374
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. — Prečudne dogodbe imamo poročati danes iz državnega zbora. Poglejmo najpred v zbornico gosposko, ktera zdaj korači pred zbornico poslancev. V zbornici gosposki so snovali uni teden adreso kot odgovor na prestolni govor, s kterim je cesar meseca oktobra odprl državni zbor. Snovalci adrese so poklicali predse ministre, jih izpraševali in rekli jim v obraz, da oni so krivi „anarhije", ki vlada zdaj v Avstriji; očitali jim, da niso razpustili deželnega zbora pemskega ob enem, ko so razpisali neposredne volitve, — grajali jih, da so v Dalmaciji pustili Slovanom na vrhunec priti itd. Najhuje so besedovali Lichtenfels, bivši služnik vseh sistem avstrijskih, Schmerling, najhuji preganjalec Magjarov, a zdaj zagovornik dvalizma, in pa kočevski vojvoda knez Karlos Auersperg, ki je kar naravnost rekel, da vse premalo je še šiba pela upornim Cehom! Ako bi misli teh mož obveljale, morala bi naša Avstrija postati velika jetnišnica, v ktero naj bi se zaprli vsi neubogljivi narodi, dokler ne padajo na kolena in ne molijo decemberske ustave, ki je po njihovih mislih stvar „nezmotljive" politike. In gorje! taka načela imela bi zdaj izvršiti tako silno potrebno spravo med narodi!! Grof Anton Auersperg pa je v tem duhu načrtal adreso, ktera menda danes pride v obravnavo zbornici gosposki. — Kaj pa v zbornici poslancev? Ondi so tudi volili odbor za adreso s 15 poslanci. Tudi tu se je pokazalo isto sovraštvo, ki noče nobenega poraz-umljenja. Namesti da bi vsaka dežela imela svojega zastopnika v takem važnem odboru, ali vsaj vsaka stranka, niso nemški liberalci, ki imajo zdaj po pristopu nemških Pemcev malo večino v zboru, volili nikogar iz druzih dežel ali iz desnega središča; volili so 12 najbolj zagrizenih Nemcev, le Poljakom so skazali milost, da so privzeli 3. Osem dežel tedaj ni zastopanih v tem odboru! Ti dvanajsterci bodo zdaj snovali adreso, — kakošna bode? lahko ugane vsak. Ministerstvu Po t očkove mu, ki je le prevzelo nesrečni testament prejšnjih ministerstev, ni druzega krivo kot tega, da je zopet greben izrastel centralistični koteriji, ker ob pravem času ni razpustilo vseh deželnih zborov obenem, da bi nove   volitve   se   bile   vršile   svobodno brez pri-
tiska birokracije. V petek ali saboto bo volitev v delegacije.
Iz jrancosko-pruskega bojišča. Zdaj je vendar enkrat sreča mila bila Francozom; 9. in 10. t. m. so pognali nemško armado (Parce) iz Orleans-a, ki je zgubila 3 velike in 57 nizih oficirjev in pa nad 2700 vojakov. — Pariza še niso začeli bombardirati. V Ver-saiil-u pa bode shod nemških vladarjev (samo parski kralj se še kuja) v ta namen, da pruskega kralja kronajo za nemškega cesarja, in da potem, ko bode Pariz premagan, nemški cesar slovesen vhod obhaja v glavno francosko mesto. Kaj, ko bi pa nemška ošabnost vendarle „brez birta rajtengo" delala? — Ktera armada pa zdaj bolj strada in več lakote trpi, težko je razsoditi po tem, kar se bere. Prusi trdijo, da so Francozi v Parizu kmalu pri kraji s živežem, v „Bresl. Ztg." pa nekdo iz nemške armade, ki oblega Pariz, toži takole: „Tako malo imamo živeža, da nam je lakote konec vzeti. Kupovati moramo, kar jemo, pa smo, še veseli, da kaj na prodaj dobimo. Al strašno drago je vse; veseli smo, da si le kruha in surovega masla (putra) dobimo. Vina ni zdaj kapljice več. Klobase so slabe, menda jih delajo iz žarkove slanine. Nasledek taki hrani in grdemu vremenu je driska, ki nam je zelo nevarna. Dežuje pa zdaj tudi po cele dni. Pred-straže naše silno trpijo; na nevarnih krajih morajo skozi 24 ur na straži biti, zadovoljni le s kosom kruha, in da jih sovražnikova kugla ne zadene, na tleh v mlaki na trebuhu po več ur ležati".
Iz Ruskega. — Nov strah je te dni planil po svetu in osupnil vlade kakor strela z jasnega neba. Ruska vlada namreč je vsem 5 vladam, ki so ž njo vred podpisale leta 1856. pogodbo v Parizu, v kteri so se zavezale v to, da varujejo Turčijo, da ne zgubi nič svoje zemlje in da samostojna ostane, dala zdaj hipoma na znanje, da se noče več držati tistega 2. dodatka parižke pogodbe, kteri ruski vladi brani imeti svobodno število ladij na črnem morji. Ta dodatek se glasi tako-le: „Rusija in Turčija smete vsaka le po 6 večin in po 4 manjših ladij imeti na črnem morji. Ruska vlada sicer zagotovlja, da noče rušiti parižke pogodbe, a samo te sužnosti ne more dalje trpeti, da bi jej kdo predpisoval, koliko ladij sme imeti na morji. Vendar se druge vlade, in posebno turška in angleška boj6, da ne bi ta odpoved bila začetek pokopa Turčije; vzlasti angleška vlada se zelo huduje, da ruska vlada tebi nič meni nič zametuje pogodbe. Azijo srebra je na to novico od 18 že poskočil na 24.