61
Veseli dan v Višnji gori.
Po  premilostljivim   cesarskim   dovoljenji   15.   dne sušca 1848 je bila  tudi  v Višnjigori  na  Dolenskim napravljena narodna (domača} straža.  Drugi dan mali-travna letašnjiga leta je nas kantonski komisar, gospod Bruner povabil vse gospodarje Višniskiga mesta v mestno hišo (rotovž). Tam jim je prav lepo razložil,  kako potrebno je tudi tukaj cesarkiga dovoljenja se poslužiti in narodno stražo napraviti,  de bi v takim nevarnim času svoje življenje in svoje premoženje ohranili. To povabilo je tudi podpiral  nek  gospod  uradnik,   v ta  namen od kresije iz Noviga mesta poslan.    Na to  povabilo so se večidel prebivavci možkiga spola,  stari in mladi v narodno stražo  zapisati dali,  in še tisti dan si oficirje in druge sprednike   izvolili.    Drugi dan že,  bila je ravno nedelja 2. dan malitravna,  so se  vsi v stražo zapisani mestnjani po poldanšnji božji službi vkup zbrali, z belo rudečimi zidanimi trakmi okinčani. V versto po soldaško se   vstopijo  in  gredo  po soldaskim redu (marširajo) v kantonsko grajšino zunaj mesta. Vsi stopajo po bobnar-jevimvdarku, kakor de bi bili že izurjeni vojaki. Bobnar (tambor)  nabija  boben,   kakor   de  bi bil pri   soldatih izučen,  pa je mlad Višnjan, domač rojak.    Pred njimi nese eden iz med njih lepo belo rudeče bandero s svitlo zvezdo, kakoršniga bi se nobena soldaška truma ne sramovala, desiravno je bilo  tako neutegama napravljeno, kakor de bi bilo iz zemlje zrastlo. V grajšinskim dvoru so  se   možje  narodne   straže  nekaj  časa  v  soldaskim obračanji vadili, kar jih je prav prijazno učil oficir na-šiga regimenta,   gospod Schonberger.    Po končanim vadenji gredo  spet vsi  po  soldaskim redu z banderam in z bobnam iz grajšine v mesto nazaj. Vstavijo se pred hišo izvoljeniga stotnika (kapitana) v versto in zaupijejo na vso moč:   „Dolgo   živi  naš dober cesar Ferdinand^. Gospod kantonski komisar in novo zvoljeni gospodje oficirji so dali novim stražnikam tri keblje vina, ktero so očitno na tergu pili, dobre volje bili in cesarju na čast peli.
Zvečer je bilo celo mesto v svitlobi. Po vsih oknih so sveče gorele, ne le samo po mestu, ampak tudi zunaj mesta v kantonski grajsini, v farovži, v kaplanii in v šolmojštrii je vse migljalo po oknih.
Tako so Višnjani 2. dan malitravna 1848 z velikim veseljem obhajali in presvitliga cesarja za dodeljeno
62
konstitucijo hvalili, in celi večer očitno na tergu lepe pesme prepevali cesarju v hvalo. Mir, edinost in ljubezen do cesarja in do naše drage domovine si bodo vsi Vis-Djani tudi prihodnjič z vso močjo ohraniti prizadevali.