suni mm. List ljudstvu v pouk in zabavo. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Maribora s pošiljanjem na dom za celo leto 4 S, za pol leta 2 K in za četrt leta 1 E. Naročnina za Nemčijo 5 E, za drage izvenavstrjjske dežele 6 E Edor hodi sam ponj, plača na leto samo 8 K. Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Maribora. — List se pošilja do odpovedi. — Deležniki „Katoliškega tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 v. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5, — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. — Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 v, za dvakrat 25 v, za trikrat 35 v. Za večkratne oglas« primeren popast. Inserati s« sprejemajo do srede opoldne. — Nezaprte reklamacija so poštnine proste. Zahvala. Prisrčno se zahvaljujem vsem cenjenim volilcem, ki so mi izkazali dne 29. maja zaupanje ter mi naklonili svoje glasove. Istotako izrekam gorko zahvalo vsem neutrudljivim in požrtvovalnim agitatorjem, med njimi tudi svojim mladim prijateljem, organiziranim mladeničem slovensko-štajerskim. Na delo krščansko za slovensko ljudstvo! Maribor, dne 31. maja 1906. Dr. Anton Korošec, državni poslanec. Po volitvah. Bitka je končana, zmaga je dobljena! Pri na-domestilni volitvi za državni zbor dne 29. maja je I dobil dr. Korosvec 19.153, Rebek 2807 in Vračko ¡7065 glasov; dr. Korošec je torej z veliko večino izvoljen državnim poslancem. Volitve so bile v mnogoterem oziru zelo zanimive. D;. Korošec je bil od našega narodnega vodstva postavljeni kandidat. Kandidiral je torej na programu složnih spodnještajerskih Slovencev. A vkljub temu se je vzdignil velikanski vihar proti njemu. Ne samo Nemci in nemškutarji, oboji že od nekdaj zakleti protivniki našega ljudstva, so se vzidgnili, ampak tudi med Slovenci samimi se je začel ljut boj, ka-koršnega še slovenska javnost na Štajerskem ni doživela. Liberalni „Slovenski Narod" je dan za dne- vom prinašal uvodne članke in strastno pisane notice proti dr. Korošcu, vsaki teden enkrat mu je pomagal narodno-demokraški „Naš List", sekundirali so po možnosti tudi drugi liberalni in demokraški listi, na Štajerskem samem pa je, kar z žalostjo omenjamo, zelo dvomljivo stališče zavzemala „Domovina" ter z izjavami zdaj za Korošca zdaj za Rebeka begala narodne volilce. Kdo je volil dr. Korošca? Volilo ga je vse-povsodi kmečko ljudstvo, seveda z izjemo ubogih zapeljanih pristašev ptujskega „Štajerca", volil ga je nadalje ves narodni obrtniški in trgovski stan med kmeti, nadalje vse duhovništvo ter vsi drugi stanovi po mestih, trgih in na deželi, ki priznavajo potrebo sloge na Spod. Štajerskem. Proti dr. Korošcu so volili vsi Nemci po trgih in mestih. Samoumevno! Volili so tudi vsi Štajer-čevi pristaši med kmeti, obrtniki in trgovci na Spodnjem Štajerskem. Zal nam je.za te volilce, ker vemo, da so bili zapeljani in ker upamo, da najdejo kmalu pravo pot nazaj k svojim bratom, ki korakajo pod narodno zastav^! Ne pripisujemo krivde njim, ampak nam zamaim Slovencem, ki smo zamudili jih še pravočasno poučiti in jih zopet spraviti v naš slovenski tabor. Proti dr. Korošcu pa so volili tudi mnogi Slovenci iz strasti in hudobnosti, in sicer Slovenci, ki se sicer imenujejo radi tudi „narodne" Slovence. Koliko je njihova narodnost vredna, je pokazala njihova zveza z Nemci in nemškutarji za slučaj ožje volitve. Njihov kandidat je bil celjski ključavničar Rebek. Prej tega nismo hoteli poveti, da nam nihče ne bi očital, da rabimo osebnosti za volilno orožje, toda sedaj lahko rečemo, da je g. Rebek sicer dober, pošten obrtnik, a za poslanca v vsakem drugem ozira nezmožen človek. Ako bi mi bili tako hudobni i» ga sedaj predlagali za kandidata v IV. kuriji, prepričani smo, da bi ravno Celjani vstali kakor en mož proti taki kandidaturi. Najhujše je delal za Rebeka oni del nčiteljstva, ki se da po kranjskih listih tolikokrat v škodo naše edinosti fanatizirati in zlorabljati. Da bi bil dr. Ko rošec nasprotnik šole in nčiteljstva, je naravnost grda laž in jo verjame le isti, ki slepo prisega na kranjske liberalne liste! S ponosom moramo za to tudi izjaviti, da je mnogo učiteljev glasovalo za dr. Korošca in sicer ravno učitelji, katere vidimo okrog sebe pri vsakem podrobnem narodnem delu, ne pa samo takrat, kadar jih slepa strast in brezmejen fanatizem privedeta v bojne vrste. Glavna agitacija za Rebeka in proti Korošcu je izbajala iz Celja. Čudno, kajti Celjani nikakor nimajo povoda cepiti narodnih sil v dva sovražna toka, ampak po odstopu dr. Dečka potrebujejo tudi oni složnega dela nič manj kakor v drugih nevarnih krajih. Tudi med Celjani smo videli v sovražnih vrstah le mlade ljudi, ki se sicer niso nič storili za narod in se razvnamejo samo takrat, kadar jim je treba v škodo narodnega ugleda uprizoriti boj med brati. Starejši in treznejši Celjani niso bili v njihovih vrstah, toda njihova roka je bila slabotna .... Čudno ulogo je igralo društvo „Naprej" v tem volilnem boju. Društvo samo se sicer kot tako ni upalo na pozorišče, a večina njegovih odbornikov je bila vodilna garda v boju, odbornik Rebek se je dal celo izrabljati kot kandidat. Trezni elementi nimi pomenljivimi besedami dati tekaj, kakor bi bila res klepetulja, ali kajl? Potem pa naj hi se smejala? . . . Vem tudi, čemu si to napravil!? Mar sem se ti vsiljevala?" Sedaj je pa Silvestru šinilo nekaj v glavo. Kaj, ko bi sinoči prenaglo delal in bi mesto sladčic dal brusni kamen? Skočil je v sobo, da se prepriča in na svojo osupnjenost je videl, da je res. Nekaj vročega mu je šlo po telesu in lezlo po žilah k srcu. Hotel se je opravičiti, pa dekle je ponosno obrnilo hrbet in odšlo iz vrta. . • To je pa speklo Silvestra. Vsak človek se lahko pregreši in Se pravični, pravijo, sedemkratna dan pade. „Klanjal se pa ji menda vendar ne bom, ka-li?" je dejal sam pri sebi. „Saj ni princesinja, ne kaka druga plemkinja, ampak kmečko dekle, kakor sem jaz kmečki fant. Ako misli, da je sama na svetn, ji hočem dokazati, da se presneto moti! Za Četina se pulijo neveste, ha!" In od sedaj naprej je bilo končano ozko prijateljstvo. Pozdravljala sta se hladno, kakor bi se komaj poznala. Seveda se ni nikjer nič zvedelo, ker nista marala, da ju vlačijo po čeljustih oni ljudje, ki jim je poklic klepetanje in opravljanje. Vsekako je Silvester nehote mislil na Franico in jo opazoval, ko je delala v vrtu ali drugje, si pritrjeval, da ni nič kaj posebnega na nji, in da se takšno tndi najde. Ali pozabiti je ni mogel. Franica pa, ko ji je polegla nevolja, je videla, kako se je prenaglila v sodbi. Pa prositi odpuščenja, tega ni hotela, ker bi trpel njen ponos. Rajše trpi! Ej, kolikokrat je zrla zamišljeno k Četinovi hiši, ppilogo. LISTEK. Brusni kamen. (Nadaljevanje.) „Počakaj no! — Ves, Franica, saj mi ne zameriš! Ugani, kaj sem ti prinesel, dobiš še pGtem poljub po vrnu!" „Obdrži si ga raje," se je nasmejala. „Ugibala ne bom, ker ne uganem! Povej, če imaš kaj!?" „Franica, najlepše bi bilo, če bi se kmalu poročila! Ne bi mi trebalo stati pri oknu!" „To si prinesel,?!" „Meni se zdi, da nocoj nimaš dobre besede za mene?" „Ker bi jo takoj pojedel, ako bi jo imela," se nasmeje dekle. Silvester se je prijel za okno in ji gledal v obraz. „Naj ti pomagam uganiti! — Nekaj sladkega ie, da si namažeš jezik!" „Sladkor?" „Kaj še! Tega bi lahko knpil doma!" Nekaj hipov sta molčala, zroč si v oči. Nato r«če Silvester: „Vidim, da ne uganeš in ker moram domov, pogledi! Jutri mi poveš, če si jezna name, da »m se spomnil nate!" Izvlekel je iz žepa nekaj v papir zavitega in »1 dekletu. Vošči še lahko noč in odide. Franica je zaprla okno in legla. Ni mislila •ocoj pogledati. Ali ta preklicana ženska radoved- DanainJ nost ne da miru. „Kaj neki je v zavitku ?" To ji je rojilo po glavi in ni mogla zaspati. Konečno je vstala, napravila luč in jela razvijati. Razvijala je počasi, da bi kaj ne polomila. Ko odstrani zavitek, se prikaže njenim očem nekaj temnosivega. Vzame v roko, da bolje vidi. Obraz ji spremeni barvo, oči jezno zažare. Iz ust pa privre glas: „Tak« me osmešiti, ha! Brusni kamen mi prinese to motovilo in se še potem roga, da si namažem jezik in mu jutri povem, če sem jezna nanj ?! — Nezaslišano! . . . O povem mu, da bo vedel; tako se pa tudi ne dam, čeprav je sosedov Silvester! Ako bi se rad norčeval, naj si poišče drugo!" Dolgo se je še jezila Franica v postelji, da jo je dragi tako osmešil. Tudi solze so se ji prikazale v očeh. Doprinesti ji kaj takega, to se ji je zdelo neodpustljivo.-- Drugi dan na vse zgodaj je Franica nekaj plela v vrtu, odkoder se je videlo na dvorišče Četina. Silvester je pa nekaj delal pri plfegu. Stopil je k ograji in jo poklical. Ni se odzvala. „Šment ti! Franica, kaj pa je, nu, da se nočeš oglasiti?!" „Da bi me zopet zasmehoval, kakor sinoči," je odvrla jezno. „Saj nisem! Ne tajim, da bi ga ne imel malo pod klobukom, ampak zasmehoval te nisem! To vse si samo domisljnjes, kar ni lepo, Franica! " „Koga? Zdaj naj še ne bo lepo, če me užališ tako grdo ? Priti iz mesta nalašč pod okno in z raz- m itevilka Ima „Nai Dom" lsot bodo morali vsaj za celjsko okolico ustanoviti novo politično društvo ali pa napraviti red v „Napreju". Dr. Korošec je potemtakem izvoljea kot kandidat t r e zno m i s 1 eč i h in s 1 o ž n i h gpodnje-štajerskih Slovencev, v boju proti njem so Nemci, nemškutarji in fanatizirani slovenski liberalci. Po teh dejstvih bo novoizvoljeni poslanec moral tudi uravnati svoje korake 1 Volilna borba. Število glasov pri volitvi pete kuri je. Ptuj (mesto): Korošec 53, Rebek 12, Vračko 468. Ptuj (okolica): K. 3i9, R 6, V. 91. Slovenji Gradec (mesto): K. 24, R 1, V. 102. Dobrna: K. 203, R. —, V. 30. Rečica: K. 256, R. 5, V. —. Sv. Jurij ob Taboru: K. 217, R. 27, V. 9. Oplotnica: K. 53, R. 1. V. 96. Ljubno: K. 141. R. 1, V. —. Braslovče: K. 152, R. 7, V. 14. Sv. Peter pod Sv. gor. K 84, R 18 V. 38. DjI pri Hrasminu: K. 64, R. 16, V. 3. Ka.obje: K. 82, R 3, V. —. Kozje (trg): K. 90, R —, V. 9. Šuartno: K. 84, R —, V. 9. Ponikva: K. 50, R. 12, V 8. Grusovje: K. 63, R. —, V. 3. Fraukolovo: K. 166, R. 14, V. 2. Sv. Lovrenc na Dr. p.: K 164, R. 2, V. —. Lub-nica: K 46, R. —, V. —. Brezen: K. 37, R. —, V. —. Dolič: K. 41, R. — V.—. Skomre: K. 42, R. 1, V. 4. Paka: K. 15, R. 1, V. 6. Vitanje (trg): K. 3, R. - , V. 38. Stoperce: K. 74, R. 1, V. 24. Vel. Obrež: K. 6, R. 8, V. 11. Loče-Mostec: K. 12, R. 20, V. 1. Mihilovec Rigonce: K. 30, R. 5, V. Sela: K. 7, R 26, V. —. Gaberje: K. 19, R. 15, V. 2. Celje (mesto): K. 34, R. 64, V. 405, Pukli. Ormož: K. 34 R. 2, V. 109. Noršinci: K. 59, R. —, V. 12. Sevnica (trg): K. 80, R. 42, V. 23. Bianca: K. 82, R. 24, V. 5. Brezje: K 32, R. 14, V. — Pameče: K. 88, R. 1, V. — Sv. Miklavž pri SI. Gr.: K. 48. R. —, V. 12, Giiather 20. Podgorje: K. 128, R -, V.—. Legen: K. 126, R —, V. 1. Golavabuka: K. 81, R. V. —. Vrhe: K. 92, R. V. 1. Logarovci: K. 87, R. —, V. 3 Št. j VidpnPtuju: K, 6, R. —,V. 115. Mozirje: K. 213, | R. 27, V. 10, Vodušek 1. Sv. Miklavž pri Ormožu: : K. 73, R 8. V. 32. Sela K. 7, R. 26. Gaberje: K. 19, R, 15, V. 2. Šmartno: K 92. Sv. Miklavž pri Slov» njgradcu K. 48, V. lif, Günther 20. Sevnica: K. 80, R. 42, V. 23. C rkovce: K. 105, V. 11. Brebrovnik: K. 168, V. 3. Hermanci: K. 50, V. 20. Vitan: K. 41, R. 40, V. 8. Kog: K. 40, R. 27, V. 10. Veiičane: K. 67, V. 12. Šmarje pri Jelšah: K. 30, R. 28, V. 7, Vod. 1. dr. Georg 1. Št. Vid pri Groueluem: K. 20, R. 3, V. 1. Zreče: K. 123, V. 18 Stranice: K. 5, R. 1. V. 31. Velika Nedelja: K. 80, R. 12, V. 25. Sodinci: K. 73. Podgorci: K. 89, R. 2, V. 1. Sv. Peter v Sav. dol.: K. 120, R. 3 V. 13. Rogatec: K. 4, R 1, V. 117. Domačkagora: K. 56, R. 4, V. 5. Sv. Florijan: K. 67, V. 2. Sv. Rok: K. 34, V. 10. Stoperce: K. 74, R. 1, V. 24. Zetale: K. 11, R. 18, V. 12. Čermožiše: K. 46, R. 10, V. 5. Dobrina: K. 1, R. 2, V. 60. Kočice: K. 22 R. 3, V. 9. Nadole: K. 81. Rogačka Stotina: K. 3, V. 91. Sv. H jeronim: K. 70, R. 18, V. 4. Razbor: K. 85. Prosimo še nadaljnih poročil! Ptuj. Nemci, da še bolj mm kutarji so napeli vse sile, da je prišel slednji njihov mož k volitvi; posebni odbor je strastno agitiral za Wratschka; Slovenci na Ptuju pa se po stari navadi niso nič ganili. Pri volitvi so Nemci v predsobi trgali hlapcem in drugim listke iz roke ter jim prečrtavali slovenskega kandidata. Nekaj sramotnih izdajic je vkljub temu glasovalo za Rebeka. Ljutomer. Okrajni glavar Rajner je očitno zavzemal stališče proti dr. Korošcu. Po žandarmeriji je dal zasledovati vse, ki bi trgali lepake za Rebeka in Vračka. Celje. Nemci so delali z vsemi sredstvi za izvolitev Vračkovo. Vkljub t.-aiu so se našli „rodoljubi", ki niso hoteli voliti dr. Korošca. Zvečer so v gostilni „Pri Jelenu" z nervozno napetostjo pričakovali izida volitev. Ko je prišel nek uradnik z glavarstva ter izrazil mnenje, da bo Vračko gotovo dobil toliko glasov, da pride z dr. Korošcem v ožjo volitev, je g. Gradišnik vskhknil veselja. Dr. Hra-šovec je zgubil v Celju popolnoma vodstvo, mladi so mu zrastli čez glavo. Celjsko Slovenstvo je desorganizirano do skrajnosti, odkar nimamo več dr. Dečka. Rebekovi plakati. Ne vemo, kdo je dal delati plakate za Rebeka, ampak to vemo, da ni protestiral pr< ti njihovi vsebini. Na plakatih se očita namreč duhovščini, da zlorablja prižnico. Ko pa so duhovniki priporočali iu sami p* dpirali Rebeka v njegovi obrti, takrat to ni bila „zloraba", ampak narodaa dolžnost. Naj si duhovniki iz tega izvajajo potreben nauk! Sv. Jurij ob južni železnici. Tukaj se je strašno agitiralo za Rebeka. Odlikoval se je po-sebn > naš župan, ki niti ni hotel legitimacij pošiljati na dom, na kar opozarjamo okrajno glavarstvo. Nesramnost nemških tovarnarjev. Kakor se nam poroča, so razni nemški tovarnarji zlasti v celjskem okrožju ukazali svojim uslužbencem, da imajo ti prinesti svoje glasovnice pred volitvijo v tovarniške pisarne v pregled. — Prosimo zavedne Slovence, naj nam vsak tak slučaj naznanijo ter navedejo v dokaz tudi ar prič. Mi bomo stvar naznanili državnemu pravdništvu in sodišču, ki bo Nemce naučilo, kaj se pravi tajna volitev. Zoper tako nasilje naj se drugič kliče na pomoč volilni komisar. — Od drugo strani smo zvedeli, da tovarnarji niso dali dopusta volilcem, ki so hoteli svoje glas »ve oddati za dr. Korošca. Konjiški okraj. Novi c. kr. okr glavar konjiški iz Celja, slabg znam Lehmann, je za dan volitve v 5. skupini kot komisarje nastavil vse mogoče ljudi in za grušovsko občino celo konjiškega živinozdravnika. ki niti slovenski ne zna. Prednik njegov baron Miiller je ravnal bolj pravično in modro. Lebmaun je naravnost možem priporočal, da volijo orehovskega prvaka Vračkota. Uboga Slovenija ! si predstavljala, da so še drugi mladeniči lepši, in se tako tolažila in varala sama sebe. Pa pozabiti vsekako ni mogla tega Silvestra . . . Kaj je bilo to, ki je napolnjevalo oboje src? Ali kes; morebiti tiha prošnja za sporazumljenje? Mar je bilo ono čustvo, ki je dalo hrano in prostor podobama, koji nista hoteli več proč, čustvo ljubezni, ki se je šiloma vzbujalo in pretilo z nesrečo celega življenja, ako poslušata svojo nelepo trmo in se ne sprijaznita zopet? Nekaj je moralo biti, ker trpela sta oba. III. Drugi dan po nedelji, ko se je še komaj videlo, so že rezali Cetinovi kosci pi» travniku. Raz-koračeni so mahali jednakomerno iu cvetke in trava je klonila smrtni kosi. Vmes je zavriskal kateri in brusil koso, kar se je mešalo z jednakomernim „rsk, rsk" kose, zvoneč k pogrebu travi zeleni. Ko je vzplavalo solnce na vesoljni prostor, je bilo pol travnika p^košenega. Trava je ležala v plasteh, kakor v hudi bitki vojaki na bojišču. Lesketala je še na nji zaduja smrtna rosa, ki je ginila čim dalje bolj pred solčnimi žarki. Ženske so prišle na travnik z grabljami, v belih rokavcib * in kratkimi krili do gložnjev, ter prinesle koscem južine. Ssme so se pa spravile, da jednakomerno razgrnejo pokošeno travo, da se bolje in hitreje suši. Še ni zvonilo poldan, že je bil travnik po-kosen. Po obedu, ki je zelo obilen in raznovrsten, že stara navada prebivalcev Slovenskih goric, je * jopice. odšlo nekaj koscev domov, da pripravijo in sklep-ljejo kose za drugi dan, za drugega gospodarja. Nekateri so pa ostali, da pomagajo obračati sušečo se travo. Razun mladine je bilo tudi več priletnih, kakor Blaž, Dominik in drugi, ki so bili stalni delavci pri Cetinu. Ti so ostali še drugi dan. Starost pa ima vedno prednost povsod. In pri Četinu tudi niso delali izjeme. Zato so veljale tukaj največ šale in dovtipi starejših. Posebno Blaž Gobec jih je imel polno kapo, ki ga je spremljala po leti in po zimi, in Dominik Žejen mu je pomagal. Razume se, da je bil vedno vrišč med ženstvom, ki se je smejalo vsaki stvari, kakor če bi razpodil jato lastavic. „Tako je dandanes," je menil Blaž, „da nam že babnice ukazujejo!". . . „Kje vam pa kdo sili v ospredje," seje odzval nek žensk glas. „Kje? —'Povsod! Vse hočejo vedeti bolje in jezik jim miga, kakor psičku repec ! — Babe so babe____!" „No ... ali ni res? Sicer je to že od Adama in Eve sem taka šega. Vendar tako hudo ni bilo, kakor dandanašnji." Med dekleti je zavrelo: jele so se hudovati . . Seno se je pa sušilo pod vročimi solčnimi žarki, da je bilo veselje. Jutri bo Buho. Ko so prišli drugo jutro na travnik, da zopet obrnejo napol suho travo, so našli na Vrlinovem travnikn kosee in druge, ki so delali. Oboji so se pozdravili veselo. Kozje. Za Vračka so v Kozjem glasovali skoro izključno c. kr. uradaiki! To je stara ljubezen di Slovenc.v! Sv. Ilj v Slov. gor. — naš! Vest, da je enkrat otet naš čez \se ljnbi in dragi Št. Ilj, se je med našim ljudstvom sprejela s takim veseljem, s tako radostjo, da je vsfcipelo veselja srce vsakomu, ki misli in čuti z nami. Prijatelj je hitel k prijatelju poročat, da je konec dolgoletnega suženjstva. Pa saj so naši rodoljubi tudi zaslužili to veselje, kajti boj, ki so ga bili gg. Thaler, Roškar, Kelemina, Freiham in mnogi drugi, je bil težaven boj 5 boj ki je zahteval mnogo žrtev, mnogo truda. Ce samo pomislimo, da je Št. Ilj v najnevarnejšem kotu naše meje, komaj pol ure od Spiel-felda, kamor je že od nekdaj z vso silo drril nemški živelj, kjer je železnica, ki drvi po sredi našega kraja, privabila mnogo tujcev, moramo si misliti, da so naši boji hudi. Nasprotnik je drzen, postavil si je nemško šolo, postavil „kobačo", a pomagalo mu ni nič, vse občine so naše, nemčurji pa so si samo razbili ob železni naši vatrajnosti svoja — bnče! Rojaki širom slovenske naše domovine, veselite se z nami veselimi, kajti Št. Ilj je res slovenski, je popolnoma — nas! Politični ogled. Državni zbor. V torek ni bilo seje državnega zbora. Predsednik jo je odpovedal. Okoli 11. ure pa se je zbralo pod predsedstvom Pradejevim 75 poslancev raznih strank v dvorani državnega zbora k pogovoru. Poslanci so protestirali proti protizakoniti odpovedi seje. Prade je izrekel obžalovanje nad odstopom Hohenlohvom, ki je bil prvi proti predrznostim Ogrske. Zbor je poslal Prade in tri od shoda izvoljene zapisnikarje k predsedniku državnega zbora, grofu Vettru, protestirat proti temu, da ni seje, in zahtevat, da predsednik še tisti ali drugi dan ob 11. uri skliče sejo. Predsedn'k je odgovoril, da mn to ni mogoče, ker snoatra za protiustavno, da bi bila seja, ko je odstopilo ministrstvo. Ko se je nato zopet nadaljeval sestanek poslancev v državnem zboru, je Prade ogorčenim poslancem to naznanil (Klici: V dumi (ruska poslanska zbornica) je boljše !) ter izjavil, da se po nasvetu Kathreinovem ra/nokar vrši seja načelnikov klnbov, ki se posvetuje o nadaljnih korakih. Schönerer je predlagal nezaupnico predsedniku grofu Vettru, kar je bilo pa odklonjeno, ker bi nezaupnica povzročila predsedniško krizo. Ob 1. uri popoldne so torej zborovali predsedniki klubov. Poslali so h grofu Vetru odposlanstvo, kije zahtevala, da bodi jutri (v sred)) seja državnega zbora. Vetter 89 je po daljšem obotavljanju udal in je za jutrj Ravnokar je prinesla Franica južino. Posedli so na kupe iz trave nanošene, v sredo skledo, se prekrižali in jeli zajemati. Cetinovi so pa razmetavali. Ko so bili gotovi so tudi posedli. Silvester je skrivaj opazoval Franico. Z be'o jopico, s pisanim do gležujev dolgim krilom, v sredi z dvema belima roboma, z belo pikastim predpasnikom, koketno nazaj nataknjenim, se je sukala krog koscev. Obleka se .je prav dražestno prilegala njenemu telesu, da je bila videli prav lepa. Rumen, s črnimi pikami posuti robec na glavi ji je senčil lice pred pekočim solncem. In da bi vi videli to lice ?! . . . Ej, m;čtn obrazek bi zagledali, malce podolgovat; žive rjave oči so ljubeznjivo švigale sem in tja. Ustnica kakor najlepše dozorele jagode, so jih krožile na smeh intupatam pnkazale bele zobe. He, bila je prava ne pokvarjena podoba slovenske kmečke deklice. — In vse to je videl Silvester ter si predstavljal druge. Moral je nehote priznati, da je lepa in da takšne ne najde nikjer, saj po svojem okusu ne. Franici pa, ki je tako ošabno odpravila sosedovega, se ni dogodilo nič bolje. Hej, kolikrat je že švignilo oko k oni strani, kjer je sedel Silvester, resen in zamišljen. Vedela je, zakaj in dobro se ji je zdelo in ob enem je obžalovala. Bila je kakor otrok, ki bi rad vse igrače, katere vidi. Med tem se je seveda razvil pogovor med obojnimi delavci. „Kaj, Jakob," je klical Blaž, „kaj dela stara doma, he?" „Pusti babe, Blaž, pusti! Saj vem, da ti je hudo, odkar si udovec." (Dalje prihodnjič.) sklical sejo. Nato je klab načelnikov se posvetoval, kako spraviti jatri v razgovor cel položaj. Sklenilo se je to storiti v obliki nujnega predloga, katerega sestavi posebni cdbor. Načelniki klubov so ministrskemu predsedniku telefonično naznanili, da bodo vsi izvoljeni delegati za delegacije odložili svoje mandate, ako bo zasedanje državnega zbora od-godeno m se tako ne bo pustilo državnemu zboru nadaljevati svojega dela. Tudi Poljaki so končno pritrdili temu sklepu. Razni klubi so imeli sejo in pr ¡testirali proti temu, da je predsednik torkovo sejo preklical. Češki klub je izrazil Hohenlohn popolno priznanje za njegov nastop proti Ogrom ter je izjavil, da bo tudi vsaka nadaljua vlada morala stati na tem stališču in se postaviti proti vsakemu oškodovanju avstrijskega stališča. Enake resolucije je sklenila tudi nemška napredna stranka. Katoliški centrum je sklenil resolucijo, v kateri poziva vse stranke, da se združijo proti Madžarom. Ministrstvo odstopilo. Ministrski predsednik Hobenlohe je odstopil, in ravno to so storili vsi drugi ministri. Povod odstopu je razpor, ki je nastal zadnje dni med Avstrijo in Ogrsko zaradi carinskega tarifa. Vladar je namreč, ugodivši zabteve ogrske vlade, dovolil, da se ogrskemu državnemu zboru predloži carinski tarii. To pomeni, da se je vladar v tem vprašanju postavil na stališče Kosutove stranke in odločil proti dunajski vladi. Princ Hohenlohe pa, ki je v posl. zbornici izjavil, da bo cdločno branil nasproti Ogrski avstrijske težnje, je ostal mož beseda in je koj sprevidel, da se je vladar postavil na stran Madjarov in da so bile vsled tega avstrijske težnje v veliki nevarnosti. Cesarju ni preostalo drugega nego, da je vsprejel odstop. Vsled teh dogodkov je državnozborski predsednik grof Vetter odpovedal sejo posl. zbornice za zadnji torek. Ravno tako ni imel tudi volilni odsek seje. Gosposka zbornica, ki je imela v torek sejo, je izvolila delegate, a je bila koj izključena, ne da bi se bila nadaljevala razprava o izjavi min. predsednika. Kakor se vidi, nahajamo se sedaj v jako resnih časih. Kdo bo ministrski predsednik? Gotovega seveda ne ve nihče, ker še cesar išče sam sposobnega moža. Sodi pa se, da bo prihodnje ministrstvo sestavljeno iz samih uradnikov. Kot predsedniki se imenujejo češki cesarski namestnik Coudenhove, nižjeavstrijski cesarski namestnik Kielmansegg, prejšnji železnični minister Wittek. Volitve v delegacije. Dne 25. t. m. so se vršile v državnem zboru volitve v delegacije, ki imajo urejevati razmerje med Avstrijo in Ogrsko. Za Kranjsko je bil izvoljen dr. Iv. Šusteršič, njegovim namestnikom dr. Ignacij Žitnik. Za Dalmacijo Biankini, njegov namestuik Petrič. Za Štajersko grof Siiirgkh in Einspinner. Za Koroško Dobernik. Za Trst Marpurgo. Za Istro Bartoli. Za Goriško Verzegnassi. Novi vladni predlog. Princ Hohenlohe, ki je sedaj odstopil, je hotel predložiti zbornici predlog, po katerem bi bili mandati naslednje razdeljeni: Nemci 223, Čehi 103, Poljaki 77, Jugoslovani 36, Malorusi 33, Italjani 18 in Rumuni 5 mandatov. Ča primerjamo to predlogo z Gaučevo, vidimo, da se je nam Jugoslovanom zgodila velikanska krivica. Vsem narodom je Hohenlohe ponudil več mandatov, le Jugoslovanom ne, čeprav smo posebno mi Slovenci tako hudo že pri Gauču prikrajšani. Slovenska ljudska stranka na Kranjskem je priredila dne 27. t. m. v Jesenicah na Gorenjskem javen ljudski shod pod milim nebom. Udeležba je bila ogromna. Nekaj liberalcev je hotelo motiti shod, toda kmečke pesti so jih odpravile, da si niso več upali blizu. Razne novice. * ,Zveza lavantinskih dušnih pastirjev in katehetov" je po. pravilih že ustanovljena; oglasilo se je že nad 120 udov. I. občni shod se vrši dne 5. junija t. j. na binkoštni torek t. 1. ob pol 10. v mali dvorani Narodnega doma v Mariboru, s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo začasnega odbora; 2. Načrt o brambenem delovanju „Zveze"; 3. Sodalitas ss. Cor. I.; 4. Kako stališče naj zavzame dušni pastir proti novemu učnemu redu? 5. O ka-tehetičnih metodah; 6. Volitev predsednika, njegovega namestnika, 7 odbornikov in 3 namestnikov ter 2 računskih pregledovalcev; 7. Določitev članarine in kraja prihodnjega občnega zbora; 8. Sprejem novih udov; 9. Nasveti. Za duhovnike je zborovanje velevažno; torej na delo bratje! Začasni odbor. * S pošte. Postna oficijantiija Lujiza Šac je dobila pošto v Framu. — Poštna odpraviteljica g. ! Matilda Irgl v Trbovljah je dobila pošto v kopališsču Be'a p'i Žel. Kapli. * Romarski vlak k Mariji Pomagaj na Brezje. Ker mi od več strani prihajajo pozivi, naj letos zopet priredim romanje k Mariji Pomagaj, naznanjam, da bode romarski vlak vozil proti koncu julija. Natančno oznanilo se prijavi pravočasno. M. Medved, žnpnik. * Proti razdružnosti zakona. Z Dunaja poročajo, da je podpisalo štiri in pol milijona oseb izjavo proti razdružnosti katoliškega zakona. To je najboljši odgovor katoliškega ljudstva na protikato-liške izzivače, ki so nastopali za razdrnžnost katoliškega zakona. Lahko bi se bilo pa nabralo še več milijonov podpisov, ako bi ne bili odločili tako kratkega roka za nabiranje. * Ciril-Metodova kava. Po obojestranskem spcrazumetju se razreši zveza med družbo Sv. Cirila in Metoda v Ljubljani in med tovarnarjem g. Jeba-činom s 30. jnnijem t. 1. in 1. julijem prevzame založništvo družbine kave tvrdka Ivan Perdan v Ljubljani, ki je naši družbi z vžigalicam' bila do danes v tako ogromno korist. Dvajsettisočštiristo (20.400) kron imamo namreč v vsem to trenotje od nje. — Slovenci! Po pravici so se vam priljubile naše vžigice in prepričani smo, da vam prav tako ugodno dojde kava, ki vam jo preskrbi vaš stari zaupnik — ta naš novi podjetnik. Zato pričakujemo narodne gospodinje, da vsaka vas, ki zaneti z našimi vžigicami, postavi ob enem na ognjišče od imenovanega dneva naprej tudi to našo novo kavo. Vaša omizja naj bodo naša; narodna iskra iz vaše hiše bodi našemu rodoljubjn v plamen. — Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. * Hamborn na Nemškem. Že zopet smo izročili m*teri zenflji enega naših rojakov namreč: Antona Šekoranja, starega 42 let. Doma je bil v Spodnji Sušici, župnija Bizeljsko. Dne 11. t. m. je šel opoldne «drav na delo v tukajšnji premogovnik v rov „nemški cesar" št. 4. Ali ob 10. uri zvečer so ga že z razbito glavo ven pripeljali. V jami pri delu mu je kamen padel na glavo in mu jo razbil tako, da je že na potu proti bolnišnici zaspal za vedno. Bil je vedno ud slov. društva, in ud dražbe sv. Mohorja, čeravno sam ni brati znal. Bil je vedno vnet in vrl katoličan in Slovenec, v vzgled vsem Slovencem. Na dan njegovega pogreba dne 23. t. m. se je pokazato, kako je bil pri vseh priljubljen. Dolg sprevod z dvema zastavama in skoro vst pazniki rova št. 4, so ga spremili k zadnjemu počitka. S solzami v očeh smo stali pri odprtem grobu, kamor so položili truplo blagega rojaka. Zapušča vdovo s štirimi malimi otrcčiči, ki so milo plakali knr jim je vzeto najdražje na svetu. Tebi Anton pa naj sveti večna luč, lahka ti bodi tuja zemlja! Mariborski okraj. m Porotne obravnave ^v Mariboru. Poleg že naznanjenih se bodo v tem zasedanju vršile še sledeče obravnave: Franc Fros, zaradi posilstva in Franz Vrbnjak zaradi nboja; 5. junija: Franc Der-njač zaradi obrekovanja (v ptujskem „Štajercu"); 6. junija: Jože Janžekovič m Franc Plohi zaradi požiga, tatvine in napeljavanja k umoru. m Mariborske porotne obravnave. V ponedeljek 28. t. m. so se pričele v Mariboru porotne obravnave. Prvi dan je stal pred porotniki 32 letni kleparski pomočnik Jožef Grobner iz Brega pri Ptnju. Grobner je hotel usmrtiti lastno mater, ker ni hotela oddati posestva njemu ali bratu, ampak ga je rajši prodala znanemu Straschilln. Zatoženec je sam priznal, da je imel namen mater usmrtiti, toda jo je samo nevarno ranil. Obsojen je bil na pet let težke ječe. — Isti dan se je vršila obravnava proti 15letnemu kolarskemn učencu Francu sluga iz Mote. Fant je iz svinca naredil nekaj novcev za deset vinarjev, toda tako slabo, da se je moralo na prvi pogled videti, da niso prave desetice. Zato so porotniki zanikali vprašanje, če je kriv hudodelstva ponarejenja denarja, ter je bil oproščen. — Zaradi nenravnosti obtožen 17 letni čevljarski učenec Štefan Rudolf iz Leskovca je bil oprosčea. — Obravnava proti Jožefi Seršen iz Spod. Boča je bila preložena, da se zaslišijo nove priče. Obtožena je bila zaradi detomora. m Maribor. Iz Litije so pripeljali v petek 25. t. m. zvečer ključavničarja tukajšnje tovarne južne železnice Franca Logarja, ki je pomagal odpravljati ostanke nesreče, pri čemur mu je zmečkalo tri prste na nogi. — Kal cor smo Bvoječasno poročali, je neznan tat vlomil v stanovanje hišne posestnice Ane Reichenberg in v njeni odsotnosti ukradel iz blagajne 400 kron. Kuharica je pravila, da je tatu zasačila v sobi in mu je komaj zbežala. Zaprla je hitro duri za seboj in začela klicati na pomoč. Ko so prihiteli drugi ljudje in odprli sobo, ni bilo o tatu ne duha ne sluha, pač pa je visela vrv od okna na dvorišče. Po Rkrbni preiskavi pa je prišla policija do zaključka, da se po vrvi nihče ni spastil na dvorišče, in da je torej izpoved kuharice neresnična. Nato so jo zaprli. Dne 24. t. m. se je vršila obravnava in je bila kuharica Coleta M a thy iz Edbacha na Gornjem Štajerskem kaznovana zaradi tatvine na osem mescav težke težke ječe. Torej ji njena zvijača ni nič pomagala. m Studenice. V nedeljo dne 20. maja je imela kmetijska podružnica velezanimiro predavanje. Govoril je g. dr. L Poljanec o kemijskem predmetu: „O čem žive rastline?" Tukajšnje kmetovalce je ta predmet tem bolj zanimal, ker so letos deloma umetnih gnojil kupili, deloma pa, ker jih je več dobilo umetnih gn< jil od kalijevega sindikata brezplačno za poskuse na njivah in travnikih. G. doktor, ki poučuje naravoslovje na gimnaziji, tudi ve jako praktično govoriti pred kmečkimi poslušavci. Prinesel nam je v dveh steklenicah umetno vzgojeni koruzni rastlini, ki sta do 3 dm visoko pognali in nam je dal dotičnih kemikalij, s katerimi jih zdaj v vodi dalje vzgajamo. Poslušavcev je bilo moških 63, ženskih 51. Prihodnji mesec dne 24. junija bode imel g. Fr. Goričan pouk o perutninarstvu. m Ruše pri Mariboru. Za vseslovensko pevsko veselico dne 15. julija se delajo v Rnšab velikanske priprave. Postavila se bo cela pohorska vas. V Mariboru se je sestavil odbor gospej in gospic, ki bodo na veselici imele tudi svoj šotor. I v drugih bližjih krajih se delajo skrbno priprave za Ruse Lahko rečemo, da še nobena pevska veselica ni bila tako dobro pripravljena, kakor bo sedaj ruška. Za to je zanimanje za njo ne samo po celem Štajerskem, ampak tudi med narodom na Koroškem! m Pesniška dolina. Zadnjo nedeljo je priredila šentiljska kmetijska podružnica drugokrat podučno zborovanje v Gornji Sv. Kungoti. Prav tako! Toda prav se nam ne zdi, da se predavanja vršijo vedno le v blaženi nemščini, katere večina poslušalcev ne razume. Nam se zdi, da je poglavitni namen omenjene podružnice ponemčevanje ondotnega slovenskega ljudstva, ne pa njegov gospodarski napredek. Kmetje, postavite se prihodnjič na noge ter odločno zahtevajte, da vam gospodje predavatelji govorijo v domačem slovenskem jezi tin. Saj še vendar nismo kje tam v „rajhu", da bi se smel naš jezik tako sramotno prezirati. Ne dajte se zlorabiti od peščice tamošnj'h posilinemcev ter pomnite: „Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti." m Sv. Ilj v Slov. gor. Da raste narodna zavest med našim ljudstvom, da vstaja obmejni slovenski rod, posebno naš kmet, kažejo nase volitve. Naši vstrajno delujoči narodni prvoboritelji so z neumorno delavnostjo pridobili po dolgoletnih težkih bojih lepo občino šentiljsko. Tako bode tudi srce naše šentiljske župnije zdravo, županoval bode tam vrl slovenski kmet. Nedavno so si našinci priborili polovico občinskega odbora vCirknici. V začetkn tega leta pa 80 slovenski kmetje sijajno zmagali v Dobrenju v vseh treh razredih, tudi tam županuje navdušen Slovenec g. Bauman. V lepi vaški občini C eT š a k, ki leži ob Muri, obdana od dveh strani od Nemcev, gospodarijo vrli tamošnji zavedni kmetje, na čelu jim občespoštovani narodnjak g. Tone Hauc. Ta občina s svojimi miroljubnimi in skoz in skoz poštenim', zavednimi prebivalci naj bo vsem drugim v vzgled! V soboto 26. maja pa so stopili vrli kmetje v Selnici ob Muri na volišče in so v vseh treh volilnih razredih volili skoraj enoglasno postavljene slovenske kandidate v občinski odbor. Razni očitni in skrivni nasprotniki so utihnili zapazivši organizirane naše volilce. Pohvalno moramo omeniti volilno komisijo, ki je pravilno postopala in Be je vse le slovenski čitalo. Res, mnogo se da doseči potom dobro vpeljane organizacije ; še več pa, če vlada sloga in edinost, pa lep mir med volilici in občani sploh. Zavedni naši Selničani pa so s to volitvijo tudi pokazali, da stoje na straži za milega nam slovenskega naroda svete pravice! Bog ne daj, da bi začel kdo teptati to, kar nam je drago in sveto čez vse: vera katoliška in nad vse mila beseda materna — slovenska! Mir in zastopnost naj vlada tudi v bodoče med nami! Šentiljčan. m Sv. Ilj v Slov. gor. Vendar enkrat po dolgih treh letih je c. kr. namestnija ugodno rešila tndi slovensko pritožbo. Drugače itak ni moglo biti. Nemci so pustili mrtvega voliti; vendar je trajalo celih pet mesecev, predno je slavna nepristranska vlada spoznala, da to ne more biti. Nikakor več ni mogla pomagati svojim ljnbčekom — nemškutarČkom; zato jim je pisala, da mrtvi ne morejo voliti ter da se volilna pravica ne more podedovati. Odpadejo toraj krivični nemški glasovi v prvem razredn in Slovenci imajo v odboru 8 svoj.n mož. Volitev župana se mora izvršiti v 14 dneh — Umrl je g. Franc Popmaier, veleposestnik v Štrihovca, svak g. poslanca Robiča. Bil je Nemec, a tudi Slovenci ga lahko ohranimo v dobrem spominu. N. v m. p. 1 m „Okrajna hranilnica pri Sv. Lenartu v Slov. goricah" slavnemu občinstvu uljudno naznanja, da se bodo od sedaj nadalje vršile redne seje ravnateljstva vsak drugi torek v mesecu, izredne seje pa tudi takrat, kadar bi to nujnost zahtevala. Na ta način je toraj omogočeno, da se vsaka zadeva lahko završi v najkrajšem času. m Sv. Trojica v Slov. gor. V Senarski je v noči od 16. do 17. t. m. ogenj uničil gospodarsko poslopje g. Močnika, katero je kupil pred nekaj tednom s posestvom vred g. Šiic od Sv. Trojice. Posestvo je z večine razprodal, stanovanja je dal podreti, tako je hotel storiti tudi z ostalim gospodarskim poslopjem. Nastal pa je na neznan način ogenj in prihranil g. Šttcu vse delo. Poslopje je bilo zavarovano. Prejšnjemu posestniku je zgorela krava, telica, veliko živeža in oprave, s tem je v teku enega leta že v drugič občutno prizadet po ognju, post bno ker njegove reči niso bile zavarovane. Morebiti bo preiskava dognala vzrok, ker nesreča je izključena. — V „Črnem lesu" blizu Sv. Lenarta so našli pretečeni teden čez štirideset let starega, tujega moža obešenega. m Slov. Bistrica. Dae 23. t. m. so otroci, ki so se igrali z vžigalicami, zanetili hlev Antona O č k o, posestnika v Kališah pri Slov. Bistrici. Hlev z živino je pogorel. — Danes dne 31. t. m. se je poročila tukaj komtesa Klotilda Attems z g. Filipom pl. Kodoličem, ritmojstrom pri 5. ulanskem polku. m Vsemogočni Stiger. Na prizadevanje Sti-gerja je bila na naglo prestavljena naša spodnje-štajerska rojakinja gdč. Wester, poštna oficiantinja v S ov. Bistrici, na Gornje Štajersko v Kindberg. Na njeno mesto je prišla tujka Nemkinja, ki ne zna besedice slovenski. Razlog je, ker je gdč. Wester Slovenka. Tako delajo cesarske oblasti z našimi ljudmi 1 Jemljejo jim doma kruh ter ga dajejo tujcem. Možje, ki ste volih zadnjič Stigerja, zapomnite si tol m Pragersko. Dne 23. t. m. se je vlegel na Pragerskem pod vlak 21 letni Jožef Marinšek. Vziok samomora je bolezen (nervczaost). — Da bi si ne zmočil čevljev je 23. t. m. hotel gnati Rihard Vauhnik, posestnik na Spodnji Polskavi, kobilo čez ozko brv. Kobila pade raz brvi v vodo in se ubije. Revež ima sedaj pač večjo škodo, kakor če bi si bil zmočil čevlje. — Zblaznela je dne 18. t. m. Roialija Koprivšek. Prepeljali so jo v Gradec. — Z veseljem smo sprejeli vest, da je tukajšnji priljubljeni zdravnik g. dr. Klasinc tako daleč okreval, da je zapustil mariborsko bolnišnico ter se odpeljal na jug, okrepčat si zdravja. Upamo, da bo čez kaka dva meseca že zopet pri nas. m Spodnja Polskava. Umrla je tukaj po-Bestnica g. Marija Sivšek. — Ni ga menda kraja, ki bi bil v narodnem oziru tako nezaveden, kakor naš. Da je to istina, smo povdarjali že večkrat. Dokazali smo, kako nas hočejo Pragerčani speljati na led s svojo nemško šolo, da nam jo vsilijo v plačevanje in Pragersko prestrojiti v samostalno občino. A vkljub temu je ostalo naše ljudstvo gluho, ne meneč se za pretečo nevarnost. Naš dosedanji župan g. Št. R u d o 1 f je zaradibolezni odložil županstvo Nočemo s tem moža kritikovati, čeravno je bil strogo nemškega mišljenja, je bil vendar dober in vesten občinski gospodar. V ponedeljek 14. t. m. je bila nova volitev župana. Čakali smo izida volitve s prepričanjem, da nam izvolijo kmeta, moža, ki bo stal nevstrašeno na Čelu slovenske občine, ne meneč se za prijazne obraze pragerskih renegatov. A čujte, v splošno nezadovoljnost volilcev je bil voljen županom kramar Eugelbert Sicherl, ki se ob vsaki priliki huduje na mirne Slovence. To je sramota za-slovensko občino, da si voli nasprotnika za občinskega predstojnika, ko imamo dovolj zavednih izkušenih mož! Ptujski okraj. p Iz Majšperga. Ker namerava visoko ministrstvo za uk in bogočastje odrediti na vseh ljudskih šolah velike počitnice od 16. julija do 16. sept., je okrajni šolski svet izdal ukaz na vse krajne šolske svete, da naj izrečejo pismenim potom svojo zahtevo na podlagi pravilne seje, Zatoraj bi bilo zelo koristno, ako bi se slavni krajni šolski sveti izrekli, da naj se počitnice odredijo iz gospodarstvenih ozirov od 1. septembra do 1. novembra. Kakor je vsakemu gospodarju znano, se v jeseni otroci najbolj potrebujejo pri gospodarstvu, ker so jesenski dnevi že itak zelo kratki. Po letu lahko otroci napasejo živino pred šolskim poukom, posebno tisti, ki niso preveč od šole oddaljeni. Pa tudi po šolskem pouku ravno tako. V krajih, kjer imajo pa sadonosnike, pa tudi potrebujejo v jeseni otroke za pobiranje sadja. Kadar nam bodo pa v vinogradih amerikanski nasadi bogato obrodili, bi bila pa velika težava za gosp. učitelje, ki imajo lastne vinograde. Pa tudi marsikateri gosp. učitelj ima kakega sorodnika, ki je vinogradnik, ki bi ga rad povabil v trgatev. Trgatev se pa šele meseca oktobra vrši. Iz teh razlogov prosim vse slavne krajne šolske svete, naj izjavijo pismeno slavnemu okrajnemu šolskemu svetu, naj ta blagovoli izposlovati pri vis. c. kr. deželnemu šolskemu svetu, da ta ukrene vse potrebno, da se odredijo počitnice od 1. septembra do 1. novembra za blagor kmetijstva. Karol Rober, nač. kraj. šol. sveta, p Velikanedelja. V petek 18. m. m. smo pokopali blago ženo in vzorno krščansko mater Jo-žefo Gašparič iz Ključarovec, katero je mučna bolezen — vodenika — v kratkem času iztrgala vrlim otrokom in skrbnemu možu iz naročja ter preselila v boljšo večnost. N. v m. p! p Ormož. Priziv slovenske stranke proti občinskim vohtvam je namestnija zavrgla, ča pa se v kakem kraju nemčurji pritožijo, jim namestnija koj ugodi. Dne 21. t. m. se je vršila vsled tega vohtev župana, in so si izvohli zopet trgovca Kautz-hamerja. Mož je zagrizen nasprotnik Slovencev, zato nočejo več zavedni Slovenci pri njem kupovati, ampak gredo v narodno trgovino g. Šepeca. To imajo ti ljudje od svojega sovraštva do Slovencev. p Iz ormožkega okraja. Iz poročila v „SI. Gosp." izvemo, da so v seji krajn. šolskega sveta na Humu sklenili, naj se velike počitnice na ljudski šoli prestavijo tako, da se bode začelo šolsko leto že 16. septembra kakor na mestnih in srednjih šolah. Deželni šol. svet želi šolske počitnice na vseh štajerskih šolah zjednačiti. Ali bode ta prememba, če se uveljavi, tudi povsod ugajala kmetijskemu prebivalstvu? Na to vprašanje upamo odločno odgovoriti: ne. Vzroki nezadovoljnosti s to premembo nahajajo se v obilnosti kmetijskih opravil meseca septembra in oktobra in v pomanjkanju delavnih moči na deželi. V imenovanih mesecih vrši se gnojitev polja za zimska, sejanje rži, pšenice, ječmena; žetev haj-dine in mlatitev; spravljanje krompira, koruze, bažola in koreninskih pridelkov; po vinorodnih krajih branje v vinogradih. Posebno dosti posla daje spravljanje različnih vrst sadja, pripravljanje pijače iz sadja in sušitev sadja. V nobenem meseca celega leta nima kmet toliko dela, kak r ravno v drugi polovici meseca septembra in celi oktober, in cd 16. septembra bile bi mu, z uvedbo šolskega pouka, odvzete potiebne delavne moči. — Za živinorejo, ki danes zavoljo nizkih cen žita vrže največ dobička, treba se je kmetovalcu mnogo brigati in se ta briga tudi izpUča, ker goveja živina, svinje in perotnina imajo sedaj imenitno ceno, o kateri se pred leti ne bi moglo nikomu niti sanjati. Nekatere občine imajo sicer občinske pašnike, ki pa niso dosti vredni in živine ne morejo zadostno hraniti. Po košnji otave, ko je otavič nekoliko zrastel, začnemo pasti vsaki po svojih travnikih; s tem si govejo živino dobro podhranimo, travnike izkoristimo, dobro suho pod streho spravljeno krmo pa za zimo in prihodnjo spomlad prihranimo. Ze sedaj, ko zamo-remo na jesen travnike popasti, godi se živini marsikaterega posestnika po zimi in na spomlad j ako slabo zavoljo pomanjkanja krme, kako pomanjkanje bode ša le prišlo, če bode kmet že na jesen moral v hlevu suho krmo polagati, ker bode pastir moral redno v šolo hoditi! Posledica bode tudi ta, da kmet ne bo mogel toliko živine rediti, pa tudi ne bo imel kaj na sejem gnati in ne s čem davkov plačevati. Vsako jesen kmet željno pričakuje tistega dneva, ko se šolsko leto konča, da mu pomagajo lastni otroci, ali pa si najme tujega otroka šolarja, posebno za pašo goveje živine po lastnih travnikih. — Deželni šolski svet misli skoro gotovo, da bodo uspehi šolskega pouka zdatnejši, če so počitnice od 16. julija do 16. septembra. Temu nasprotno mislimo, da se nada pričakovanih boljših uspehov šolskega pouka ne bode uresničila. Vsakoletna skušnja uči, da imajo otroci v zimskih mesecih najboljše rede v šolskih naznanilih, ker so in zamorejo biti resnično marljivi; kadar pa pride pomlad in se trata ozeleni, vleče otroke iz sobe; knjige in naloge so pozabljene. Učni uspehi v mesecu septembru in oktobru ne bodo niti toliki kakor do zdaj v juliju in avgustu ker otroci zavoljo obilnih gospodarskih opravil ne bodo imeli toliko prostega časa za uk. — Meseca septembra in oktobra bode brez števila neopravičenih šoiskih zamud; šolske oblasti bodo morale stariše kaznovati, ako bodo hotele postavno postopati. Ka> zen pa ne veseli tistega, ki jo mora trpeti, ne tistega, ki jo mora naložiti, boli oba dva, ¡¡in trpel bode še tretji: šola z učiteljstvom vred. Viničarji in kočarji so veseli, če kmeti njihove otroke vzemejo na jesen za pastirje; otroci si zaslužijo potrebno zimsko obleko, očetom pa se doma prihrani kruh, katerega .so sebi in svoji deci zasluždi po tujih skednjih, nekateri na Hrvatskem ah v Meijimurji. — Sedaj nekateri posestniki sprejemajo in celo leto redno v šolo posiijajo siromaške otroke, ker imajo edino v jesenskih počitnicah basek od takih otrok zaradi paše Če pa obveljajo nove počitnice, bode pač malo kdo hotel iz same krščanske ljubezni tujo deco celo leto brez dobička hraniti in oblačiti. — Deželnemu šolskemu svetu v Gradcu toplo priporočamo, naj ne prezira gospodarstvenih razmer ormožkega okraja, temveč naj se blagohotno na nje ozira. Kmet'U čitelj. Ljutomerski okraj. 1 Ljutomer. Ljutomerski o'craj so kar preplavili s plakati za g. Rebeka. Posamezniki so dobili kar cele ,bale lepakov. Posebno so vzeli na piko cvensko občino, pa tudi Pristavo, Stročjo vas iu Pod-gradje. Toda vrli in neustrašeni volilci se niso zmenili za to. Pameten in ugleden Krapenčan, ki je tudi dobil celi zavitek takih lepakov, jih je lepo spravil v peč ter tako pokazal svojo odločnost. Prav tako! Za naše tržane, nekatere seveda, bi bilo lepše, ko bi agitirali proti Bračkul V nedeljo so bili po Ljutomeru nabiti lepaki za Bračka in Rebeka. Plakate za Korošca so strgali raz zida, Bračkovih pa ne! V kaki lepi slogi sta se na marsikaterem zidu bratila plakata za Bračka in Rebeka! Po sicer narodnih tržbib gostilnah so bili na razpolago samo plakati za Rebeka. Že vejo, kdo največ zapije. Tisti pač^ma pravico v krčmi! Kaj to, Če zmaga Slo?enec ali Štajercijanec, da se le pije in huška! ; Heul in nazdar! Tudi naš gospod glavar Rainer se zelo zanima za volitve. On seveda misli, da pride do ožje volitve in da bo Bračko izvoljen. To bi bilo njegovo največje veselje, Mogoče bi potem sam pristopil k „Murskemu sokolu" ? G. Rainer se tako zanima za volilno gibanje, da celo žandarje pošilja okrog, ki poprašujejo ljudstvo, kdo nabija ali trga lepake posameznih kandidatov. G. Rainer, ali res mislite, da ste glavar v kakem turškem pašaliku?! — Na Križevo so napravila ljutomerska društva: „Murski Sokol", Čitalnica in Slov. pevsko društvo izlet v Hermance. V gostilni Štamperjevi so napravili svojo rabuko. Zbralo se je tukaj tudi nekaj ljudstva iz okolice. To priliko je porabil dični starosta „Murskega Sokola", mimogrede bodi omenjeno, da so do najnovejšega časa društvo „Sokol" podpirali celo nekateri ugledni duhovniki, bodi iz strahu pred „starosto" bodi iz kakega drugega namena — da je agitiral proti pravilno postavljenemu slovenskemu kandidatu dr. Antonu Korošcu ter priporočal gosp. ključarja Rebeka. Gospod „starosta", ali ste tukaj delali za narod ali proti narodu? — Marsikateremu narodnemu Sokolu so se odprle oči in je spoznal, da ste posredno delali za „orehovskega Bračka". Bolje bi orehovskemu Bračkn ne mogli ustreči, ko pa ravno stem, da ste begali volilce ter jih trgali od Korošca. Mi mislimo in pričakujemo, da 8e vam „orehovski Bračko" laskavo zahvali v ptujskem „Štajercu" za le;>o pomoč! — Gospod doktor, kako hočete zagovarjati svoje početje?! Vaš boj ni naperjen proti nemškutarjem ampak proti duhov-nistvu. Naši narodni slovenski duhovniki so vam na poti, ne pa nemškutarji. Naše slovenske duhovnike hočete potlačiti ter jim vzeti ugled in spoštovanje pri ljudstvu. Ko bi duhovnistvo potlačili, potem bi lahko komandirali kakor bi hoteli. Ko bi svojim zvestim zaklicali: „naprej za Bračka!" nihče bi vam ne upal ugovarjati, kakor en mož bi šli za vami! Zato pa le proč z duhovniki, ker ti so preveč narodni in si upajo včasih tudi dr. K. Chloupeka, zdravnika itd., malo potipati, kadar ni vse v redu! — Ptujski „Štajerc" in pa „Marburgerzeitung" delujeta popolnoma v vašem zmislu. Torej proti duhovščini ste se našli vsi „sokoli": slovenski, nem-škutarski in nemški! — Slovenska mladina! ti pa spoznaj, kam preži „Murski Sokol"! 1 Ljutomer. Okoli polnoči dne 26. t. m. je nastal ogenj v svinjski kuhinji trgovca Honigmana. Domačim se je posrečilo pogasiti ogenj. 1 Poročil se je g. Svoj mir Nemec, podobar, z gospodično Vekoslavo Kančič v Gornji Radgoni. 1 Sv. Jurij ob Ščavnici. Preteklo nedeljo 27. majiika je bralno društvo priredilo veselico. Poglavitni del je bil igrokaz „Na Marijinem Srcu". To je igra za naše verno slovensko ljndstvo, ima več ganljivih prizorov in nas uči zaupati na Marijino pomoč. Vsa dekleta so svoje uloge izborno igrala. Med posameznimi prizori smo poslušali tamburaše. Vsa hvala gre narodni gostilničarki gospej Trstenja-kovi, ki je dosedanjo uto podaljšala, v tem podaljšanem delu se je postavil za stalno prostorni glediščni oder; uta je z deskami obita in z opeko krita, da se predstave lahko tudi v deževnem vremenu vršijo; uta je tako obsežna, da ima v njej črez 500 ljudi prostora. Dosti sta se trudila za prireditev te veselice g. kaplan Stuhec in za bralno društvo vneti Janez Košar; naj njima bo a tem zahvala izrečenal — „Bralno društvo" se vsem obiskovalcem zadnjo veselice dne 27. maja — izmed tukajšnjih posebno Bolfenčanom — zahvaljuje za prijazen poset. i Gornja Radgona. Dan duhovnega veselja je bdo spet letošnje Križevo za našo župnijo. Lani na Križevo se je blagoslovila dragocena zastava dekliške Marijine družbe, a letos smo dobili krasna kipa: Srca Jezusovega ter Srca Marijinega, katera so vlč. g. dekan Martin Jnrkovič ob asistenci domačih gg. duhovnikov na Križevo slovesno blagoslovili. Kipa sta izvrstno delo g. Lavoslava Perko, podo-barja pri Sv. Trojici v Slov. gor., kateremu delata vseskozi čast. Marsikatero oko se je zarosilo, ko je prvič zazrlo ljnbeznjivost, ki je izražena na kipu Srca Jezusovega ter milobo, ki odseva iz kipa Srca Marijinega. G. Perko je torej vreden za enaka dela vsega priporočila. 1 Ivanjci. Dne 22. m. m. smo imeli tukaj velik požar. Zgorelo je gospodarsko poslopje in hiša posestnika Jakoba Mir. Predno smo mislili na gašenj«, je bilo že vse v plamenu, ker je bilo celo poslopje leseno in s slamo krito in tudi domačih ni bilo'doma. 1 Mala Nedelja. Tnkajšna čeb. podružnica je imela svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 13. t. m. Zbralo se je nad 40 čebelarjev domačinov in tudi nekaj gostov iz Ljutomera, Sv. Tomaža in Sv. Lovrenca. Zborovanje otvori predsednik gosp. Megla z običajnim pozdravom. Iz tajniškega poročila se povzame, da ima podružnica v 2. letu svojega obstanka 21 ndov, kar je za naš kraj zelo ugodno. Seve bi še se to število lahko povečalo, ko bi se vsi tukajšnji čebelarji zavedali gospodarske organizacije. Pa kakor vlaia pri nas narodna mlačnost, tako je razširjena žalibog brezbrižnost in neko nezaupamje do zadružnega življenja. Po poročilu povzame besedo potov, učitelj čebeloreje gosp. Jurančič. V kratkih besedah nam je začrtal pot, kako nam je treba gospodariti z društvenim imetjem, kdaj in kako se naj čebelarsko orodje ob priliki nakupi. Odbor se je volil sledeče: Megla Ivan, predsednik, Prelog Janko, tajnik in blagajnik, Špindler Lovro, Kocbek Franc in Strniša Andraž, odborniki. Po zborovanju nam je razkazoval gosp. Jurančič umetno rojenje pri čebelnjaku g. Rantaša. Tu se mu je nudila prilika, nam marsikaj pojasniti in nas opozoriti na marsikatero napako. Zanimanje je bilo veliko. Še-le, ko so začele nekoliko razburjene živalice brneti okoli ušes, so njo nekateri plašijivci popihali. Tudi ugovorov ni manjkalo, katere pa je gospod učitelj kot veščak svoje stroke temeljito zavrnil. Vi pa, dragi malonedeljski čebelarji, oklenite se podružnice. Kakor ste slišali, imate smisel za napredek, a treba voditelja. Ta je pa podružnica, ki vam na željo prireja strokovna predavanja. Naj se nobenemu ne mili darovati dveh kronic v društvene namene. Da se med Slovenci čebeloreja razširja in napreduje v prid slovenskemu narodu, to naj ho stremljenje vsakega slov. čebelarja. Jurančiču pa naj bo na tem mestu izrečena prisrčna zahvala za njegov trnd. Konjiški okraj. k Prihova. Na praznik Kristoviega vnebohoda smo imeli tukaj redko slovesnost blagoslovljenja novega križa v naši vasi. Po večernicah se je vila velika procesija ljudstva iz župne cerkve na kraj slavnosti, kjer so č. g. župnik Kumer blagoslovili križ, nakar so v lepih besedah razložili pomen sv, križa. Celjski okraj. ' c Celje. V opekarni Rotha je delavcu Francu Lenard stroj zmečkal štiri prste leve roke. — Dne 26. m. m. so si volili mestni očetje župana. Enoglasno je bil izvoljen trgovec Rakuš, ki pa je izjavil, da na noben način ne sprejme te časti. Čez en teden bo zopet volitev, kjer bo bržkone nemški odvetnik dr. Jabornegg izvoljen. Saj je že on sedaj vladal mesto in je bil Rakuš le izvrševalec njegovih povelj. Ali bo Jabornegg zopet dal postaviti slamnatega moža? c Laško. V noči od petka na soboto dne 26. m. m. se je ustrelil davčni kontrolor Stibenegg. Po trgu se širijo različne govorice o vzroku samomora. c Frankolovo. V nedeljo dne 20. maja so pri nas prvič zadoneli mili glasovi slovenske pesmi. Naša mladina je sama izprožo( 6. srečolov, 6. šaljiva pošta, 7. prosta zabava. Pri veselici sodeluje slavna narodna godba gasilnega društva „Trgovišče" in Be vrši v prostorih gostilničarja Jožefa Bombek v Moškajncih. Začetek točno ob 4. uri popoldan. Vsak rodoljub in rodoljub-kinja sta nam dobro došli. Mlado draštvo se zaupljivo zanaša na svoje somišljenike in pričakuje na mnogobrojni oaisk. Po-mozi Bog in sreča janaška! Na svidenje. Sv. Ilj pod Turjakom. Na binkoštni ponedeljek priredijo tukajšni diletantje pri g. Ivsnu Cas dve prav zanimivi igri. Kakor vsakokrat bode tudi tokrat mnogo zabave. Začetek ob 4. popoldne. Sosedje io prijatelji, pridite v obilnem številu k pošteni veselici 1 Bralno druStvo v Št. Ilju pri Velenja priredi na binkoštni ponedeljek po večernicah predavanje o I. zadružnem shodu na Dunaju. Radi važnosti predmeta se pričaknje obilna udeležba. Odbor. Škale. Kmet. zadruga za Šaleško dolino s sedežem v Skalah priredi na binkoštni ponedeljek po rani slnžbi božji predavaje o I. zadružnem shodu na Dunaja. Upati je, da se udeležijo udje in neudje v zelo velikem številu tega predavanja! Odbor. Tržne cene v Maribora od 20. maja do 26. maja 1906. Živila 100 kg odL dLo K h E h Pšenica..... 16 60 17 40 14 40 16 20 ječmen..... 17 — 17 80 18 50 19 40 16 40 17 20 17 60 18 40 20 — 26 — 4 70 5 10 5 — 5 60 1 kg — 20 — 28 — 48 — 62 * — 84 — 96 krompir..... — 84 — 7 — — 88 surovo maslo . . . 2 20 2 80 2 20 2 60 Špeli, svež .... 1 46 1 62 ulje, kislo .... — 82 — 34 repa, kisla .... — 22 — 24 1 lit. — — — 20 ■metana, sladka . . — 44 — 56 kisla . . . — 64 — 70 100 glav — — — — 1 kom. — — 6 f Listnica uredništva. G. g. Škerlec, Sv. Tomaž pri Ormožu. Potrjm'emo, da vi niste z dopisom od Sv Tomaža v št. od dne 24. maja v nobeni zvezi, t. j. da niste pisatelj tega dopisa. — S t. Jurij o„b ju ž. žel. Prosimo! Pozdrave! — Mota v Cvenski občini: Žal, je res tako! Morate si pridobiti prej državljansko •pravico v Avstriji, kojo kot poštenjak gotovo dobite! Bodite pozdravljeni. — Sv. Jurij ob ju ž. žel. Potrjujemo, da dopisa v št. 21 „Slov. Gosp." iz Sv. J. o. j. ž. niso pisali gg. Ivan Oset, Andrej Oset in tudi ne g. Frane Zličar. — Pevsko,društvo Ptuj , Plešivec, Sv. Trojica v Slov. gor. Žal prepozno za list! — Dopisnikom o volitvah: Prisrčna hvala za naznanila! Različne dopise priobčimo prihodnjič ! Zahvala. Bralno društvo v Skalah «e tem potom zahvaljuje blagorodni posestnici vile „Jankomira" t Kalčah za podarjenih 40 knjig. Bog plati! Za Žlčkarjev spomenik so darovali p. n. gg : Jakob Pukl, posestnik na Dunaju, 10 K, Janez Bidtr iz Rečice, 2 K, Ivan Vertovšek, trgovec iz Blance, 2 K, Marko Zičkar, kaplan v Konjicah, 8 K, Anton Pernat, župnik v Dobovi, 5 K. Družbi sv. Cirila In Metoda v Ljubljani so od dne 1. do 30. aprila 1906 poslali prispevke in darila p. n. gg. in društva: Podružnice: V Gornjemgradu pokro-viteljino 200 K; V Ptuju 75 K; na Vranskem 70 K; ženska v Trbovljah 221 K. Posojilnice: v Celju 200 K. Mohorja« v Ljutomeru 2 K; v Pesnici 5 K. Tvrdka Ivan Perdan v Ljub- ljani od družbinih vžigalic 1000 E. Tvrdka Ivan Jebačin v Ljubljani prispevek od družbine kave 536 K 50 v. Razni: Anton Črnko, kmet iz Lembaha pri Mariboru 2 K, Anton Gnus, višji učitelj v Dolu, nabral v prijateljskem sestanku občinskih odbornikov 5 K, I N. Vrabl, dobiček male družbe igralcev v Mariboru 2 E 14 v. Za šolske knjige in učila 190 E. Za narodni ko!ek 599 E 12 v. Za 32 družbinih koledarjev 51 E 20 v. Line Trst Loterijske številke. Dne 26. maja. 3, 79, 48, 31, 27. 3, 9, 13, 42, 47. 872 Zahvala. Povodom prebridke izgube našega ljubljenega sina, oziroma brata Janeza Hajšek, iestoiolca mariborske c. kr. gimnazije izrekamo prisrčno zahvalo vsem, ki so se udeležili njegovega pogreba, posebno preč. g. Antonu Hajšeku, kanoniku in dekanu, ki so vodili pogreb, in vsem drugim č. g. duhovnikom, tako tudi g. profesorju dr. Ant. Medvedu za ganljivi govor, g. profesorju Ko?anu ter vsem sošolcm za ganljivo žalostinko in krasen venec. Bog plati 1 Žalujoča rodbina. Vabilo na občni zbor ormoške posojilnice registrovane zadruge z neomejeno zavezo — „Friedauer Vorschuss-Verein r. G. m. unb. H." kateri se odredi na nedeljo 10. junija 1906. ob pol 2. uri popoldan v posojilnični pisarni. Dnevni red: 1. Poročilo predstojništva. 2. Polaganje računov in bilanca za 1. 1905. 3. Poročilo nadzorstva o računskem zaključku in bilanci. 4. Predlog predstojništva in nadzorstva o porabi čistega dobička. 5. Čitanje revizijskega poročila „Zveze" ter ukrepi vsled istega. 6. Slučajnosti. Pozor! Ako ob poldrugi uri ne bi bilo za sklepčnost zadostno število članov navzočih, se vrši drugo zborovanje na istem mestu in po istem dnevnem redu, pa še le ob pol tretji nri; takrat je občni zbor sklepčen pri vsakem številu navzočih članov. Ormož, dne 28. maja 1906. 871 Anton Šoštarič 1. r. Dr. I. Geršak 1. r. Pozor! Kdor hoče za praznike ne samo lep, ampak tudi trpežen in fini - klobuk po nizki ceni dobiti, naj ga kupi pri znanemu klobučarju : Francu JankoYic 192 v Vitanju. 2 Tam se najdejo klobuki vsake vrste in domačega : dela.: Dobil sem po ugodni ceni zalogo črnega kamgarna za moike in ženske obleke pripraven, 130 cm širok, je poprej stal meter gld. 1*20 in sedaj samo 85 kr. Kdor želi vzorec, naj naroči po dopisnici pri Jožef Uiaga, Maribor, Tegetthofova ulica 21. Slovenci! Spominjajte se ob raznih prilikah naše dicne, pre-potrebne šolske drnžbe sv. Cirila in Metoda! Vtaka beseda stane 2 v. Naj marga objava 45 v. MALA OZNANILA iS Vssks beseda stane 2 vin. Vtaka beseda stana 2 v. Večkr. objava pe dogovora. ISgBS^SSSSl Ti inserati se sprejemajo samo proti predplačila. Pri vprašanjih na upravništvo se mora pridjati znamka za odg ovor. Kupiš posestvo 1 Obsega 17 oralov, skoro polovica je lep les, potem je sadni vrt in 18 birnov posestve. Redi se lahko 4 glave živine. Lepa prilika, ugodni pogoji. Več pove po-sestnica Neža Eolerč v Lovankih pri Dobrlivasi. 2 Lepe travnike z sladko krmo proda Zl. Snlak, veleposestnik v Za-markovi pri Sv. Lenartu, pod ugodnimi pogoji. 2 Lepa hiia s tremi stanovanji, z lepim vrtom in brajdami v Novi vasi pri Mariboru se po ceni proda. Več se izve pri upravništvu t. 1. 867 2 Dekla iiče službe v večji kn-hinji v kakem trgu na Sp. Štajerskem. Navajena je domačega in poljskega dela. Naslov se izve pri upravništvu. 369 1 Učenec, ki ima veselje do kovačije, naj se oglasi pri kovaču Juriju Eodrič v Slivnici 18, pri Mariboru. 866 1 Posestvo na prodaj zraven glavne ceste, pol ure od Maribora, obstoji iz hiše s tremi sobami, kuhinje, živinskega hleva, škednja, svinjskih hlevov, kleti, vrta za zelenjavo, lepe brajde, nekaj sadnega drevja, dva orala rodovitne zemlje , pripravno za vsakega obrtnika. Cena 2700 gld. 600 gld. lahko ostane vknjiženih. Več se izve pri Ignacija Erižan, Poberže št. 90 pri Mariboru. 838 1 Enonadstropna hiia nese mnogo stanarine, lokali za trgovino, 2 veliki kleti, se po ceni proda. Vpraša se naj: Bankalarigasse 4. 237 1 Sodarskoga učenca, močnega, takoj sprejme Ivan Elemenak, sodar v Mozirju. 351 2 Učeneo iz boljše hiše in z dobrimi spričevali, se takoj sprejme v manu-fakturni trgovini M. E. Šepec, Maribor Grajski trg št. 2. 854 1 Lepo posostvo z zidano hišo in z opeko krito, hlevom in kozolcem, š kakimi 12 orali zemlje, ležeče ob okr. cesti med Zidanim mostom in Sevnico, se proda. Hiša je pripravna za trgovino in krčmo. Več pove lastnik Gašpar Šantaj na Brega pošta Loka pri Zid. mostu. 846 1 Enonadstrop. najemninska hiia, davka prosta, dva stavbišča, gostilniška obrt, na lepem prostora, v Maribora se po ceni proda, pod ugodnimi pogoji. Pojasnila daje iz prijaznosti Oswald, BUrgerstr. 2. 355 1 Službo organista In oerkov- nlka želi spremeniti natančen in zvest cerkovnik, oženjen in ima sina organista, ki je zmožen voditi cecilijansko petje, možki in mešani zbor, želi nastopiti na kakšni večji iari, kjer bi bilo prav primerno stanovanje in pošteni ponižni pevci oziroma pavke. Naslov pri upravništvu. 359 1 Novozldana hiia s petimi sobami tri kuhinje, velika klet, studenec, zraven hiše lep vrt in svinjski hlevi, se proda v Studencih pri Mariboru, Zgornjeradvanjska cesta 34. 385 1 Sprejme se 15 leten deček ali deklica v službo. Eje, pove upravn. 361 2 Lepo posostvo pol ur« od Maribora, enonadstropna hiša, gospodarsko poslopje, vinograd z amerik. trtami, sadonosnik, travniki in njive, vse sku-aj 13 oralov, proda Marija Dreksler "(ihlgase 24. Maribor. 364 M Ljudska posojilnica v Oplotnici imela bo občni zbor dne 4. rožnika popoldne ol» 3* uri z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo o društvenem delovanju. 2. Odobrenje letnega računa. 3. Volitev načelstva in računskih pregledovalcev. 4. Slučajnosti. Ako se ob 3. ne zbere za veljavno sklepanje zahtevano število zadružnikov, se vrši zborovanje pol ure pozneje brez oz ra na zastopane deleže. Anton Sumrek (Hi podobar in pozlatar v Celju ch] 225 io io Graška cesta št. 16 se priporoča preč. duhovščini in cerkvenim pradstojniitvom kakor slavnemu občinstvu za napravo in popravilo oltarjev v raznih slegih ter vsakovrstnih svetniških podob kakor sploh vse v to stroko spada joči h del. Dela so priznano umetniško dovršena In cena nizke! Jabolčno vino (jabolčnico ali tuklo) prav dobro, sladko in naravno prodaja po 14 vinarjev Fran Mihelič v Dobravi, pošta Zavrč. 865 2 Hiia z lepim vrtom se proda v Studencih, Bachgasse 5 pri Mariboru. 863 2 Štampilje iz kavčnka, modele za pied-tiskarije, izdeluje po ceni Earol Earner, zlatar in gra-ver v Mariboru, gosposka ulica št. 15. 757 45—34 Staro železo, baker, meaink, Bvinec, cin, cink kupuje po najboljši ceni Alojzij Riegler, ključavničarski mojster, Maribor, FlSssergasse št. 6. 309 1-6 ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦O»»»» Najcenejše, najodličnejše in najlepše pokritje je Patent zarezna strešna opeka in Patent stisnjena zarezna = strešna opeka naravno rdeče žgana in črno impregnirana, katera se dobi pri D. Tombah v Jurovcih pri Ptuju. CENE PRIMERNO NIZKE. DELO SOLIDNO IN SE V TEKU TEDNA IZGOTOVI. LIŠP NI TREBA ODSTRANITI. ZA VSE V SNAZENJE :: IZROČENE STVARI SE JAMČI.:: H. VOLK 76 Šoštam — Štajersko 16 Kemična pra|njca urejena a najnovejšimi stroji na par in elektriko, se priporoča aa snaionje vsako-:: vratnih oblek itd. :: = Najboljše - kose in srpe iz najboljšega srebr-:: nega jekla :: —— ter K tem primerne — brusne kamne priporoča po najnižjih cenah Štefan Kaufman trgovec z železnine v Radgoni zraven mestne hranilnico. Naznanilo« Na štajerski deželni kmetijski šoli v Grottenhofn pri Gradcu se podeli za šolsko leto 1906/7 več prostih mest. Naloga te šole je vzgajati in poučiti kmečke sinove za kmetijski poklic. Učenci se morajo učiti dve leti, pri slabših uspehih tri leta ter se morajo v tem času udeleževati pouka kakor tudi vsakega kmetijskega dela; nadalje se morajo vesti po šolskih predpisih. Na prosta mesta imajo pravico samo na Štajersko pristojni, ne pod 16 let stari mladeniči in sicer v prvi vrsti sinovi kmetov. Dotični, ki ima prosto mesto, ima zastonj pouk, stanovanje in navadno hrano. Za obleko in šolske potrebščine mora skrbeti sam. Prošnjo za prosto mest?, naslovljeno na dež. odbor štajerski. mora vročiti prosilec sam ravnatelju šole v Grotenhofu do 15. julija 1906 in sicer kak delavnik. Istočasno se mora tudi podvreči skušnji o znanostih, katere sije pridobil v[ljudski šoli. K prošnji mora priložiti: krstni list, domovinski list, odpustno spričevalo vsaj ljudske šole, zdravstveno spričevalo in o nastavljenih kozah, nravstveno spričevalo, potrdilo o dosedanjem delu pri kmetijstvu, potrdilo občinskega urada o posestniških razmerah starišev. Učenci, ki dobijo prosta mesta, se morajo zavezati s posebnim reverzom, da se bodo po dovršeni šoli najmanj tri leta posvetili kmetijstvu na Štajerskem ali pa da bodo plačali za vsako teh let izven Štajerske 200 K v deželni fond. Gradec, 17. majnika 1906. Od deželnega odbora štajerskega. 3 Oddaja stavbe. i—I V Globokem pri Brežicah odda se takoj zidarsko delo stavbe trirazrednega novega šolskega poslopja s potrebnimi učiteljskimi stanovanji potom zniževalne dražbe, katero delo je proračunjeno na 8720 K, z opazko, da se bodo drnga stavbena dela posebej oddala. Ponudbe s popustom v odstotkih s 10% varščino predložijo se naj najkasneje do 10. junija 1906 do 12. ure opoldne pri podpisanem krajnem šolskem svetu. Načrti in troškovnik sta pri podpisanem šolskem voditelju v pogled na razpolago. Krajni šol. svet Globoko pri Brežicah, Štajersko, dne 26. maja 1906. Janez Pabinc, BI. Tominc, predsednik kr. Sol. sveta šolski vodja. Edikt. Vsled sklopa z dae 15. maja 1906 S. 2/6 se bode prodajala dne 7. junija 1906 dopoldne ob lO.v sobi št. 5 konkurzna masa Jožefa Vrečka, trgovca v Makolah, kateri pristoja zahteva 1669 K 68 v. Izklicna cena je 1669 K 68 v, veadar se bodo zahteve (udi pod nominalno cenq,oddajale. Za istinitost in iztirjatev se na jamči. V zapisnik knjižnih apnikov se lahko vpogleda v uradni s )bi št. 7 ali v uradu konkurznega oskrbnika dr. Urbana Lemeža, < ilvetnika v Slovenski Bistrici, v navadnih uradnih urah. C. kr. okrajna sodnija Slov. Bistrica, oddelek I. dne 15. maja 1906. 360 i Reiser. Glavnemu zastopstvu zavarovalnega društva Atlas" v Gradcu, Neuthorgasse 49. Po smrti gospoda Petra Forte opekarskega mojstra v Gornji Pristavi pri Ptuju, ki je bd samo P/2 leta pri Vas zavarovan, ste zavarovalnino tako točno izplačali, da si štejem v posebno dolžnott, izreči Vam javno zahvalo in Vaše društvo „Atlas" vsakemu najtopleje priporočati. ptuj, 11. maja 1906. Jakob Matzun, pooblaščenec vdove ane forte. Za Marijine družbe je dobila prodajalnica Cirilove tiskarne krasne svetinje iz aluminija. Od sedaj lahko vsakdo dobi tnkaj tudi ■ vsakovrstne druge svetinje. = •I '•I Želodčne kapljice (prej „Markove kapljice") 500 let je že stara lekarna, kjer se izdelujejo po preizkušenem zdravniškem navodilu želodčne kapljice ''prej Markove kapljice). Te po receptu, ki mi ga je izročil neki zdravnik, prirejene želodčne kapljice so posebno priporočljive za ohra-njenje trajnega zdravja, ker je dokazano, da je nervoz- nost, bledica, pomanjkanje spanja, migrena, glavobsl vedno )e posledica slabe prebave in vsled tega tudi slabe tvo-rltve krvi. — Te kapljice učinkujejo posebno ob pro-hlajenju želodca oslablje-pju želodca, slabi prebavi in s tem spojenim zaprtje n ter pomanjkanju teka. ZAKONITO ZAJAMČENO. Izvleček iz prostovoljnih zahvalnic, ki mi dohajajo vsaki dan: Z Vašimi želodčnimi kapljicami sem zelo zadovoljen, ker so ozdravile mojo hčer od dolgoletne bledice. Pošljite mi, prosim za 8 kron še 2 ducata. Velespoštovanjem HENRIK KUBRICHT, krajni sodnik v Radenburgu. — Vaše želodčne kapljice so čudovito pomagale moji soprogi proti bolečini v želodcu. Pošljite mi še 12 steklenic.. JOSIP SCHNEIDER, posestnik na Dunaju Wiedner Hauptstr. Želodčne kapljice se pošiljajo : I ducat (12 steklenic) po 4-— K. 3 ducate (36 steklenlo) po II'— K. 5 ducatov (60 steklenic) 17-- K. prosto zavoja in poštnine, ako se pošlje denar naprej ali po poštnem povzetju — Razpošilja samo GRADSKA LEKARNA, ZAGREB 858 4—20 Trg sv. Marka št 68, poleg cerkve sv. Marka. Pozor 1 Citaj! Bolnemu zdravje! 440 52-44 Pozor 1 Citaj! Slabemn moč! Pakraike kapljiee in slavonska sel, to sta danes dve naj-priljnbljenejši ljudski zdravili med narodom, ker ta dva leka delujeta gotovo in z najboljšim uspehom ter sta si odprla pot na vse strani sveta. P&kr&ike kapljtoe: Delujejo izvrstno pri vseh želodčnih in črevesnih boleznih ter odstra-nujejo krče, bolesti iz želodca, vetrove in čistijo kri, pospešujejo prebavo zganjajo male in velike gliste, odstraqjajo mrzlico in vse druge bolezni, ki vsled mrzlice nastajajo. Zdravijo vse bolesti na jetrih in vranici. Najboljše sredstvo proti bolesti maternice in madron; zato ne smejo manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. — n Naj vsakdo naroči in naslovi: Peter Juriiid, lekarnar v Pakraou itv. 100, Slavonija. — Denar se pošilja naprej ali s poštnim povzetjem. Cena je sledeča (franko na vsako pošto): 12 steklenici« (1 ducat) I 5 K, 24 steklenice (2 ducata) 8 K 60 v, 36 stekleničie (3 ducati) 12 K 40 v, 48 stekleničie (4 ducati) 16 K, 60 stekleničie (5 ducatov) 18 K. H Manj od 12 stekleničic se ne razpošilja. Slavonska zel: Se rabi z vprav sijajnim in najboljšim uspehom proti zastarelemu kašlju, bolečinam v prsih, zamolklosti, hripavosti v grlu, težkemu dihanju, astmi, proti bodenju, kataru in odstanjuje goste sline ter deluj« izvrstno pri vseh, tudi najstarejših prsnih in poučnih bolečinah. Cena je sledeča, (franko na vsako pošto): 2 originalni steklenici 3 K 40 v; 4 originalne steklenice 5 K 80 v; 6 originalnih ste- H klenic 8 K 20 v. Manj od dveh steklenic se ne razpošilja. Prosim, da s« naročuje naravnost od mene pod naslovom: P. Jurtšic, lekarnar v Pakracu 100, Slavonija. | s M H S ž I ? i >5 Lžef Prstec v Mariboru, Tržaška cesta 7 priporoča k spomladi peronospora brizgalnice (patent Halbarth) najboljše gumijeve trake za zeleno cepljenje, gospodarske stroje, Roman in 'Portland cement, apno, železne šine in traverze. 362 2 Lepa vila enonadstropna, z velikim vrtom in hlevi blizu kolodvora se po ceni za 6000 gld. proda. Naslov v upravništvn. 317 2 99 - Svoji k svojim! - Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba na .'. edino hrvatsko varovalno zadrugo .*. CROATIA" pod pokroviteljstvom kralj. ===== Zagreba glavnega mesta Ista zavaruje na Štajerskem, Kranjskem in Koroškem vse premičnine, živino in pridelke proti ognju po najnižjih cenah. Vsa pojasnila daje: Glavni zastop ,Croatie' .*. v Mariboru, Koroška cesta štev. 9. .'. Zastopniki se ifičejo po vseh večjih krajih Kranjske, 713 Štajerske in Koroške. 61—34 Odiovomi urednik: Firlt Liskivar.