Ob katerih rokih (ali mesečno ali vsaka dva meseca, ali vsako četrtletje itd.), se imajo zneski izplačati, ter — se ima li plačilo izvršiti v gotovini ali z dobropisom, to ne dela razločka. Nalog se daje po navadi s čekom. Od-redbena opomba na čeku se glasi na primer: »Naj se dne 15. vsakega meseca do preklica nakaže v gotovini A. B. v N.« aji pa: »Naj se dne 1. februarja, 1. majnika, 1 avgusta in 1. novembra vsakega leta do preklica pripiše računu št. . . . X. Y. v Z.« — Poštno-hranilnični urad bo te naloge sprejel na razpregled ter bo o svojem času, ne da bi bilo treba imetniku računa za to skrbeti, tako dolgo izvrševal nalog, dokler mu ne dojde od imetnika preklic. Ako še plačilo nameri pri tem na nedeljo, izvrši se prihodnji dan. Izvršitev se izkaže, kakor po navadi, vselej v računskem posnetku. Prejem preklica se bo imetniku računa pismeno potrdil. Zato pa, da se nalog, katerega je dal poštnemu hranilničnemu uradu, v danem slučaju o pravem času prekliče, mora zaukaz-nik sam skrbeti. Za morebitno škodo, ki bi utegnila nastati iz tega, da je zaukaznik zamudil preklic o pravem času, poštnohranilnični urad ne odgovarja. Poštnohranilnični urad si pridržuje tudi pravico, da sme po okolščinah izvršbo trajnih plačil odkloniti ali pa ustaviti. Ta nova vpeljava dobi takoj svojo moč. Poštnohranilnični urad je vsak čas pripravljen podati podrobnejša pojasnila. — Vevška stavka. Vevški delavci so se v petek uklonili tovarniškemu podjetju. Stavka je trajala skoraj pet mesecev. — Uuirli so v Ljubljani: Marija Mulec, strežnica, 71 let. — Ivan Brezovar, mestni ubožec. 77 let. — Ana Fric, vdova sodarskega pomočnika, 60 let. — Josip Amigoni, premogar, 29 let. — Marija Pucsko, sodnikova vdova, 81 et. — Glavni nabor za mesto Ljubljana se vrši 17., 18. in 19. aprila. Dne 17. aprila pride k naboru I. in II. razred domačih, dne 18. III. razred domačih in I. razred tujih in dne 19. II. in III. razred tujih nabornikov k naboru. — S trebuhom za kruhom. V petek se je z ;užnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 27 Ma-cedoncev in 17 Hrvatov. V Heb je šlo 37, v 3uchs 16, v Novo mesto pa 37 Hrvatov, 27 Šlo-cev je šlo v slavonske šume. Iz Novega mesta se je povrnilo 19. iz Kočevja pa 17 Hrvatov. Na Junaj je šlo 37, nazaj se je pripeljalo pa 17 Kočevarjev. — Turki se še vračajo. V petek ponoči se e iz Soluna čez Trst mimo Ljubljane s posebnim vlakom peljalo 235 mohamedancev, ki so se ob času okupacije izselili na Turško, sedaj pa jodo ostali zopet v svoji prvotni domovini v Bosni. — Najdena utopljenka. V petek so našli v Vevčah v Ljubljanici pogrešano vdovo Adelo (ošmeljevo, rojeno Dominikovo, 1870. leta v Železnikih, katera ie odšla od doma, kakor smo že poročali, v pondeljek. Nesrečnica, kateri se e bil omračil um. je zapustila tri nepreskrbljene hčerke. Njeno truplo so prenesli v mrtvašnico pri Mariji Devici v Polju. — V mestni klavnici so zaklali od 2. do 9. februarja 63 volov. 4 bike, 8 krav, 202 prašiča, 123 telet. 2 koštrima, 5 kozličev; vpeljali so 300 kilogramov mesa, 1 govedo, 22 telet in 6 kozličev. — Skrivajte orožje pred otroci! ISletni Adolf Pirc, posestnikov sin na Ravnah 8, jc našel v kleti svojega očeta nabasano puško. V kleti je bila I3letna sestra Marija. Dolfe Pirc pa je s puško tako neprevidno ravnal, da se Je ta sprožila in zadela sestrico v levo rama Vsled tega je deklica v teku sedmih dni umrla Pirc se je zaradi pregreška po § 335. k. zak’ ovadil in bil na teden dni zapora obsojen — Defravdant Polajnko. Zadnje dni je bila po Ljubljani govorica, da so prijeli defravdanta Polajnka v StraBburgu. Vest ni resnična Po lajnko je bil od 5. do 8. t. m. v StraBburgu. »Slovenec« poroča, da je v banki v StraBburgu naložil 4000 K, katere so zaplenili. — Ogenj v »Unionu«. Danes okolo 5. zjutraj so se vnela drva v »Unionski« podzemelj ski drvarnici. Na lice mesta došla požarna bramba je ogenj kmalu zadušila. —Nič lažjega ni. nego z dobro kavno primesjo napraviti dobro kavo. T0 potrdijo lahko vse one gospodinje, ki pripravljajo kavo s Kolinsko kavno primesjo. Kava. kateri je pride-jana Kolinska kavna primes, ima izvrsten okus prijeten vor-l in lepo barvf', torei vse dobre’ lastnosti, ki jih moremo od kave zahtevati. Obenem je tudi pristno domače blago. Zato io vse naše gospodinje najraje kupujejo. Pri nakupovanju je treba strogo pazit' na varstveno znamko »Sokol«, ker le s to varstveno znamko je res pristna Kolinska kavna primes. Štajersko. — Trbovlje. Kaj je v tukašnjem rudniku vse mogoče, nam kaže sledeča sličica. Na Do-berni, kjer kopljejo premog na dnevu, so zaposleni sporo sami tuji delavci, večinoma iz južnih krajev. S temi delavci predstojniki tako sirovo postopajo, kar se le da. In ako po dnevu ne morejo zadostiti svojemu zverinskemu nagonu. tedai store to v okrilju teme. V noči od 7. na 8. t. m. na primer so hodili obratni vodja Jožef Hauk, hišnik Karol Jugovar in nadpaznik Ištvani od 8. zvečer do 2. po polnoči po barakah ter so uboge, od dela utrujene delavce brez povoda pretepavali. Eden izmed pretepenih de lavcev je sploh izginil, tako, da nihče ne ve kam, po govorici ki se širi. je posneti, da stvar ni povsem v redu. V kolikor nam je znano, ima vso zadevo orožništvo v rokah, le radovedni smo, če bodo krivci tudi primerno kaznovani V Trbovljah torej smo že tako daleč, da liani bo Trboveljska premogokopna družba poleg sramotno nizke plače delavcem za težko delo nudila še batine, ako delavci ne bodo pravočasno krenili na pota organizacije. — Na mater je streljal. V Kavčah pri Šoštanju sta prišla enega zadnjih večerov pijana domov brata Peter in Jernej Napotnik. Začela sta z materjo prepir. Peter se je tako razburil da je snel s stene puško in hotel ustreliti z njo mater. Ta je zbežala k sosedu. Sin je streljal za njo, ne da bi jo bil zadel. Nato sta z bratom razbila doma vse pohištvo in vse kar je bilo v hiši in napravila čez 800 kron škode. Surova sinova so naznanili oblasti. — Oče in sin. Iz Kozjega poročajo: Med posestnikom Martinom Žagarjem in njegovim I7letnim sinom je te dni vsled neke malenkosti nastal prepir in nazadnje pretep. Oče je bil tako razburjen, da je sina udaril s kladivom po glavi, da je sin dobil težko rano in so ga morali spraviti v bolnišnico v Krško. — Okusne klobase. Poročali smo že, da je bil pred meseci aretiran v Gradcu prekajevalec Farendla, ker je izdeloval klobase iz mrhovine in da se je v zaporu obesil. V četrtek so stali pred sodiščem zaradi takrat odkritih stvari sin samomorilca Franc Farendla, ki je bil obsojen na tri t^pe zapora. Franc Brtider. ki je dobil šest tednov in Leopold Kinper, ki je dobil deset dni zapora. V Urdombu na’ Ogrskem so te dni aretirali trgovca s prašiči Samuela Grossa, ki je Farendli pošiljal poginole prašiče. Pri tej priliki so v poslovanju tega trgovca odkrili nečuvene stvari. V J bii‘ tri A'1' ki pO' ne* SO' Koroško. — Tatinska družba, ki se je pojavila v zadnjem času v Beljaku in okolici še vedno izvršuje predrzne tatvine. Družba mora imeti dobre zveze, kajti do sedaj še niso razun nekaj osumljencev nobenega prijeli. Tatovi kradejo denar obleko, jedila, sploh vse, kar jim pride pod roko. Kradejo v trgovinah, v izložbah in tudi iz zasebnih stanovanj. — Nesreče. V Milstatu se je ponesrečil pri razstreljevanju skal 501etni delavec S Baumgartner. Ko so spustili po jarku v dolino veliko skalo, se ni pravočasno umaknil in ga je skala zadela tako silno, da je obležal nezavesten in je čez par ur umrl. — Pri Šentjurju se je ponesrečila dekla Marija Karfova iz Kranjskega. Vnela se ji je pri ognjišču obleka in je pri tem dobila tako težke opekline, da so jo morali prepeljati v bolnišnico. Njeno stanje je brezupno. ’ — Smrtna nezgoda. Iz Koč poročajo, da je padla pri grabljenju stele v Ziljski dolini posestnikova žena Marija Joštova čez pečine in oble" žala mrtva. Zena zapušča moža in tri nedoletne otroke. Trst. — Pevski odsek »L j. Odra« v Trstu v ibi vse člane »Lj. Odra«, ženskega odseka ter sploh vse strankine pristaše r.a javno zborov i nje, katero se vrši v sredo, dne 19. t. in v s?n' stilni »International«, ulica Giov. Bočcačcio 25 ob 8. zvečer. Dnevni red: Ustanovitev lastnih prostorov ter nekaterih potrebnih institucij (odsekov) ter druga važna vprašanja. Ker je dnevni red jako važen, naj se vsi sodruei tovo udeleže. * — Pevska vaja. Vabimo vse pevce na vajo ki se vrši v četrtek, dne 20. t. m. točno ob 8* zvečer. — Ker je družinski večer zaradi žalovania sodruga Schurneierja v nedeljo izostal se vrši prihodnjo nedeljo 23. t. m. Vabimo vse sodru ge na mnogoštevilno udeležbo. — Strahoten samomor. V četrtek donnl dne okoli 11. je videl kmet Andrej Gerdol d-i se vali dim iz gozda na hribu za domobransko vojašnico v Rocolu pri Trstu. Ker se nm je K-n l sumljiva, je šel gledat, kaj 'da J» t- : e’ iC l,Slfidal na tleh moško truplo, k. je gorelo, okoli njega pa je bilo tul -e gimovje, v ognju. Kolikor se ie moglo do S l'j'Seifa,'xJ^ nesrečnik, ki je na tak strahu-vit_ način končal svoje življenje, moral biti So-fa )(r revščina prignala do samomori *}. ,1IS0 zgoreli, so bili zelo raztrgani bamomorilec si je najprej polil vso obleko s I * S0 na!Tlree v bližini dve ste-m. -l v' v .katerih so bili še ostanki petroleja s.e Je.obenem. ko si je užgal obleko, ™![’ Kajitl v bližini so našli tudi nekaj revni- ni mnLPa J0n' ^do,)e bi| samomorilec,✓se & m moglo dognati, ker je truplo popolno* škodln' naV1™' je/idcti tudi Precejšnja P°' sKoclba, najbrž vsled padca. Vestnik organizacij. DneZin8e1^ka orR;ltJ'zac|ja skicuje sledeče sestanki —istas? - agitirajo. sestankov udeležijo in tudi zn")* tlejjek ob "j! °zvečer V Liubllani ima v P011!' opravičeno ne udeleži al! nr H ° SPj0’ Kdor sc sef Mladinska onrfrn*.! ?, PJ,ei’nzno zaPadc Piobi’ U svoje člane na ? Vzhjemnostl v Ljubljani va poldnn v lelenburpovf^ ?utri tof"° «* S 3' nost in mladini lcl ® z.(Jnevnim redom; Poročat« sodruga Kocmur "Yke o0r g«"iz’ci£ pridite vsi na »n Demšar. Sodrugi niiadeff1 udeležbo. ' agitirajte med tovariši za oWW nosti^vČLju^jarniSOb0^O;%'§"s1^ Podr“*nice ..Vrtljg m nc kakor K bilo prvotno napovedano °b ^ d°P° Živalstvo v Tibetu. makfveč izlili; dcSet lct 50 evr°Pski narodi JevT°H 311 na zemliev^°ut?hI1eSnVoem ’Tibef t fito nSSSg 2? n?kl0nien‘^Samcato J* n^ran^e'dežel^1 i[a v ? drekspedicyea^ tan^lgišnjem vu^ “ nrim? no se je sodilo, da se bo sorski svet S SfkTŠ razi.ik“''alcc,„. ko e v le" gkth vojakov zaS?ik 2, nekal katerem JM ,S? iL!ve‘°. 'n.est0 u'assa,' svojimi duhovniki' LhasS 51" lMpe?; d iste to. kar je -J namreč za Pa drugače TiLt k.dtollca»c Rim. Prišlo Setrffi miltaf S' -S0 ',riwiž»° Kleži M »a S dolar«v odškodnine in le S"kffi|rUt"” 2S.S3? Wl ■ or“"’»S uiuKiini tezkoeami in ovinm; nad morsko "“4 «Sa°zaSWS"°4‘ Tibet DrThl J") Kra"Iskem. Seveda » Afrika" VeS hinž"° kakt"' seter''! sveti hiirii \j'\i •• . Preko tega gorate?3 2 Deska T, K ki- ',osiio 5 seb°l velike im* nem T;k t /'cdcnijo tanko ozračje V sever; JanfaTebSot7kSae: ^ S° > Ski inU neinškT^iziskmf l Z.a(Il!jih 10 let ^ in Pretečih nevarni« t' niso straSi,i tn'J goratem svetu d J >s-° 1)režale nanJ v dom preceizari i Itn n0dah evr°Pskiin na£ valcih, živalstv ? ^^nskih pretj ?ksi^dteUaatid2Vdob-e sej *dino7„d?o“pok v'8000Smetrov'^ad nT^rsk« ifoveftr?'0 vaKa'lnkdaoerdega l%kan”aedk“kae°^*; govedom, ker prenese nža Z donl Jv zele, divja nvn ^ • jh,ujSo z>mo. tri f. Pravijo kukuleman ^ P°Jobna žival, kate žival kSi!, 3,1 nahur- ielen in Še moSusa zaradi Prijetno dišeče^ sla in vitf. - ga una v vrečici in ga zelo toliko živali 'kf vžSnegaf, VOnia- Kler *li razume d-i .mi T • rastlinsko hrano. s Planinski volk »Isica hb^f r°Parske ,zV5(e', Pustinjske lisice in jazbec ' se hranilo 7 7niri C1, so dvojne mrgoli. marmpticanii. katerih '(l se po*'zunanjost?'in?^ ta,ko visokem ^or°vlv nižinah. DivH nSii j? od bivali, ki bivajo J doben koriu i„ '• skoraj popolnoma kosmate l? 7ad„iima ieI° kratka u5esa- ‘ Pri korenu L! °-gf !n s,abo poraščen rej živi v manSil? - ‘;,iilta na osla. Divji ose navadno star * ?. 'k.t««> vseh »S,1;' «; Wvli osel prebiva *> Puščave rini-,- t' i 1Je 111 zaPadne Azije, ske ppščtvp h 1 'P^keKa morja, od indij' iaia se tu-v Kbije in Mezopotamije. malo v Vn1 ^ Afr‘ki: v Krit reji in deželi So- tudi divTi kon?Vl °bl Ž’Vi r',)i€K diV,eSCa ^ udnnlovr°* precel m°čna žival. To govedo p Pradobi 1,1 S« rabijo za vožnjo. ‘dva ml r« - T0V 111 ježo- Oovedo je skojai dva metra visoko, tri in pol pa dolgo. V tih* tanskih obmejnih pokrajinah so ga križali z domačim govedom. Meso je zelo okusno. Mon-golci pobirajo njegovo blato in ga zlagajo v kopico. Ko je blato sulio, ga režejo kot šoto, 'da jim služi za kurivo. V ogromnih pustinjah ni drevja in domačini so primorani pomagati si na ta način. Zelo lepa žival je antilopa, kateri pravijo domačini orongo. Rogovi zrastejo do enega vatla. Živi v manjših in večjih čredah, do tri sto glav in več. Tibetanski duhovniki so proglasili žival za sveto, katere meso ne sme ni-kdo uživati. Meso je najbrž okusno in ga budistični duhovniki ne privoščijo drugim. Poleg nje bivata na severni tibetanski gorski planjavi še dve gazeli. V družbi divjih oslov, jakov in antilop se pase včasi divja ovca, ki ima snežno belo volno na prsih. Najrajše biva ob vznožju gorovja, medtem ko divja koza, katero so smatrali preje za ovco, išče svojo hrano po strmem skalnatem gorovju ob visokih prepadih in mogočnih skalnatih stenah. Tibetanski jelen je po hrbtu rdečkasto-rjave barve, medtem ko so prsa in trebuh svitlo rdeča, rep svitlo rumen, vrat in gobec pa snežno bela. Pogumni potniki, ki so prepotovali gorati tibetanski svet, ne omenjajo, da živi tiger v Ti- betu. dasiravno sc nahaja povsod na jugu Črni panter, v aziatskem gorovju pa beli leopard, ki ima zelo gosto in lepo dlako, pa kratko in okroglo glavo. V jugovzhodnem Tibetu se nam odpira drug nov svet. Tukaj so izvirki mogočnih rek, ki se izlivajo v svetovno morje. Jankcekiang, Mekong, Brahmaputra in druge reke imajo tukaj svoj izvirek. Tudi sesavci so v jugovzhodnem Tibetu različni in živih barv. Vsi imajo zelo gosto dlako. Posebno lepa je lisica, ki je zlatorumenkaste barve, po vrhu svojega kožuha pa ima temno rdeč križ. Volk je srebrno sive, velika veverica svitlo rdeče, kozi podobna antilopa pa zlatorumene barve. Tibet je domovina medvedov. Tu živi modrosiv medved, potem temnorjavi medved, katerega dlaka je na koncih sivkasta, vrat rdečkasto bel, glava svitlo rdeča, ušesa temnorjava, rame črne, tace pa bele. Obema dela družbo črni medved, ki ima belo pego na prsih. Poleg teh treh živi še črnobeli medved, ki ima kratko in široko glavo, pa debel in kratek rep. Poleg omenjenih živali živijo tudi opice in rdeče, črno orisana panda, ki je podobna medvedu. muionov SKotte. Friankobrod, 17. »Frankfurter Zeitung« poroča iz Mehike: Škoda državljanske vojne znaša doslej 20 miljonov. Predsednikova palača je popolnoma razrušena. Madero «e odstopi; Mehiko. 16. Ker se je bombardiranje z obeh strani zopet obnovilo, sodijo, da so se pogajanja razbila in da Madero ne odstopi. 24urno premirje. — Madero ne odstopi. — Vojaštvo v provinci na strani Diaza. Mehiko, 17. Včeraj ob 2. zjutraj je bilo sklenjeno 24urno premirje med vladnimi četami in vstašl, vsled česar je bombardiranje na obeh straneh ustavljeno. — Predsednik Madero je izjavil, da pod nobenim pogojem ne odstopi in da rajši pogine, kakor da bi se umaknil revoluciji. Madero je naprosil Tafta, da naj se Zedinjene države ne vmešavajo v državljansko vojno. Predsednik Taft je Madera opozoril na opasni položaj, v katerem se nahajajo tujci v Mehiki, in obljubil, da ne pošlje amerikanskega vojaštva v deželo. — Položaj sedanjega predsednika je kritičen, ker vojaštvo ni popolnoma zanesljivo. Vojaštvo v mestih Verakruz, Aka-pulko in Guanajnato je na strani Diaza in mar-šlra proti glavnemu mestu. Pri mestu Kolumbus v Novi Mehiki ]e Vaške de Gomez prekoračil mejo in se proglasil za predsednika. Pogreb Schuhmeierja. (Naše posebno poročilo.) Dunaj. 16. februarja. Priprave. Malokdaj je kakšna smrt v tem velikem mestu napravila tak vtisk kakor Schuhmeierjeva. Pod tem vtiskom stoji brez pretiravanja ves Dunaj. In za maiokaterega velikaša se je rezidenca tako pripravljala, da ga spremi k zadnjemu počitku, kakor za preprostega delavca Schuhmeierja. Truplo je položeno na oder v veliki dvorani ottakrinškega Arbeiterheima. Ali do njega se ne pride lahko. Odkar je mogoč pristop h krsti, se neprenehoma tlačijo množice po četrt ure daleč od »Delavskega doma«, in po cele ure čakajo posamezniki, preden pridejo na vrsto, vkljub temu, da je poskrbljeno za najlažji dohod in odhod. Vsako minuto računajo, da zapušča žalno dvorano po devetdeset oseb. Tako je šlo predvčerajšnjem in včeraj ves dan, danes dopoldne pa je bil naval še veliko večji. Dvorana v »Delavskem domu« je napol ogromna grobnica, napol tropičen vrt. Črno zagrnjene stene, visoki katafalk, velike luči na obeh straneh, v ozadju in po kotih pa velika množina lepo aranžiranih zelenih rastlin. Tako je bila ta mrliška veža že prvi dan slavnostno resna. Pozneje se je slika izpremenila. Prihajali so venci, vedno več in več, tako da jih ni bilo mogoče spravljati drugod; na vseh straneh se odražajo nešteti rdeči trakovi od črnih zagrinjal. Ali to je le en obrok. Kdor je hodil snoči ali pa danes dopoldne po dunajskih ulicah, se je skoraj zavzel: Kjerkoli je kakšna cvetlična trgovina, velika ali mala, v City ali pa v predmestjih, povsod so izložbena okna polna vencev — in da so namenjeni Schuhmeierju, označuje pretežnost rdečih trakov. Snoči je bilo tajništvu deželne organizacije oglašenih četrt miljona udeležencev. Število pa se venomer množi. Po vseh železnicah prihajajo deputacije na Dunaj. Iz Dunajskega Novega mesta se je danes dopoldne pripeljal poseben vlak s 500 osebami. Iz drugih krajev Nižjega Avstrijskega prihajajo skupine po 30, 50, 80, 100 oseb. Vse bratske stranke so zastopane. Po lokalih, kamor zahajajo sodrugi, je tako, kakor da je na Dunaju velik internacionalen sestanek. Pred pogrebom. Na Dunaju je mraz. Oster veter piše po ulicah, tla so zinrzla, nebo je sivo. To neprijazno vreme ne ovira množic, ki hočejo mrtvemu bojevniku izkazati zadnjo čast; izreči preko groba trajajočo ljubezen. Poldne je minilo in Dunaj se je izpremenil v ogromno mravljišče. Cestna železnica, mestna železnica, omnibusi — vse je prenapolnjeno na vseh črtah. Po glavnih cestah, ki drže iz drugih okrajev proti Ottakringu, se pomikajo cele karavane z venci, šopki, z vsakovrstnimi emblemi, z zastavami v črnem floru. Politične, strokovne organizacije, pevska, kulturna, športna društva, stanovska zastopstva — nepregledne vrste. Delavci in delavke v prazničnih oblekah, tukaj oddelek železničarjev, tam skupina poštnih in brzojavnih uslužbencev v uniformi, »Prijatelji prirode« turistovsko opravljeni. Opaziti je mnogo kolesarjev. Ottakring je ves črn ljudstva. Okrog »Delavskega doma« so vse ulice polne. Do »Giirtla« stoje nepregledne vrste. Reditelji imajo polne roke dela. Udeležba presega vsako pričakovanje. Videti je, kakor da ni po vsem okraju nobene ulice, ki ni zasedena od pogrebcev. In po obmejnih ulicah sosednih okrajev je prav tako. Ob pol 2. je daleč naokrog ne le po Ottakringu, ampak celo globoko čez »Giirtel« ves promet ustavljen. V »Delavskem domu«. V veliki dvorani se zbirajo strankini odbori, zastopniki bratskih strank, sorodniki, med njimi stara Schuhmeierjeva mamica, pa zastopniki deželnega odbora z namestnikom deželnega maršala, poslanci s predsedništvom državnega zbora, občinski svetovalci, predstojniki okrajev in okrajna zastopstva. Velikanska dvorana je natlačena, da je komaj mogoče ohraniti potrebni prostor okrog mrtvaškega odra. Na tribinah je zadnji prostorček zaseden. Ura je dve. Uslužbenci mestne požarne brambe dvignejo krsto izpod črnega baldahina in jo postavijo pred katafalk. Poslanec Sever, zastopnik Ottakringa, pristopi. da vzame slovo od rajnega. 1 ežko mu teče beseda, glas se mu duši. Za njim govori so-drug Wolt, zaupnik II. dunajskega okraja, ki ga je Schuhmeier zastopal v državnem zboru. Na galeriji se oglasi kvartet rogov. Ne izrecno pretresljivo preludira ta svečana fanfara, potem zapoje zveza delavskih pevskih društev na galeriji »Rulie, miider Wanderer«. Kdor pogleda drugemu v oči, bi se zjokal . . . Kamor se ozreš, povsod opažaš na obrazih: Strašno, strašno je ljudem. Pevci začenjajo drugo kitico. Ognjegasci dvigajo krsto na rame. Gibanje zavaluje po dvorani; zdaj — zdaj je resnično, zdaj ga od-tieso. Kakšne t'dne, v bojih preizkušane nature so v tem zboru, pa je ta trenotek v vseh srcih tako mehko, tako sili bolest iz njih, da jo je komaj komaj mogoče premagati. Med veličastno otožnimi zvoki pesmi neso Schuhmeierja iz te dvorane, v katero nikoli več ne stopi njegova noga, se nikdar več ne oglasi njegova beseda. In žalobni zbor se zliva za krsto . . . Sprevod. Od Delavskega doma zavija sprevod dol proti Giirtlu. Pred mrtvaškim vozom nosijo častno verigo občinskega svetovalca. Rdeča zastava je zavita v črn llor. Ob krsti korakajo v ambulantnem špalirju zaupniki ottakrinškega okraja, mestni uslužbenci in mestni ognjegasef. Za vozom Schumeierjeva stara mamica, njegova vdova, njegovi otroci, drugi sorodniki. Krsta je pokrita z venci. Za sorodniki prihaja zastopstvo stranke, deželne in okrajne organi-zacije, deželnega maršala namestnik, poslanci, občinski svetovalci, zastopniki vseh avstrijskih bratskih strank, ogrske, nemške, belgijske stranke, mnogo osebnih prijateljev itd. Potem sodrugi posameznih dunajskih okrajev, strokovne organizacije, izobraževalna društva, športne družbe, pa neštete zunanje deputacije. Zastave in Šlandarte - - cel gozd jih je — nosijo črn flor. Od Delavskega Doma pa do pokopališča koraka sprevod neprenehoma med gostim špalirjem. Po vseh trotoatfih se tlačijo ljudje kakor ribe v sodu. Vse stranske ulice so daleč na desno in na levo črne ljudstva. Po hišah ni oknih, da se ne bi stlačilo ob njem toliko glav. kolikor jih najde prostora. Po trgih stoje ljudje na tisoče. Kjer je kakšno drevo, je splezal kdo nanj. Tuintam se je streha izpremenila v galerijo. V nekaterih oknih je razstavljena Schuhmeierjeva slika med gorečimi svečami. Drugod se žare rdeči klinčki. Posamezni oddelki v sprevodu so uniformirani, tako železničarji, tramvajski uslužbenci vozniki in sprevodniki omnibusov, občinski, poštni in brzojavni uslužbenci, ognjcgasci, finančna straža itd. Točno ne more nihče oceniti te ogromne množice. Soglasna je trditev, da še ni bilo toliko ljudstva v Ottakringu na nogah. V sprevodu jih koraka najmanje stopetdeset tisoč, onih, ki delalo špalir, utegne biti pol miljona. Na pokopališču. Zjasnilo se je in veliki mraz je že minil. Vstop na pokopališče je rezerviran z ozirom na prostor, ki Je za take množice veliko pretesen. Deputacije, strankina zastopstva, sorodniki, tovariši rajnega vstopijo. Do groba delajo delavci z rdečimi klinčki v gumbnicah špalir. Okrog groba se zbero zastave pevskih društev. V ozadju je napravljen gozdič iz palm in zelenja. Rogovi zatrobijo koral. Potem izpre-govori dr. Ellenbogen. Poslavlja se v imenu frakcije in stranke. Potem govori poslance Beer za strokovno komisijo. Nadalje Fischer za stranko v Nemčiji. Scheidemann za soc. frakcijo v nemškem parlamentu, Viktor Sfein za češko stranko. E. Kristan za jugoslovansko, dr. Diamand za poljsko, posl. Reumann za občinske svetovalce. Hudo mu je, temu staremu vojaku, da ga za trenotek premaga jok... Dalje je govoril tudi občinski predstojnik iz Leo-poldstadta. Zastave se poklonijo globoko v grob. Uslužbenec mestnega pogrebnega zavoda nam daje posodo s prstjo, vsak vržemo pest zemlje v grob. rogovi svirajo zbor romarjev iz »Tann-hauserja«... Ločiti se moramo od groba, zakaj zunaj čakajo drugi, da se poslove. Pokopališče se odpre množicam. Najprej prihajajo zastave, pa venci —- venci — na stotine. Doslej jih še ni bilo mogoče vseh prešteti. Doslej so jih našteli nad tisoč, a ostal le še velik kuD nepreštetih. Tudi jugoslovanska stranka in nekatere druge naše organizacije so položile svoje pred krsto. Iz Trsta je prišla posebna deputacija. Potem se vsuje množica noter. Zdaj je ura 7. zvečer, pa še defiliraio mimo groba, pa še ni uganiti, kdaj bo konec. Socialno politični pregled. = »Stoletje otroka.« Na severnem Moravskem dela na tisoče otrok vsak dan devet do deset ur. da s svojim bornim zaslužkom nekoliko pomagajo staršem. O teh trpinih pripoveduje »Deutsches Nordmšihrerblatt«: »Otroci izdelujejo gumbe iz sukanca. To delo jiii o.opa vsega prostega gibanja ter jih prikuje vsak dan za mnogo ur v zatohle sobe. Gumbe iz sukanca izdelujejo otroci, ki niso še godni za šolo. Delajo doma ob slabi razsvetljavi, kar povzroča kratkovidnost; sedeti morajo sključeni in zato mrjo za jetiko. Hrano imajo povsem nezadostno. Starši so vsled bede prisiljeni, da tako zgodaj že pripuščajo otroke k delu. Narava ;e kaj skopo obdarovala ljudstvo v onih visoko ležečih delih severne Moravske. Dostikrat se-gnije še ne dozoreli oves pod snegom in s poljedelstvom se ne more preživljati nobena družina. Preden zasluži družina s šivanjem gumbov eno kro-v.), se mora že nekaj rok pridno gibati, ker *est tucatov gombov za srajce nese pet vinarjev, k večjemu osem vinarjev, za dvainsedemdeset večjih gumbov dobe dvanajst do petnajst vinarjev. V zatohlih izbah, ob slabi luči majhne svetilke, se^e tesno drug ob drugem odrasli in otroci ter šivajo, šivajo. Vsakdanja' hrana je slaba kava, krompir in žal pregosto-krat tudi žganje. Posledice dela in hrane so; oslabljenost, tuberkuloza, otroci pa so rahitični. Obnovljena balkanska vojna. Bolgari so osvojili Bulair. — Potopljene turške barke. — Obnovitev mirovnih pogajanj. — Konflikt med Bolgarijo in Romanijo se poostruje. VOJNA MIRUJE. Carigrad, 16. Oficielno vojno poročilo pravi: Predvčerajšnji dan je potekel v Odrinu mirno. Na Galipoliju. v Bulajiru in na čataldžinski črti ni nobene izpremembe. Osvojili smo Pormanll in ga tudi utrdili. Sovražnik utrjuje vrhove za-padno od Karadšakeja in Akalana. Drugače se ni zgodilo nič posebnega. BOLGARI SO OSVOJILI BULAJIR? London, 16. Iz Carigrada javljajo, da so osvojili v sredo Bolgari utrdbe Buiajira. Bitka |e bila huda. Dočlm je Turkom pomagala njihova mornarica, je Bolgare podpirala grška. Kako so Bolgari osvojili Bulajir. London, 16. »Daily Chronicle« prinaša iz Carigrada vest, da so Bolgari osvojili Bulajir. sijajnim taktičnim manevrom so Bolgari izvabili Turke na teren, kjer so bili sami prej in ki ga je bombardirala turška mornarica. Tako je v istem tr,enotku bombardirala Turke njihova lastna mornarica in pa grška iz zaliva Kseros in še bolgarsko topništvo. OKROG ODRINA. — VARNOST INOZEMCEV. .. SoHja, 16. Vlada je pritrdila načelno prošnji parmskih konzulov po varnostnih naredbah za inozemce v Odrinu. Vlada išče skupno z generalnim štabom sredstva, da se obvaruje življenje inozemcev, ne da bi trpele vojne operacije. Pariz, 16. Iz Sofije poročajo, da bodo dovolili vsem inozemcem, ki se izkažejo z izpri-oeyalom svojega konzula, da zapuste Odrin in se naselijo v poljubnem kraju. Namero, namestiti inozemce v nevtralnem pasu ob Karagašu, so opustili. KAJ JE S SRBSKO POMOČJO. 16* Vlada zavrača govorico, da so , tri srbske divizije preko Pirota in Soluna v 1 racijo. Srbska vlada je poslala pred J!IVe oblegovalne topove, kolikor jih lehko pogreša. Srbske čete odidejo na tracijsko boji- v tem slučaju, ako bolgarska vlada sporoči tozadevno željo in proti primernim koncesijam. Izjav« poslanika Spalajkoviča. Belgrad, 16. Napram nekemu dopisniku je srbski poslanik v Sofiji, Spalajkovlč, izjavil, da doslej v 1 racijo niso bile odposlane srbske čete in da srbska vlada ne misli zahtevati za eventualno pomoč teritorialnih koncesij. POTOPLJENE TURŠKE LADJE. Sofija, 17. Turška križarka »Asar I Tevfik« !f tf-f1 °d'm’ zadela ob pomorsko mino in je dobila nevarne poškodbe. — Dva kilometra od barkjoja je bolgarska artiljerija potopila turško transportno ladjo z moštvom vred. OBNOVITEV MIROVNIH POGAJANJ. Predlog Hakki paše. Pariz, 16. >Echo de Pariš« poroča, da bo Hakki paša v Londonu sprožil sledečo rešitev: Porta odstopi balkanskim zaveznikom vse ozemlje do Midije in Enosa, Odrin pa ostane neodvisna mahomedanska občina. Ta predlog ni posebno praktičen, pa ima na svoji strani več velesil. Konferenca poslanikov. London, 16. V petek je konferenca poslanikov razpravljala o najnovejšem predlogu turške vlade, da začno velevlasti s posredovanjem. London, 17. V informiranih krogih zatrjujejo. da se mirovna pogajanja obnove in da se bo vojna med tem nadaljevala. Hakki paša je dobil nove instrukcije od carigrajske vlade. VARSTVO TUJCEV V ODRINU. Odrin, 17. Čim dobi bolgarska vlada popis v mestu se nahajajočih Evropejcev, jim bo dovolila prost odhod. Tuji konzuli ostanejo še nadalje v Odrinu, da kontrolirajo ravnanje turških oblastni] z bolgarskim prebivalstvom. GRŠKE ZASTAVE NA KRETI. Atene, 16. Poveljnik angleške križarke »Yarmouth« je snel iz vladnega poslopja tur- ško zastavo in zastave evropskih velevlasti; nato je dal razobesiti grško zastavo ob velikanskem navdušenju zbrane množice. »HAMIDJE« V PASTI. — PRED POMORSKO BITKO. London, 17. Angleška križarka »Hamidjč« je na ukaz angleške pristaniške oblasti zapustila malteško luko snoči ob 10. Ker križarijo v bližnjih vodah grške torpedovke, je pričakovati pomorsko bitko. RUSIJA IN AVSTRIJA. Peterburg, 16. V zunanjem ministrstvu presojajo mednarodni položaj še vedno kot zelo napet. Poročilo, da se je Rusija pridružila v albanskem tvprašanju stališču dunajske diplomacije in da je popustila, je popolnoma brez podlage. Na poslaniški konferenci v Londonu je Rusija privolila le v to. da pripadejo Albaniji vse izključno albansko ozemlje. RUMUNIJA IN BOLGARSKA. Rusija bo pomagala Rumuniji? Frankobrod. 16. »Frankfurter Zeitung« poroča iz Bukarešta: Pogajanja v Sofiji se niso mogla predvčerajšnjem nadaljevati, ker je dr. Danev prišel prepozno. Vsak dan zavlačevanje poostruje razmerje med Rumunijo in Bolgarsko, zlasti še, ker neki zastopnik trlpelantante razglaša, da bi prestoo Ruinunlje k Rusiji izpolnil vse rumunske želje. Liberalna stranka vedno bolj hujska na vojno. Ves spor gre za Silistrijo. Konfcrence v Sofiji. Sofija, 16. Rumunski poslanik Gliika je imel v soboto ob štirih popoldne iznova razgovor s Sarafovim. Razgovora se je udeležil tudi Danev in je trajal poldrugo uro. Velesile bodo posredovale. Carigrad, 16. Reuterjev urad javlja, da so na poslaniški konferenci v soboto razpravljali tudi o rumunsko - bolgarski situaciji. Baje bodo velesile v Sofiji in Bukareštu opomnile vladi, naj se brzdata. Konflikt se poostruje. Sofija, 17. Včeraj so bile dolgotrajne konference z rumunskim delegatom, ki pa so ostale brezuspešne. Bolgarska je ponudila odstop Medžida in nekaterih drugih holmov nad Silistrijo in pet kilometrov širok pas. Rumunija pa s to ponudbo ni zadovoljna, vsled česar je položaj jako kritičen. Bolgarska se v nekaj dneh najbrž formelno obrne na velesile za intervencijo. SKUPNA MINISTRSKA KONFERENCA. Dunaj, 17. Včeraj ob 11. dopoldne je bila skupna ministrska konferenca. Konferenca se je posvetovala o tekočih gospodarsko političnih zadevah. KONEC LUKACSEVE GLORIJE. Budimpešta, 17. Stališče Lukacseve vlade je zelo omajano in v opozicionaltiih krogih so trdno prepričani, da ga prej ko v enem mesecu nadomesti grof Khuen, ki poskusi spravo z opozicijo. PRED SPLOŠNO STAVKO V BELGIJI. Bruselj, 17. Bruseljski župan je povabil za 23. t. m. vse župane večjih belgijskih mest na sestanek, da se posvetujejo o splošni stavki in o odredbah, ki bi bile potrebne ob izbruhu stavke. REVOLUCIJA V MEHIKI. Bombardiranje ustavljeno. Mehiko, 16. General Huerta je ob 6. zvečer ukazal vladnim četam, da naj prenehajo z bombardiranjem. Premirje. Mehiko, 16. De la Bara je dobil od Madera pooblastilo, da se sme pogajati z Piazom za premirje. V spremstvu poveljnika čet zveznih držav Angelesa je odšel de la Barra k vstašem in močno prigovarjal Diazu, naj sklene premirje. ker preti drugače nevarnost, da se vmešajo inozemske države. Diaz je izjavil, da se pogaja o premirju le tedaj, če odstopi Madero, podpredsednik Juarez in ves kabinet. Uspeli te konference jc de la Barra sporočil Maderu. Madero najbrže ne bo odstopil. V onih krajih ni dobiti poljskih in gozdnih delavcev, čeprav bi bil zaslužek mnogo boliši kakor pri šivanju. Ljudje so tako oslabljeni, da je delo na polju in v gozdu preko njihovih moči.« — Za šolo še negodni otroci, dati za dnem sključeni v temačnih, nezračnih i2bah, z drobnimi prstki držeč šivanko, nekaj požirkov kave ali pa za »moč* tudi žganja — to vse v stoletju, ki so ga pokojni, rahločutni buržva-zijci krstili za »stoletje otroka«. = Obrtna sodišča in advokati. Tudi delodajalci so nejevoljni nad sklepom justičnega odseka, da se dovoli advokatom pristop k obrtnim sodiščem. Na zborovanju dunajskega trgovskega gremija je bil vložen predlog, da naj !?remii skuša z vsemi sredstvi preprečiti uzakonitev tega sklepa, ki bi niaie trgovce težko obremenil in odvzel obrtnemu sodišču sedanji značaj obrtnega razsodišča. ž~~ Ulasilo industrijskih podjetnikov > Die Industrie« piše v zadnji številki: Bolje bi bilo, da bi se pristop advokatov omejil na pravde nad 1000 K, ker je potreba po pravnih vešCakili dana pač le pri pravdah za večje denarne zneske. Novice. Bela vrana med sodišči je najvišje sodišče v državi Mississippi. To sodišče je proglasilo zakon, ki določa deseturno dnevno delo, ustavnim. Na ugovor kapitalistov je sodišče utemeljilo svojo razsodbo, da je deseturni delovnik sanitarna naprava, ki ne omejujejo nič manj osebno svobodo posameznika kakor zakon o nedeljskem počitku itd. Kapitalisti, ki so ugovarjali po svojih pravnih zastopnikih, da zakon omejuje osebno svobodo in svobodo delavske pogodbe, so vsled te razsodbe seveda silno ogorčeni, ker bi najrajše videli, da bi bil delavec kar priklenjen k stroju. Nekateri vročekrvni oderuhi so se izjavili, da bodo napravili priziv na zvezno sodišče. * Beračeva zapuščina. Pred kratkim jc umrl v Maku na Ogrskem berač Mihael Szipos. ^ našli v cunji zavili dve hranilnični knjižici, glaseči se na 70.()00 K. Denar jc imel naložen v nekem drugem mestu, ker se je bal, da bi v Maku izvedeli za njegovo bogasho. Njegovi znanci pripovedujejo, da si je pridobil denar z oderuštvom. Berač ima prav revne sorodnike. ki bodo sedaj podedovali lepo premoženje. * Vojakova smrt. V vasi Zolnovka v Galiciji stražijo most vojaki. Ko se je menjala straža, ni vojak Budzinski pobral patrone iz puške. Vojak se je vrnil domov, nastanjen je bil v kmečki hiši, odložil puško, s katero se je kmetov otrok pričel igrati. Puška se jc sprožila in projektil je zadel vojaka v srce. Zgrudil se je mrtev. * Samomor 13letne deklice. Na Dunaju je v sredo pila 131etna učenka Lucija Kobašek li-sol, hoteča se usmrtiti. Prenesli so jo v bolnišnico, kjer je povedala tudi vzrok samomora. \ isti lusi kakor ona je stanovala njena prijateljica, 161etno dekle. Ta je bilo nesrečno zaljubljena in sklenila, da se usmrti. Lucija pa ni hotela, da bi prijateljica sama umrla in se je vsled tega zastrupila. Njeno prijateljico pa pogrešajo tudi od srede. * Koliko velja en strel iz topa. Strel iz topa, kakršne imajo na bojnih ladjah, velja 4160 K. Kadar odda top 90 strelov, se mora znatno popraviti, kar je zopet precej drago. Dostikrat se pa zgodi, da postane top po nekaj strelih popolnoma neraben in da se ne d<1 več popraviti ter ga marajo vreči med staro železje. Top na bojni ladji velja 400.000 K, torej se mora prišteti stroškom za vsak strel, če zdrži top 90 strelov, še 444 K, tako da velja en strel iz ladii-nega topa 4604 K. * Kako spoznamo dobro pitno votlo. Dobra pitna voda mora biti čista in sme imeti malo ali prav nobenega okusa. Boljša je mehka kot trda voda. laka voda, ki pri kuhi napravi mnogo snovi na dnu. ni dobra in aKo je mogoče, naj se je ne pije. Vodo preiščemo na ta-le način: V majhno steklenico damo dve do tri unče vode, kateri primešamo pol žličice za kavo sladkorja. Steklenico dobro zamašimo in jo postavimo za dva dni na svetel prostor. Ako v vodi ni organičnega blata, tedaj ostane voda čista, v nasprotnem slučaju se pa napravi mleku podoben oblaček. Skalitev vode povzročijo fosforjeve soli, ki so vedno v živalskih odpadkih (v hlevih, straniščih, odvodnih kanalih itd.) Vodo lahko preiščemo še na drug način. V to svrho si pripravimo tekočino, v kateri je le pet odstotkov tanina. Vodo, katero hočemo preiskati, moramo stehtati, potem ji pa za pet odstotkov njene teže primešamo tekočine, v kateri smo razpustili tanin. Ako so v vodi organične snovi, potem se kmalu, ko smo dali v njo tanin napravi na površini kožica ali pa pena, na kateri vidimo mavrične barve, kakor jih večkrat opazimo na stoječi vodi. * Darrow zopet pred sodiščem. Kogar dobijo kapitalistični mogotci na piko, ta se ne otrese zlepa njihovih krempljev, pa ni ravno treba, da bi bil socialist ali kaj podobnega. Do-volj je, da ljubiš resnico in pravico, da imaš v prsih čuteče srce, ki sočustvuje z revnimi in zatiranimi ter mrzi kapitalistične lopovščine. Ako pa se upaš celo nastopiti za svoja čutila, uko se upaš nasprotovati kapitalističnemu bar-barstvu, potem ti pa sam bog pomagaj! Preganjajo te kot maščevalne Erinije ter ne mirujejo prej, da ugonobijo svojo žrtev, pa naj ii'i to še toliko stane. Kapitalistična drhal zahteva od vsakogar brezpogojne pokorščine in udanosti. Kjer pridejo interesi kapitalistov v »oštev. tam se neha svoboda, zakonitost, sočutje. prepričanje, ljubezen, sploh vse. Njihov t-rofit naj bi bil meja nehanju in dejanju vsega sveta. Kdor tega ne upošteva, kdor se ne ■kbni njihovi brezobzirnosti, ta mora čutiti vso V’o njihove jeze in maščevalnosti. Ena teh ■rtev je znani delavski zagovornik Clarence N Dnrrow, katerega drugi proces zaradi pod-■ 'ipovanja porotnikov pri obravnavi bratov McNamara se je pričel minuli teden v I os An-/cfcsii Cal. V prvem slučaju enake obdolžitve je bil Darrovv spoznan za nedolžnega, a njegovim preganjalcem to ni zadostovalo. Dvignili so zopet tožbo proti njemu, da ponovno poskusijo svojo srečo. Naj večji kolodvor na svetu. Pred nekaj dnevi so dogradili v Novem Jorku central, kolodvor in ga izročili prometu. Kolodvor je na vsem svetu največji. Kolodvor je zgrajen na ozemlju, ki meri 32 hektarjev, veljal pa je oko-lo 700 miljonov K. Gradila so ga deset let. Zgrajen je v dve nadstropji, vsako nadstropje ima 42 parov tračnic. V vežo prvega nadstropja zavozijo lokalni vlaki, v drugo nadstropje pa oddaljeni vlaki. V vsaki veži je prostora za več kakor tisoč vagonov. Okolo vež so razkošno opremljene čakalnice. Poleg čakalnic so sobe za menjavo obleke, brivnice, pisalne sobe in kopeli. Hkrati z otvoritvijo novega kolodvora so prišli v promet tudi novi stroji za brzovlake, od Katerih ima vsak 4000 konjskih sil in tehta 115 ton. * Kristjani! Pred dvema tednoma se ie obesil v Alt Erlaa pri Dunaju vrtnarski učenec Jožef Becker. Učil se je pri vrtnarju Francu Kittenbergerju. Ko je zagledala vrtnarjeva žena truplo ubogega dečka, se je sirovo zasmejala in dejala: »Prav nič ga ni škoda, žrl je za deset drugih, delal pa nič.« To sočutno izjavo posiro-velc ženske pa prekaša šc pismo njenega moža »gliha vkup štriha« — ki je je pisal materi samomorii ja, da jo obvesti o samomoru. Pismo je znak uprav živinske sirovosti tega moža. Glasi se: 21. januarja 1913. Ccniena gospa! Naznanjam Vam, da se je obesil včeraj Vaš sin Jožef. Mrtev jc, izkopali ga bomo na tukajšnjem pokopališču. Kar potolažite se, bil je nepridiprav, kakršen je bil poprej. Brez vzroka mi je odhajal od dela, vse noči se je potepal in je vsakemu grozil, da bo vse postrelil, kadar bo pomočnik. Delati ni hotel. Prav gotovo bi postal morilec. S pozdravom Franc Kittenber-ger. Alt Erlaa pri Dunaju. — Tako sirovo, tako brezobzirno govore izkoriščevalci o smrti ubogega učenca, ki so ga sami pognali v smrt. Da ie deček izvršil samomor iz obupa, le vsled tega, da sc reši muk, ki mu jih je prizadeval njegov mojster, je razvidno iz poročila o »učenju« pri mojstru Kittnbcrgerju. »Arbeitcr Zei-tung« poroča o tem »učenju«: Ob dvanajstih ali eni por.oči jc moral Jožef Becker vstajati in peljati zelenjavo na trg Delati in garati je moral potem do trde noč. Ob devetih, poleti ob desetih zvečer, jc šele prišel k počitku. Petek ali svetek. delati jc moral, ker o počitku ob nedeljah in praznikih sc učencem pri Kittenbergerju niti sanjalo ni. 20. januarja dopoldne je Kitterbergerjcv pomočnik pretepal neusmiljeno Beckerja in mojster je pomagal. Opoidne se je fant obesil. S pretepanjem, z izkoriščanjem so ga pognali v smrt. Gospod in gospa Kittenberger sta pa vrla krščanska socialca! * Rodbinska tragedija. 261etni strojnik Julij Heinrichs iz Biebricha ob Renu je bil na pustno noč na maskeradi. V sredo zjutraj, ko je prišel domov, je pobil s kolom svojo ženo, ki je bila še v postelji. Nato je razbil svojemu štiriletnemu sinčku glavo, odšel na most, sedel na ograjo in se ustrelil. Prevrnil se je v reko in utonil. Odgovorni urednik Fran B a r 11. Izdaia in zalaga založba »Zarle«. Tiska »Učiteljska tiskarna« v 1 iubljani. A. Kje pa pustite brusiti svoje nože in škarje? B. Pri gosp. Ivanu Kraigherju. On je fin umetni brusač. Tudi se dobi pri njem vsakovrstno zelo dobro blago. Obiščite ga, stanuje v Ljubljani, Zidovska ulica štev. 3. -\AAr/V/V'— ?S) Žepni I koledar za delavce spP h in prometne uslužbence za navadno leto 1913. Ti žepni Koletiar je obsežnejši od dosedanjih in je jako primeren /a vsakdanjo ;»bo. Razpošiljati »c j.ičnc iMjkasr.;jc 15. novemb:a. — Vsebina: Koledar. — Dolicdki in strelki. — Kolkovne lestvice. — Inozemske denarne ^ rednosti v kronski veMfvi. — Množi!na razpredelnica. — Stare in nove mere. - Koliko pl.-.čam osebne dohodnine. — Koliko plačam vojne takse. — PoMnl In brzojavni tari L — Dr V'ltcr Adler. — Demon alkohol. — Dolžina železnic in brzojavnih naprav cele zemlje. — Priporočljive knjige založbe Zarje*. — Najvažnejše določbe v zavarovalnici proti nezgodam. — Novi mezdni zakon za mdništvo. — Stavke v Avstriji leta 1911. - Dolžine raznih želernic na zemlji. — Tri Aškerčeve pesmi: Poslednji akord, Svetnica, Karnevalska balada. — Za S?"' — Naivečja mesta na zemlji. — Obrtna sodišča v južnih avstrijskih deželah. — Obrtna nm.zormžtva v južnih avstrijskih deželah. — Pisatelj Ivan Cankar (slika). Pomen nekaterih K-rlanientarnih besed. — Napoleon Bonapartc (iiloiiziiii ob stolctnici). — Beležke za vsak dan : v letu. — Oglasi. Cena posameznim izvodom 1 K, po pošti 30 vinarjev več. Z naročilom po pošti je najbolje poslati tudi denar, da se ne povečajo (s priporočilom) poštni stroški. Dobival se bo pri upravi ,.Zr' ‘ . (St Zarje' v Ljubljani po zaupnikih. co CL=> "fc<3 jSsa« CCS 03 > n o E 03 'čr ^ b c-* 03 •> N JZ O <« o. O no zavarovan »likar MadiclMl^ "Trrbt idravi Im tj >'* *r!' 5-: lovroSubonik,Šiška pri ljubljeni___ 6) ■o oi' o r~ rr> CX) ero cm cn:> fT> N) S M ~ 3 ^ x- » Zaupniki, ki še niso obračunali za Žepni koledar, so na-prošeni, da store to čimpreje. Upravnišlvo. Tobakarrie oziroma prodajalne »Zarje* v Trsti? so: Južni kolodvor. Ficke, Kasel Silos pred vhodom v prosto luko Moze, ulica Mirainar 1. Beden, ulica Madonnina št. 2. Gostilna infernazional, ulica Giovanni Boc cacio št, 25 i Lavrenčič, trg pred Kasarno (Piam Ca* serma). Pipan, ulica Ponte deUa Fahra. Grarcaticopulo, Piazza li ar n era. Bruna, ulica del Rivo. Raitluger, Riva Grumola št 20. Hoeltj, trafika na državnem kolodvoru Bajc, ulica Geppa Kovač Antonija prodaialna v Sv Križu. Muraro Matej, Via Sette Fontane 14 Geržina, Rotan. Benussi, Gretta. Skladišče II. kons. zadrug na Belvedere Artuš, Belvedere 57. Sekovar, Piazza Caserma. Ronzel Goachino, Via S. JVIarco 26 Wenc Neža, Via Rroletto. Segolin Rosa Via Industria 16 Kickel, Via Montorzino 4, Rojano. I Družinski kruh iz pekarne „Konsumnega društva za Ljubljano in okolico« je najboljši in najcenejši. - Hlebi po 1-75 kg veljajo samo 56 vin. Dobi se v vseh prodajalnah ,.Kon-sumnega društva za Ljubljano in okolico. - Člani segajte po njem! T 1 Naznanilo članom »Konsumnega društva za Ljubljano in okolico" r. z. z o. z., ki stanujejo v Ljubljani in okolici: Prodajalne društva: v Ljubljani (Sodna ulica, Krakovski nasip, Bohoričeva ulica); v Šiški (Celovška c., Kolodvorska c.) ter na Viču-Glincali. se od dne 1. februarja dalje zapirajo zvečer ob pol 8. izvzemši v sobotah in dnevih pred prazniki • • • NAČELSTVO. NADZORSTVO. Opomba: Za prodajalne na Gorenjskem se eventualna preuredba naznani po lozadevnem sklepu gortnjsklh delegatov. „Zarja“ se prodaja v Ljubljani po 8 vin. i _ j • • i_ j. i ■ v naslednjih Južni kolodvor, na peronu Pirnat, Kolodvorska cesta. Zupančič, Kolodvorska eesta Blaž, Dunajska Gesta. Sterkovič, Dunajska cesta. Fuchs, Marije Terezija cesta Tivoli, na žel. prel. p*j Nar. Subič, Miklošičeva cesta. Šenk, Resliov« Kanc, Sv. Petrtt cesta, Treo, * K ušar, * Podboj, „ Bizjak, Banoričeva ulica. Remžgar, Zelena jar^a. Svetek, Zaloga oeaUt Sešark, Selenburgova ulic« Suhadolc Anton, Zelena jama 5 tobakarnah: Dolenec, Prešernova ulica Piehler, Kongresni trg. UŠeni^nik. dovska ulica. Wisiak, Gospodska uiica. Kleinstein, Jurčičev trg Stiene, Valvasorjev trg. -Košir, Uil&erjeva ulica. Sušnik, Rimska cesta. Klanšek, Tržaška cesta. Klsner, Kopitarjeva ulica Blaznik, Stari trg. Kuštrin, Breg. Sever, Krakovski nasip. Državni kolodvor, Križaj in Kotnik, šiška Likar, Glince. Jezeršek, Zaloška cesta