Ravnatelj F. KADUNC, Maribor: Reforma učiteljišč. Ako pog.ledamo dkoli sdbe, ; vidlmo \ v Sloveniji lopo falango salidno izozbraženega in delovnega osnovnošolsikega učiteljstva, ki je v svoji požrtvovalnosti in samoaatajeva; nju storilo vse mogoče in doseglo, da je šte= vilo analfabetov v naši pokrajini reducirano ma minimum. Učiteljišča, osnovana na temelju držav^ nega osnovnošolslkega zakona iz leta 1869. so v polni meri izpolnjevala svoje dolžnosti. Ali prišel je povojni čas, ki stavlja na uči« teljstvo in s tem tudi na učitcljišča nove, večje naloge in radi tega je nastala želja in zahteva, da se učiteljišča ne samo pri nas, >nego v celi Evropi reformirajoi. Za stara učiteljišča moremo mirno reči, da so dovršila svojo< nalogo. Povojni časpre^ življamo v znaku preureditev, poizkusov in malih reform, a sedaj izgleda, da se bo cela stvar vzela definitivno in radifcalno v roke. — Te dni sem čital nove, v januarski šte> vilki dunajsikega ped. mesečnika »Der neue Weg« izišle: »Smernice za ipreureditev uči^ teljske izobrazbe v Avstriji«. Ne bo šlkodo= valo, ako jih pregiledamo, posebno z ozirom na to, ker se bodo v priihodnjih mesecih se= Stale tudi pri nas tozadcvne anketne komi= sije v Beo/graidu in Ibo prišel zakon za učite* ljišča pred parlament. Današnja učiteljišča se bodo zvala v Avstriji učiteljske akademije, 'ki bodo ali moške ali ženske; v zadnjih dveh letnilkih bo ipouk event. lahlko slktupen. Trajanje študij se bo razširila na šest let, in sicer bodo slu^ žila prva štiri ileta splošni izobrazbi v obse^ gu višjih razredov drugih srednjih šol in se bodo še posebno ozirala na bodoči paklic gojencev. Višja dva letni'ka boista pa služila pedagoškoidddaktični izobrazbi. Vsakii uičis teljski akademiji ibo dodeljena za praktično izabrazibo ena 'asnovna šola, na kateri mo» rajo biti otroci iz različnih družabnih plasti. V to svrho bodo služile event. tudi imeščans ske išoile (Hauptschiulen) in okoliške osnavne šole. Učiteljsiki akademiji bo moral ibiiti do» deljen, ali z njo sipojen otroski vrtec. V učiteljske akademije se bodo spreje* mali na temeljiu sprejeminih izpitov učenci in učenke srednjih- in imeščanskih šol. Da se pa pomaga onim siromašnim kmetsikim učen* cem in učeTikarn, kjer ni niti srednje niti me< ščamske šole, se bodo osnccvali na učiteljskih akaidemijah pripravni razredi za vse one do bro nadarjene nosilce, ki so dovršili sedem razredov osnovne šolc. Obligatni predmeti, ki se bodo pouče« vali na učiteljskih akademijah v nižjih štirih letnikih so sledeči: verouk, nemščina, ee tuj jezik (event. latinščina), logika in ipsihologija z uvodom v zahteve učiteljskega polklica, zgodovina, zemJjepis, prirodopis, kemija, fi» zika, matematika, prostoročno riisanje z le« popisom, ročna dela, petje, muzika in telo« vadba. Na ženskih učiteljsikih akademijah se mora pri ročnemiu delu posvetiti asobito paž« nja šivamju in gospodinjstvu. Raze.n tega Ibo na teh alkademijah tudi več neobligatnih predmetov, da se da talentiranim gojencem prilika za večjo samoizoibrazbo. V gornjih dveh letnikih bodo dbligatni predmeti: zgodovina in obča teorija pedago* gike, uvod v filoizofijo, mladinosloivje, šolslka praksa in metodika, osnovne šole, zidravstvo, priprava za izobraževalno delo v nadaljevals nih šolah, šolska higijena, mladinsko skrb« stva, ustavoznanstvo in šolsko zakonoslovje, domovinoznanstvo, prirodopis s posabnim ozirom na ožjo domoivino in telovadba. Razen tega bodo v višjih dveh letnilkih poučevane tudi skupine od treh predmteov tkzv. »VVahlpflichtfacher«, od katerih si ma< ra izbrati vsak gojenec vsaj po eno skupino v svrho intenzivneje samoizobrazbe in štu* dija, da morc pozneje eventueLno polagati tudi izpite iz te skuipine za Tijihcrve 'gilavne šole (Hauktschulen). Albsolvcntom drugih srednjih šol bo do* voljen vstop v peti lctnilk učiteljiskih aikade^ mij, ako dokažejo svojo muzikalnoist in do« voljnc* znanje ročnih del in risanja. Po absolviranju šestlctne učiteljske afka= demijc bo moral kandidat poilagati prvi (tes oretični) del usposobljenostnega izpita, t. j. današnja matura, Spričcvalo tcga izipita usfposablja absoilventa (»grundsatzlich«) tudi za vstop na univerzo. Nastavniki učiteljskih akademij morajo biti samo sposobnejše učne osebc s popolno akademično izobrazbo; poiičevali bodo event. tudi vseučiliški profesorji in docenti, ako jih bo mogoče dobiti. — Te akademije bodo imele tudi pasdbne enoletne, poilletne, več= mesečne, enomesečne in tedenslke tečaje in predavanja, ki bodo služila izobraževanju že v službi stoječih absolvontov učiteljskih aka« derrtij in jih tako pripravljali za drugi (praks tični) del usposobljenostnih izpitov, ki jih bodo kandidati polagali pred za to odiločono komisijo ,po dveh lctih oisnovnošolslkc sluis be. Tu sc bodo pripravljali za svojc izpite tudi kandidatje za glaivne šole. Izpit za glav^ ne šole položi lahko vsak učitelj po pcilože« nem praktičnem usiposolbljenastnem izpitu. Na učiteljskih akademijah se bodo osno* vale tuidi specialne šole in tečaji za odgojo učiteljev, ki bodo pozneje delovali na šolah za slepe, gluhc, manj nadarjene itd. Na žens, iskih akademijah se 'bodo pa osnavali po po* trebi tečaji za otroške vrtnarice, za učite* ljice ženskih ročnih del itd. To so torej v kratkih potezah nove smernice za avstrij&ke •učiteljske akademije. Na vsak način velik napredek v primeri s starimi. Seveda se bo še vse to v parlamen« tarnih odsdkih popravilo in izlboljšalo. Sedaj obstoječa učiteljišča, katerih je v Avstriji 33 — in siceT 15 državmih in 18 privatnih — se bodo po naredbi sedanjega avstrijskega naučnega ministra g. Sohmitza postopoma spremonila v učitcljske akademije. Na koncu svojega članka se oibračam na vse one činitelje, ki bodo sodelovali v nap bližji bodočnosti na reformi naših jugo6lo« venskih učiteljišč, z želja, naj ddbro pazijo, da ne ostanemo tudi tokrat na pol pota. Re« formirajmo radikalno, ne ženirajmo se vzeti od naših kukurnih sosedov vse, kar je v nji* hoivih smernicah dcbrega in kar se da prila« goditi našim razmeram! Mi smo po prevratu že mnogo, mnogo popravljali, a to so 'bili saimo malenlkostni poizkusi, ki se niso cb* nesli, najvefikrat zato, ker so jih dekretirali iz raziHčiiih pisarn brez ipredhodneiga spo* raziima z zastotpniiki narodnega učiteljstva in drogih merodajniih faktorjev. Dal Bog, da foi bili pri novih poizkusih srečnejši in, da 'bi dobili učiteljisča, ki bodo odigovarjala duh\i časa in praktičnira potrebam našega naroda!