ffSfiit r'
J5SSS«**
Občni zbor FPO: sedanja šolska ureditev omogoča ponemčevanje naših slovenskih otrok!
RfffcigSffHfl
Letnik XXVII — Štev. 22	28. maja 1975	Cena 4,— šil. P. b. b.
Erscheinungsort Klagenfurt. — Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
V Bistrici ob Dravi je v soboto koroška FPO priredila svoj občni zbor in na njem izvolila novega šefa stranke: deželni svetnik dr. Mario Ferrari-Brunnenfeld je postal naslednik „interimistične rešitve" Oskarja Huberja. Boj za predsedniško mesto ni prinesel nobenih presenečenj. Presenetljiva pa je bila vsekakor razprava, ki je neusmiljeno prinesla na svetlo mišljenje v nemškonacionalnem kotu zbranih: tisti, ki se z vso silo zaganjajo proti sedanji šolski ureditvi in jo označujejo kot diskriminacijo nemških otrok, med somišljeniki odkrito priznajo, da je po tej ureditvi lažje prevzgojiti slovenske otroke.
Do debate o manjšinskem šol-
stvu je prišlo, ko so predložili občnemu zboru predlog, ki je predvideval za slovenske otroke posebne razrede v posebnih centralnih šolah. Ta predlog, o katerem pravijo, da je njegov iniciator bil deželni poslanec Erich Sila (šolski strokovnjak FPO) ni nov, saj ga je zagovarjal že Heimatdienst od lanskoletne prireditve na celovškem Novem trgu, ga je zagovarjal Sila sam na seminarju katoliških publicistov v Tinjah in bi pomenil nič več in nič manj kot politiko ločevanja ras — politiko apartheida, kot jo prakticirajo v Rodeziji in Južni Afriki. Neka delegatka iz Žihpolj pa je potem imela pomisleke: „Die slovvenischen Kinder konnen in gemischten Schu-
Nad 2000 ljudi na manifestaciji koroških Slovencev v Pliberku:
Politika majhnih korakov je bila neuspešna
Nad dvatisoč ljudi je sledilo v nedeljo pozivu obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev in na manifestaciji ob priliki tridesetletnice zmage nad nacizmom in dvajsetletnice podpisa dunajske državne pogodbe izpričalo nezlomljivo življenjsko voljo koroških Slovencev. Na Glavnem trgu v Pliberku, kjer je bila manifestacija, pa je bila v izredno velikem številu zastopana tudi žandarmerija in varnostna direkcija: nad 200 »prijateljev in pomočnikov" v uniformi in civilu so odredili proti »obmejnemu mestu". Manifestacija pa je bila za »pranemške" prebivalce Pliberka povod dovolj, da so za popoldan prepustili brez vsakega odpora manifestantom mesto — in pod geslom »Bleiburg grulit St. Paul" iskali zatočišče pred slovensko invazijo v Št. Pavlu.
Zbranim rojakom je izrekel dobrodošlico vodja slovenske frakcije v pliberškem občinskem odboru mestni svetnik Štefan Trampusch, ki je še posebej pozdravil jugoslovanskega generalnega konzula Bojana Lubeja.
Pod vodstvom Foltija Hartmana so nato združeni moški zbori zapeli puntarsko „Le vkup, uboga gmajna" Rada Simonitija, »Kovači srno" Slavka Mihelčiča, »Naša vojska" Marjana Kozine ter Vrabčevo izvedbo »Zdravice".
Sledili so pozdravni nagovori de-tegacij narodnostnih skupin, ki so — sami manjšine — obiskali slovensko manifestacijo. Kot zastopnik Federalistične unije evropskih narodnih skupnosti (FUEV) je sprva spregovoril O lav Meinhart, pripadnik danske narodne skupnosti v Nemčiji, ki je obžaloval, da je takšna manifestacija kot opomin na Pred dvajsetimi leti zagotovljene pravice sploh potrebna. Kot primerjavo položajev obeh manjšin je dejal, da v Šlesviku, kjer živi njegova manjšina, ni nobenih organizacij, ki 'majo kot cilj iztrebljenje manjšine.
Kot zastopnik mladinske komisije FUEV je pozdravil navzoče Gerhard Emrich, ki je žel buren aplavz s svojo ugotovitvijo, da ga je poslala pUEV na manjšinsko zborovanje v Avstrijo, »državo, ki šteje med absolutno najbolj manjšinam sovraž-ne“ v Evropi. Emrich, član hrvaške narodne skupnosti na Gradiščanskem, je dejal, da Avstrija praktično ni prav nič napravila v zadnjih dvajsetih letih za izpolnitev določil 'z člena 7.
Kot zastopnik Hrvatskega kulturnega društva je predsednik dr. Ivo Muller v hrvaščini, ki so jo pa zbrani prav dobro razumeli, duhovito Privedel ad absurdum cepljenje Hrvatov in Slovencev v boju za skupne pravice, češ da so na Gradiščanskem drugi pogoji kot na Kolškem: »Drugačni pogoji so vsekakor, če pogledam na ogromno število tukaj zbranih žandarjev, kaj takega pri nas ni!"
Podpredsednik ZSO dr. Pavel Apovnik je v imenu Mednarodnega združenja za zaščito ogroženih jelkov in kultur (AIDLCM) izrekel dobrodošlico.
Pozdravne besede so naslovili na občinstvo še zastopnika tržaških 'n goriških Slovencev, ter predstav-
je večkrat prekinil buren aplavz navzočih in izjavil, da je naše potrpljenje pri kraju. Dr. Grilc je tudi u-gotovil, da »politika majhnih korakov manjšini ni prinesla nobenega uspeha" (glej tudi na 3. strani). Ob koncu svojega govora se je dr. Matevž Grilc obrnil tudi na nemško-govoreče sodeželane, na kratko povzel svoje misli in obljubil, da bomo koroški Slovenci nesmisel ugo-
nika italijanske in madžarske manjšine v Sloveniji, ki sta naglasila svoje zadovoljstvo nad ureditvijo njihovih manjšinskih pravic ter se z ogorčenjem obrnila na Avstrijo, naj ona tozadevne ukrepe čim prej nadoknadi.
Sledil je govor podpredsednika narodnega sveta koroških Slovencev dr. Matevža Grilca. »Niti ena sama določba iz člena 7 ni bila izpolnjena po duhu državne pogodbe," je dejal govornik, katerega
nih mešanih zborov pod vodstvom prof. Jožka Kovačiča. Zapeli so Kra-molčevo »Koroško budnico", Ker-njakovo »Rož, Podjuna, Zilja" ter Gobčevi »O Podjuna" in »Koroška", še prej pa je zbrane rojake navdušil nastop folklorne skupine gradiščanskih Hrvatov »Kolo Slavuj" pod vodstvom Mirka Kuzmiča.
Ob koncu je bila prebrana še resolucija (objavljamo jo na 2. strani), spored manifestacije, ki jo je povezoval dipl. inž. Feliks VVieser, pa je zaključil nastop folklorne skupine »Zarja" iz Železne Kaple.
Prireditev je potekala brez vsakega pripetljaja, le neka majhna skupina heimatdienstovskih pristašev je skušala nekaj časa z opazkami motiti prireditev in je bilo tozadevno treba ponovno opozoriti v prevelikem številu navzoče »čuvarje reda", naj izpolnjujejo dolžnosti.
Kot postskript še enkrat izpraznjeni Pliberk: domovini zvesti Pli-
Gerhard Emrich (levo): »Ena manjšinam najbolj sovražna država!" Dr. Ivo Muller: »Če pogledam na policijo, je res razlika!"
Nad dva tisoč ljudi se je zbralo na Glavnem trgu v Pliberku. Z eno izjemo je na vseh hišah zapisano »Hauptplatz" in ne ,,10,-Oktober-Platz", kot so to hoteli imeti nekateri supernemškonacionalci.
tavljanja manjšine tudi dokumentirali.
Po pesmi združenih zborov pod vodstvom Hanzija Kežarja »Na oknu, glej, obrazek bled" Rada Simonitija je spregovoril predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Franci Zvvitter, ki se je sprva spomnil žrtev partizanskih bojev na Koroškem, našega doprinosa v svobodi (izvlečke njegovega govora objavljamo na 2. strani).
Govoru je sledil nastop združe-
Olav Meinhart: »Če bi Avstrija izpolnila svoje obveznosti, tega zborovanja ne bi bilo treba."
berčani so, kot že v uvodu omenjeno, prepustili Pliberk Slovencem, ter z županom vred na čelu odpotovali na koroški popoldan v Št. Pavel. Čisto v stilu Sovjetske zveze med drugo svetovno vojno (»verbrannte Erde" je to imenovala VVehrmacht) so izpraznili mesto: kako daleč gre slepa narodnostna nestrpnost, se kaže v dejstvu, da je več pliberških gostilničarjev raje zaprlo svoje oštarije, kakor da bi zaslužili od slovenskih obiskoval-
len leichter umgepolt vverden", je zagovarjala dosedanjo šolsko ureditev. Nekaj v svobodnjaških vrstah povsem novega: kajti doslej se je nemškonacionalni tabor skupno z FPO zaletaval proti sedanji šolski ureditvi, češ da nemški otroci trpijo tudi pod slovenskim poukom. Vsaj v javnosti. Kakšno mnenje so imeli ti krogi, če so bili sami med seboj, doslej ni bilo znano, dalo se je samo ugibati. Pri tem občnem zboru pa je bilo povabljenih tudi več zastopnikov tiska kot pri prejšnjih takšnih prireditvah, ki so potekale skoraj pod izključitvijo javnosti.
Poslanec dr. Scrinzi je takoj spoznal za svobodnjake nevarni položaj, ki je nastal po tej nešminkani izjavi žihpoljske delegatke. Hitel je k govorniškemu pultu in skušal popraviti to izjavo, češ da to ni res in da FPO-jevska manjšinska politika s takimi izjavami ne sme priti v slabo luč. Zaman je popravljal, vtisa tega diskusijskega prispevka ni mogel popraviti, zlasti, ko o resničnosti trditve žihpoljske delegatke tudi Scrinzi ni podvomil. K sožitju med obema narodoma pa je dejal Scrinzi, prvi kandidat FPO za državni zbor: „Wir vvollen im Geiste einer 1000-jahrigen Nachbarschaft miteinander leben!" — Nihče ni o-pazil dvoreznosti te izjave: nekaj tisočletnega smo prav koroški Slovenci šele pred dobrimi trideset leti doživeli.
® V soboto je bil prvi deželni kongres Slovenske skupnosti. Na njem je ta politična organizacija Slovencev v Italiji dobila enotno deželno tako organizacijsko kot politično podobo. Do pred dvema mesecema sta namreč delovali dve politični organizaciji in sicer na Goriškem Slovenska demokratska zveza, na Tržaškem pa Slovenska skupnost. Po reorganizaciji goriške stranke je včeraj prišlo do združitve obeh v enotno deželno politično organizacijo. Kongres je podčrtal glavno nalogo Slovenske skupnosti in sicer obrambo slovenskih narodnostnih pravic.
® Ob 30-letnici osvoboditve iz nemških taborišč je bila v soboto v Podljubelju osrednja slovesnost, na kateri so počastili spomin na žrtve zaporov in taborišč. Proslava pa je hkrati izzvenela v oster protest proti oživljanju nacizma in fašizma v svetu in še posebno na Koroškem.
Spomin na strahote nemških taborišč in trpljenje v njih, je v svojem govoru obudil Tone Dolinšek, podpredsednik komisije za internirance pri ZZB NOV Slovenije.
»V zadnjem času se zamejski Slovenci vse pogosteje srečujejo z novimi oblikami nacizma, ki ga o-življajo mračne imperialistične sile še prav posebno očitno v Avstriji, kjer politiki niso sposobni videti, kam so zabredli in da njihova država drsi navzdol v demokratičnih odnosih.
Še živeči interniranci, ki smo doživeli strahote nemških taborišč, vprašujemo delavske množice in demokratične sile v Avstriji, zakaj se bolj odločno ne bore proti novemu nacizmu," je med drugim rekel Dolinšek.
cev. Nekateri naivneži so resno mislili, da bodo Slovenci poginili v Pliberku od lakote in žeje ...
Na prireditvi je slovenska študen-tarija prodajala oz. razdeljevala več tiskovnih izdelkov: dijaki so prodajali »Zvon", kladivarji zadnjo številko »Kladiva". Le-ta v efektu zdaleč zaostaja za tistimi iz leta 1970— 71 in kaže v pisanju vedno bolj malomeščanske poteze. Klub graških študentov pa je na letaku zavzel stališče do spomenice osrednjih organizacij in v njem zahteval obvezno dvojezično šolo.
GOSPODARSTVO:
Puškarsko mesto Borovlje v preteklosti in sedaj
Borovlje, industrijski center slovenskega Roža in najjužnejše mesto Avstrije, so se predstavile s svojo posebnostjo, ki v osrčju Evrope nima para. Višja tehnična šola za puškarstvo se je predstavila v svojih novih dimenzijah. Ta tehnično vzgojni zavod, ki ga je že pred desetletji ustanovila koroška deželna vlada, je bil v zadnjih letih za ceno 40 milijonov šilingov obnovljen in razširjen. Sedaj ne skrbi le za vzgojo visokokvalificiranih kadrov puškarske obrti, marveč v povezavi z boroveljskim podržavljenim podjetjem jeklarstva KESTAG tudi za vzgojo kadrov na področju izdelave orodja za obdelavo jekla. Pomen te višje tehnične šole ka-rakterizira zlasti dejstvo, da se na
Dr. Franci Zu/itter: »stelje privesti ad absurdom!"
Tridesete obletnice zmage nad fašizmom ni mogoče praznovati, ne da bi se v prvi vrsti spomnili veličastne borbe naših partizanov, ki so se v sklopu narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov borili proti fašizmu za svobodo, mir in bratstvo med narodi.
Na žalost, ta herojska doba našega ljudstva še vedno ni dovolj raziskana, da bi lahko stoodstotno s točnimi številkami prikazali ves naš veliki doprinos v tej borbi,
Pod najtežjimi pogoji so partizanske enote na Koroškem tri leta zadajala okupatorju hude udarce. V približno 600 oboroženih akcijah in spopadih so koroški partizani uničili na stotine vagonov, in na desetine lokomotiv, porušili številne mostove in važne industrijske naprave, ki so služile nacistični vojni ma-šineriji in Hitlerjevemu nasilju, ki je divjalo nad našim ljudstvom. Nacistični sovražnik je utrpel v teh borbah preko 3800 mrtvih, preko
Dr. Franci Zvvitter
3000 ujetih in preko 2000 ranjenih. Težka in neenaka borba pa je terjala tudi od koroških partizanov velike žrtve: nad 1000 mrtvih, prav toliko ranjenih in pogrešanih, od našega slovenskega koroškega ljudstva pa potoke krvi, solza in nepopisnega trpljenja ...
Mislim, da ni treba ponovno poudariti, da država, za katere svobodo smo brez dvoma svoje doprinesli — saj smo bili koroški Slovenci edini, ki so v mejah velikega nemškega rajha na ozemlju Avstrije vodili oboroženo borbo proti o-kupatorju — da ta naša država do danes, torej dvajset let po preteku od podpisa dokumenta obnovitve njene samostojnosti in neodvisnosti še daleč ni izpolnila v tem dokumentu prevzetih obveznosti, to
njej za svoj bodoči poklic usposablja 35 inozemcev.
Boroveljsko puškarstvo temelji po zadevnih kronikah na tradiciji 420 let. Leta 1555 je bila v Borovljah izdelana prva puška. Leta 1632 se je s puškarsko obrtjo bavilo v Borovljah že več kot sto mojstrov s 130 pomočniki in vajenci. Dela tudi pozneje ni zmanjkalo. Za časa Marije Terezije je število puškarskih mojstrov v Borovljah in okolici naraslo na 300. Njihovih izdelkov se je v prvi vrsti posluževala tedanja avstrijska vojska. Tako je npr. v obdobju 1800—1815, ko je bil Napoleon na osvajalnem pohodu po Evropi, dobila avstrijska vojska iz Borovelj 300.000 pušk. Ves čas pa so boroveljski puškarji svoje puške prodajali tudi v druge države, zlasti v Francijo, na Bavarsko, v tedanjo republiko Benetke, v Španijo in v Turčijo. Slednji so npr. leta 1753 prodali 6000 pušk.
Dobe razcveta boroveljskega pu-škarstva so se menjale z dobami njegovega upadanja. S premirji na področju oboroženih konfliktov v
se pravi, še zdavnaj ni v zadovoljivi meri in še manj v celoti rešila določil člena 7 državne pogodbe v korist naše narodne skupnosti!
To so dejstva, ki jih ne more spremeniti nobeno še tako žolčno reagiranje na tozadevna opozorila z naše strani in s strani države matičnega naroda! Koroški Slovenci vsekakor ne moremo še naprej prepuščati reševanje našega vprašanja in naših življenjskih pravic naključju in morda zavlačevanju nadaljnjih dvajset let! Zato terjamo in bomo terjali svojo pravico dosledno tako v notranjosti države, kakor na mednarodni ravni.
Vodstvo manjšine, ki ne bi izkoriščalo vseh danih možnosti in pravic, ki jih daje mednarodni dokument, bi bilo slab mentor in slab zastopnik interesov narodne skupnosti.
Koroški Slovenci imamo tudi ob dvajsetletnici podpisa državne pogodbe, kakor je povedano že v prvi spomenici z dne 11. oktobra 1955 le eno željo, da bi čimprej postali polnopravna, enakopravna
Evropi so sledile tudi krize v pu-škarstvu. Največjo krizo so boroveljski puškarji preživeli v letih 1918—1938, ko je njihova letna proizvodnja padla na 5000 pušk. Ta leta so jih tudi streznila. Spoznali so, da si morejo mednarodni trg obdržati in si ga naprej osvajati le s Specializacijo na izdelavo lovskih pušk in z visoko kvaliteto svojih izdelkov. Bogata tradicija, na kateri so se preobrazbe svoje dejavnosti lotili, jim je enako pomagala kot pa docela nove strukture v trgovini z lovskimi puškami po letu 1945.
Trgovska žilica boroveljskih puškarjev za časa povojne desetletne zasedbe Avstrije po vojaških enotah Francije, Sovjetske zveze, Velike Britanije in Združenih držav Amerike je njihovim izdelkom odprla pot v novi širni svet. S trgovsko žilico in dovršeno kvaliteto več sto Specialistov na področju izdelave posameznih delov so boroveljske puške zahtevani potrebni pribor ljubiteljev lova. Več kot 90 odstotkov boroveljskih lovskih pušk gre v izvoz. Glavni odjemalci so
manjšina, da bi čimprej lahko živeli kot enakopravni med enakopravnimi. Zato se borimo in se bomo borili kot etnična skupina v Avstriji, kot slovenska in jugoslovanska manjšina, da še enkrat ponovim, v notranjosti države in na mednarodni ravni vse do popolne dosege neokrnjenih pravic, ki nam gre-jo!
Poudarjam ..neokrnjenih" pravic, ker tudi uradne plasti z vlado vred poskušajo, da bi s pomočjo tako imenovanega ..ugotavljanja manjšine", ali kakor to sramežljivo imenujejo — potom ..ljudskega štetja posebne vrste" okrnile te pravice in po dvajsetih letih spremenile tozadevna določila državne pogodbe. To je trenutno najnevarnejši naklep in najhujši naskok na naše pravice in na naš obstoj in nadaljnji razvoj sploh.
Slej ko prej tudi zahtevamo takojšnjo prepoved dejavnosti organizacij, ki merijo na to, da odvzamejo hrvatskemu ali slovenskemu prebivalstvu njegov značaj in pravice kot manjšine.
Nemčija, Francija in Švica ter Združene države Amerike, katerih številni lovci za boroveljske puške plačajo vsako ceno. Ta čas širom zemeljske oble skoraj ni dežele, kjer se lovci ne bi dičili z boroveljskimi puškami. Verjetno pa po širnem svetu tudi ni divjadi, ki ne bi bila uplenjena s puškami iz Borovelj.
Ob tem slovesu, ki ga imajo s svojimi puškami Borovlje enako kot s svojimi specialitetami na področju jeklarstva — kar oboje do-naša tudi mestni upravi pomembne dohodke — pa obiskovalca začudi podoba tega mesta. Borovlje namreč ne kažejo lice razvitega obrt-niško-industrijskega mesta, marveč so v bistvu ostale take kot so bile pred desetletji. Ozke, neasfaltirane ceste brez pločnikov za pešce, nepregledna križišča in druge pomanjkljivosti na področju infrastrukture že na neposrednem obrobju mestnega centra človeka razočarajo. To tembolj, ker šteje boroveljska občina nekaj nad 8000 prebivalcev, od katerih pa je skoraj tretjina zaposlena v obrtni dejavno-
Mimo tega pa zahtevamo in terjamo v smislu enake vzgojne šanse nadaljnjo lastno srednjo šolo in svobodne kulturne vzgojne in človeške odnose in stike z matičnim narodom s ciljem graditve boljšega sveta brez nacionalne, jezikovne in rasne diskriminacije, novega lepšega sveta miru in bratstva med narodi.
Ob tridesetletnici zmage nad fašizmom in ob dvajsetletnici podpisa državne pogodbe:
Naj živi svobodna in neodvisna republika Avstrija, katere lojalni državljani smo!
Naj živi enotnost koroških Slovencev v borbi za njihove pravice!
Naj živi vsesplošna povezanost slovenske narodne skupnosti s slovensko narodno celoto v skupnosti jugoslovanskih narodov!
Naj živita mirno sožitje in enakopravno tekmovanje obeh narodov v deželi, naj živi bratstvo med narodi in mir med državami, kakor je zapel naš pesnik France Prešern že pred sto leti ob prebujenju narodov: Žive naj vsi narodi...
sti. Po svojem davčnem donosu občina Borovlje daleč nadkriljuje sosedne podeželske občine. Po svoji infrastrukturi pa zaostaja daleč za njimi. Turisti, ki pridejo v Borovlje, se spričo take malomarnosti občinske uprave zelo naglo umaknejo in pravijo: če ne bo treba, se ne bomo več oglasili.	(bi)
Opozorilo pred
nacionalno
histerijo
V zgornjeavstrijskem listu „Volks-blatt“ je glavni urednik Peter Klar sicer imenoval jugoslovansko diplomatsko intervencijo kot nezaželeno pomoč11, pač pa je svaril pred politiko nestrpnosti napram južnemu sosedu. Nekaj citatov:
„So sehr wir auch emport sind uber die ungualifizierten Tone aus dem Suden, so kindisch ware es, wenn wir darauf mit der Forderung reagierten, es sollten erstens alle jugoslavvischen Gastarbeiter hin-ausgeschmissen vverden und zwei-tens alle Sommerurlaube an der dalmatinischen Adria storniert vverden. Man hort solche Forderungen nicht nur an den VVirtshaustischen, man liest sie auch da und dort in Zeitungen. Nichts leichter, als an der kochenden Volksseele sein ei-genes Suppchen zu vvarmen! Als ob der jugoslavvische Hilfsarbeiter und die jugoslavvische Putzfrau, die ohnehin just jene Drecksarbeit machen, fur die vvir uns zu vor-nehm sind, etvvas mit den Belgra-der Urtonen zu tun hatten! Oder glaubt man, die Vorvvurfe konnten damit entkraftet vverden, daB vvir alle Jugos ausvveisen und unsere Urlaubsarrangements zuriickzie-hen? Wir konnen uns nicht mit Stromungen identifizieren, die ein Volk in den Strudel des Volkshas-ses zu ziehen versuchen."
Vrh socialistov
Trije voditelji socialističnih strank so se zbrali na vrtu Kreiskyjeve vile in se posvetovali o perečih vprašanjih: Olof Palme s Švedske, Willy Brandt iz Zvezne republike Nemčije in gostitelj Bruno Kreisky so se posvetovali predvsem o sodelovanju socialističnih strank s komunisti. Konkreten povod za to zborovanje je bil položaj na Portugalskem, kjer so komunisti zajeli edini social-demokratični časopis in tako položili temelje za prevzem oblasti. Šefi treh socialističnih strank so sicer dejali, da „ni u-mestno“ od zunaj vplivati na portugalski položaj, pač pa so ogroženi bratski stranki izrekli „polno solidarnost11 in „moralno pomoč11.
Kriza pri DAMAG
Kakšne posledice ima na gospodarskem področju pospeševanje inozemskih oz. mednarodnih firm, se v zadnjih dneh kaže tudi na Koroškem: tokrat v Radentheinu. Av-strijsko-ameriška magnezitska delniška družba (OAMAG) hoče poslati v zgodnjo penzijo več delavcev v starosti od 55 let naprej. Zaenkrat je predvideno, da bodo na ta način zreducirali število zaposlenih za 35 do 40 ljudi. Vse te ukrepe bodo izvedli v soglasju s sindikatom. V razmerju do celotnega števila zaposlenih je to okoli 10 odstotkov.
Tudi čevljarstvo ima eno podjetje manj: v enem tednu bo zaprla tudi tovarna „Planet“ v VVolfsbergu.
# Bivši šef češkoslovaške komunistične partije Aleksander Dubček, iniciator „praške pomladi11 je bil ponovno degradiran. Zaradi nekaterih njegovih izjav zdaj na njegovem delovnem mestu v gozdni upravi sadi drevesa. Prej je bil Dubček še inšpektor vozil gozdne u-prave.
Resolucija, sprejeta na manifestaciji
Na manifestaciji koroških Slovencev, dne 25. maja 1975, v Pliberku je bila sprejeta ta resolucija:
Koroški Slovenci, zbrani v Pliberku na manifestaciji ob tridesetletnici po zmagi nad nacizmom in ob dvajsetletnici podpisa avstrijske državne pogodbe, z vso odločnostjo zahtevamo globalno izvajanje člena 7 avstrijske državne pogodbe v smislu naših nespremenjenih predlogov in to čimprej, ker je slovenska narodna skupnost zaradi pritiska nemškonacionalističnih sil in zaradi le delnega in zamudnega pristopa do reševanja obveznosti iz državne pogodbe dejansko ogrožena že v svojem jedru.
Državna pogodba, ki je del avstrijske ustave, ne predvideva v odstavkih člena 7 preštevanja manjšine. Zato odklanjamo vsako ugotavljanje, ljudsko štetje posebne vrste ali kakorkoli bi se imenovalo, ker je življenjski prostor koroških Slovencev bil znan v vsej zgodovini v monarhiji, v prvi republiki, tretjem rajhu in je znan tudi oblastem druge republike, končno pa bi nasprotovalo ugotavljanje, ki ga načrtuje zvezna vlada, državni pogodbi, avstrijski ustavi in načelu o pospeševanju manjšine in bi pomenilo dejansko revizija državne pogodbe.
Z ogorčenjem ugotavljamo, da je zvezna vlada vsa leta od podpisa državne pogodbe popuščala pritisku nam nasprotnih nemškonacionalističnih sil, zato z vso odločnostjo zahtevamo, da prične reševati vsa odprta vprašanja v sodelovanju z manjšino in na podlagi točno dogovorjenega časovnega razpo-
redja. Ne moremo namreč dopustiti, da bi bilo reševanje nam zajamčenih življenjskih pravic še naprej odvisno od slučajev ali pa da bi se zavlačevalo nadaljnjih dvajset let.
Hkrati pa pričakujemo, da nas bo država matičnega naroda tudi vnaprej vsestransko podpirala v boju za naše pravice.
,Večer“ protestiral proti izjavam zveznega kanclerja
Na proslavi 30-letnice mariborskega „Večera“ je kolektiv Večera na slavnostni seji sklenil protestno brzojavko zveznemu kanclerju Kreiskemu zaradi njegovih žaljivih izjav, ko je primerjal pisanje jugoslovanskih listov s pisanjem v fašističnih listih. Brzojavka se glasi:
„ Kolektiv Večera je z ogorčenostjo sprejel nedavne izjave avstrijskega zveznega kanclerja dr. Bruna Kreiskega, češ da jugoslovanski tisk v svojih člankih uporablja .jezik, ki je bil v navadi v fašističnih časnikih'. Ta izjava predstavlja samovoljno, tendenciozno oceno objektivnega jugoslovanskega poročanja o tistih manifestacijah
v avstrijski republiki, ki so v kričečem nasprotju z določili avstrijske državne pogodbe in tudi z večkrat izraženimi željami uradnega Dunaja po prijateljskih, dobrososedskih odnosih, hkrati pa tudi grobo potvarjanje resnice.
Ugotavljamo, da je dnevnik Večer ves čas svojega obstoja — prav danes mineva 30 let — dosledno zastopal in pojasnjeval stališče jugoslovanske vlade v njenih miroljubnih, prijateljskih prizadevanjih za zbližanje s severno sosedo. Zato imamo očitek avstrijskega zveznega kanclerja tudi za frontalen napad na jugoslovansko neuvrščeno zunanjo politiko, ki si je pridobila tako velik sloves na svetu, in ga odločno odklanjamo ter obsojamo.11
Podpredsednik NSKS dr. Matevž Grilc na manifestaciji koroških Slovencev v Pliberku:
»Odgovornost za radikalizacijo nosi vlada sama!"
Zbrali smo se danes na tej manifestaciji v Pliberku, da se spomnimo tridesetletnice konca najbolj krvave vojne v zgodovini človeštva, da se spomnimo poraza fašizma in končne zmage naprednih narodov nad mračnjaško ideologijo tretjega rajha. Zbrali smo se tudi ob dvajsetletnici podpisa avstrijske državne pogodbe, tistega mednarodnega dokumenta, ki je podlaga današnje svobodne Avstrije.
Prav koroški Slovenci so občutili na najbolj krut način grozote podivjanega nacizma. Ker so ostali zvesti narodu in jeziku, so jih kot zločince aretirali in peljali v zapore, kjer jih je mnogo našlo smrt. Višek protislovenskih akcij pa je bilo izseljevanje slovenskih družin v koncentracijska taborišča. 50.000 Slovencev so hoteli izseliti in na tem področju naseliti Nemce, tako, da bi bila končno izbrisana slovenska beseda s Koroške. Pogumno so prenašali koroški Slovenci torture nacistov, pogumno so šli tudi v smrt, v zavesti, da bodo nečloveški nacisti prej ali slej doživeli poraz in da bo tudi za slovenski narod končno zopet sijalo sonce svobode. V teh najtežjih časih so pokazali nadčloveški pogum, ko so se v partizanski vojski aktivno uprli nemškemu okupatorju in se borili kot edina organizirana odporniška skupina v Avstriji proti nacistični okupaciji. Ta borba koroških Slovencev je bila odločilen doprinos k osvoboditvi Avstrije in k podpisu avstrijske državne pogodbe leta 1955. Že v moskovski izjavi Roosevelta, Churchilla in Stalina iz I. 1943 beremo, da bo ureditev povojne Avstrije naposled odvisna od tega, kolikor bo sama prispevala k svoji osvoboditvi. In dejansko so se Avstrijci pri pogajanjih za dosego avstrijske državne pogodbe vedno spet sklicevali na aktivni upor koroških Slovencev proti nacizmu. Zato pa je morala Avstrija sprejeti v členu 7 te avstrijske državne pogodbe jasne obveznosti napram v državi živečim manjšinam.
Koroški Slovenci smo torej mnogo doprinesli k osvoboditvi Avstrije in upravičeno smo torej pričakovali, da bo Avstrija nemudoma po podpisu avstrijske državne pogodbe leta 1955 izpolnila svoje obveznosti nasproti slovenski in hrvaški narodni skupini.
Naše predstave smo deponirali v memorandumu z dne 11. oktobra 1955 zvezni vladi v upanju, da bo ta skrbela za to, da se koroškim Slovencem zasigura zasluženo in dejansko enakopravnost.
Vendar smo se bridko motili. Danes po 20 letih moramo ugotoviti, da Avstrija ni izpolnila niti ene točke člena 7 avstrijske državne pogodbe zadovoljivo po duhu in črki tega mednarodnega dokumenta. 14. maja 1975 smo predložili koroški Slovenci ob 20-letnici podpisa avstrijske državne pogodbe zvezni vladi novo spomenico, v kateri smo morali ponoviti tistč iz leta 1955 dobesedno, kajti upravičene zahteve, ki so bile predložene pred 20 leti niso doživele nobene uresničitve ampak se je situacija bistveno poslabšala. Kakor groteskno to zveni, je vendar resnica, da je Avstrija uporabljala predpise čl. 7 za to, da je prikrajšala pravice koroškim Slovencem in avstrijskim manjšinam, kar se vidi na primer očitno na Področju šolstva, pa tudi na področju uradnega in sodnijskega jezika, medtem ko pomeni višek protislovenske politike nameravano in od strank že sklenjeno ugotavljanje manjšine, ki nas spominja na ukrepe nacizma, ki je proti mednarodnim podpisom manjšinske zaščite, proti duhu državne pogodbe
in katerega namen je končna likvidacija koroških Slovencev. Pribiti pa je treba na tem mestu, da Avstrija s takim ravnanjem enostransko spreminja državno pogodbo iz I. 1955, ki so jo podpisale štiri velesile in mnogo drugih držav, med njimi država našega matičnega naroda Jugoslavija in s tem spravlja v nevarnost tiste dobrine, ki jih je dosegla s podpisom državne pogodbe.
To dejstvo pa skuša Avstrija z dvolično politiko pred mednarodno javnostjo zakriti. Tako je pred kratkim avstrijski zastopnik pri OZN v New Vorku govoril celo o „poseb-nih pravicah" (Sonderrechte), torej o privilegijih, ki da jih uživajo koroški Slovenci in gradiščanski Hrvati, tako, da je baje ..zajamčen njihov obstoj in nemoten razvoj". Koroški Slovenci proti takemu zlonamernemu zavijanju dejstev odločno protestiramo, to so laži, ki jih kolportira uradna Avstrija, da bi zakrila pred mednarodno javnostjo intoleranco, asimilacijsko politiko in nenazadnje pojavljanje neonacistične miselnosti.
Pravi obraz prikaže Avstrija le v politiki napram manjšinam v državi in nasproti matični državi Jugoslaviji, ko ta kot sopodpisnica državne pogodbe upravičeno opozarja Avstrijo na neizpolnjene obveznosti. Koroški Slovenci smo vedno bili pripravljeni na razgovore z vlado. Za rešitev vprašanj slovenske narodne skupnosti smo vodili mnogo razgovorov in smo predložili nešteto pismenih predlogov. V zadnji spomenici smo navedli 40 le najvažnejših dokumentov, ki smo jih predložili o različnih problemih vladi. Vendar imamo vtis, da vlada teh vlog niti ni prebrala, kaj šele upoštevala. Niti enega predloga osrednjih slovenskih organizacij ni realizirala, vse ekstremne zahteve nemških nacionalistov pa je avstrijska praksa končno v polni meri izpolnila. Razgovori s Slovenci so očitno služili le zavlačevanju in ne rešitvi narodnostnih vprašanj.
Deželni glavar VVagner se moti, če misli, da je možno rešiti koroško vprašanje brez sodelovanja prizadete narodnostne skupnosti, le v sodelovanju strank večinskega naroda, moti se, če je mnenja, da je treba rešiti odprta vprašanja člena 7 po predstavah Avstrije in prizadetih zveznih dežel, to ie večinskega naroda. Tudi VVagner se bo moral končno dokopati do dejstva, da avstrijska državna pogodba ne vsebuje pravic za nemško večino, ampak jasno pravice v zaščito narodnostnih manjšin, in s tem tudi slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem.
Avstrija se mora zavedati, da je možna rešitev teh vprašanj le v sodelovanju s koroškimi Slovenci. Naravnost predrzno je mnenje, češ da lahko Avstrija sama odloča o tem ali bo izpolnila obveznosti nasproti manjšinam ali ne. Avstrija se mora končno zavedati, da se je obvezala v mednarodni pogodbi in da je odgovorna za svoje ukrepe mednarodni javnosti.
Politiko v državnem in deželnem zboru zastopanih strank nasproti slovenski narodni skupnosti pa danes odlikuje goli oportunizem. Volilni boj za deželnozborske volitve ie pokazal naravnost grozno nenačelnost ko so se stranke izživljale v sovraštvu do koroških Slovencev, in na način snubile nemškonacio-nalne in nacistične volilce, v katerem smo spoznali nevaren razvoj avstrijske demokracije. Vidni politiki so se bahali z nacistično preteklostjo in celo zvezni kancler je psoval predstavnike slovenskih narodnih organizacij.
Po členu 9 avstrijske državne po-
godbe pa se je Avstrija tudi obvezala iztrebiti nacistično preteklost, da izvede tako imenovano denaci-fikacijo, kar pa se predvsem na Koroškem ni zgodilo. Vodilni nacionalni socialisti in SS-ovci so zasedli na Koroškem najvišja mesta, medtem ko koroških Slovencev v javnih službah skoroda ni. Dejstvo je, da je v očeh koroških veljakov bolj zanesljiv in protežidan tisti, ki ima nacistično preteklost, kot pa koroški Slovenci ali nekdo, ki se je boril v najtežjih časih v partizanskih enotah proti nemškemu okupatorju. Pred avstrijskimi sodišči se morajo danes zagovarjati antifašisti, kot se je pred kratkim zgodilo v Salzburgu, na Koroškem pa trgajo podivjane šovinistične tolpe ob asistenci avstrijske policije dvojezične napise.
Ob teh dejstvih, dragi rojaki, smatra kancler Kreisky ugotavljanje manjšine kot „najvišjo stopnjo tolerance". Isti Kreisky, ki je pred kratkim še odklonil tako ugotavljanje kot netolerantno in za slovensko narodno skupnost nesprejemljivo. Ni potrebno posebno poudarjati, da v naših očeh taki politiki niso in ne morejo več biti verodostojni.
Mi pa vemo, da je tako ugotavljanje manjšine, katerega so od vsega začetka zahtevali nemški šovinistični in neonacistični krogi, višek protislovenske gonje in nadaljevanje nacistične likvidacijske politike.
S ponovnim preštevanjem hoče vlada očividno izbrisati koroške Slovence in izpolniti Hitlerjev ukaz „macht mir dies Land deutsch!"
Tu pa je in mora biti naše potrpežljivosti konec.
Tako ugotavljanje je namreč far-za in roganje v obraz ne samo koroškim Slovencem, ampak tudi mednarodni javnosti in pomeni preštevanje tistih Slovencev, ki do danes še niso klonili nacionalističnemu pritisku. Prepričani smo, da je samo rešitev, ki bo upoštevala o-zemlie, kjer so živeli in še žive Slovenci, pravična rešitev. To ozemlje pa je bilo in je avstrijski vladi in drugim oblastem dobro znano. Vedel je zanj že Himmler, ko je izseljeval Slovence, točno je orisano v zakonih in odredbah druge republike in poznale so ga tudi podpisnice pogodbe, ki so bile mnenja, da morajo veljati manjšinske pravice v upravnih in sodnih okrajih s hrvatskim, slovenskim ali mešanim prebivalstvom splošno in neglede na število pripadnikov manjšine.
Zato, dragi rojaki, danes na tem mestu prisegamo, da se ne bomo pustili še bolj ponižati, da se ne bomo pustili šteti. Če misli vlada izvesti ugotavljanje, potem se naj zaveda, da bomo mi koroški Slovenci povzeli ustrezne ukrepe, s katerimi bomo prikazali svetu in Avstriji nesmiselnost takega postopanja.
Radikalizacija manjšinskega vprašanja, ki je nujna posledica takega ukrepa vlade, ne bi smela biti v interesu Avstrije, vendar bo morala za ta razvoj odgovarjati sama.
Dragi rojaki! Po dolgoletnih neplodnih razgovorih z avstrijskimi oblastmi po popolnem neupoštevanju naših predlogov, smo bili prisiljeni, da iščemo poti informacije mednarodne javnosti o nevzdržnem stanju naše narodne skupnosti. Na tej poti imamo močnega in vplivnega zaveznika v državi našega matičnega naroda, v SFR Jugoslaviji. Jugoslavija ima kot sopodpisnica avstrijske državne pogodbe vso pravico, da podpira zahteve avstrijskih manjšin, četudi tega dejstva pri nas nekateri nočejo vzeti na znanje.
Predstavniki Jugoslavije postavljajo pred mednarodnimi forumi naše vprašanje v pravo luč in Av-
strija najde odgovor le v nekvalificiranih izpadih in v potvarjanju resnice. Resna in upravičena opozorila Jugoslavije, da naj končno Avstrija izpolni svoje dolžnosti nasproti v državi živečim narodnim skupnostim, skuša uradna Avstrija prikazati kot izmišljotine, četudi točno ve, da odgovarjajo resnici. Kar smatra Avstrija kot samoumevno v južnotirolskem vprašanju, to očita Slovencem kot izdajstvo domovine in iredentizem. Vendar smo prepričani, da bo mednarodna javnost kaj kmalu spoznala dvorezno politiko avstrijske države in bo mo-
rala le-ta spoznati, da meddržavna pogodba ni le kos papirja.
Prav tako pa moramo tudi mi, koroški Slovenci, vztrajati združeni in enotni v svojih pravičnih zahtevah nasproti vladi. Ponovno moramo pri naših ljudeh vzbuditi zaupanje v našo lastno narodnost, v smiselnost prizadevanja in končnega u-speha v boju za narodne pravice. Le če se bomo sami odločili za obstoj, smemo pričakovati in bomo deležni mednarodne pomoči, pomoči od države matičnega naroda, pa tudi vzajemne podpore s strani demokratov večinskega naroda. Mnenja sem, da je potrebna ob zadržanju večinskih strank tudi večja politična enotnost, kakor je bila že uspešno nakazana v KEL. Tudi bomo morali na vsak način posvetiti
#	Anvar Sadat, egiptovski predsednik republike, bo 30. in 31. maja oficialno obiskal na povabilo zveznega predsednika dr. Rudolfa Kirch-schlagerja našo republiko.
#	Proces proti zahodnonemški teroristični skupini Baader-Meinhof se bo nadaljeval šele 5. junija, kajti sodišče si še ni na jasnem, kaj naj napravi s tistimi odvetniki, ki jih je sprva izključilo. Vedno bolj pa se kaže, da ta proces (doslej niso prebrali niti obtožnice) ne bo končan pred dvemi ali tremi leti.
gospodarskemu razvoju južne Koroške večjo pozornost, kajti od go-spodarsko-socialnega vprašanja je bistveno odvisen tudi razvoj in obstoj naše narodne skupnosti.
Dragi rojaki! Spričo dejstva, da gre pri pravicah, zajamčenih v avstrijski državni pogodbi, za elementarne pravice slovenske narodne skupnosti, ki jih vlada ni izpolnila in spričo dejstva, da je obstoj slovenskega naroda na Koroškem ob permanentnem pritisku nemškona-cionalnih krogov danes ogrožen, se ne moremo več zadovoljiti s »politiko malih korakov", ampak zahte-
vamo takojšnjo globalno rešitev življenjskih vprašanj koroških Slovencev po duhu in črki čl. 7 avstrijske državne pogodbe. Samo takojšnja izpolnitev mednarodnih obveznosti bo zasigurala mirno sožitje na Koroškem na podlagi narodne enakopravnosti.
Koroški Slovenci smo trdoživ narod in ni nas strl niti najhujši sovražnik in ne bo uničil naše trdne življenjske volje še tako močan raznarodovalni pritisk.
Garant za boljšo in lepšo bodočnost pa je narodno zavedna in samozavestna mladina.
1400 let, dragi rojaki, živimo na tej naši koroški zemlji, izpolnjujemo svoje dolžnosti, ampak jasno in odiočno zahtevamo in bomo zahtevali naše pravice!
Pretiravali so že v predpripravah, ko so za proces zgradili posebno pripravo z vsemi rafiniranimi varnostnimi ukrepi, ki je stala 80 milijonov. In to, čeprav je izid procesa že zdaj jasen. Naj živi pravna država!
® Na povabilo luksemburškega vladarja bo avstrijski državni predsednik dr. Rudolf Kirchschlager obiskal od 14. do 16. julija v okviru državnega obiska kneževino Luxem-burg.
Podpredsednik NSKS dr. Matevž Grilc med svojim govorom na Pliberški manifestaciji
v
»Koncertni večer" v Šmihelu pri Pliberku
Na povabilo domačega prosvetnega društva v Šmihelu je zadnjo nedeljo gostovalo Delavsko prosvetno društvo „Svoboda“ iz Celja v Šmihelu. Kljub neugodnemu času, kajti popoldne je bilo precejšnje število Šmihelčanov na manifestaciji koroških Slovencev v Pliberku, je bila dvorana polno zasedena.
Koncert je bil razdeljen v štiri dele. Kot prvi je nastopil moški zbor, ki ga vodi zelo temperamenten pevovodja prof. Julij Gorič. Za moškim zborom je program nadaljeval trio „Zeme“ in kvartet „Fant-je iz Celja". Za njim pa tamburaški orkester, dirigent Pilih Ferdo. Marsikateri od poslušalcev se je spomnil na predvojni čas, ko so tudi pri nas slišali po naših krajih tambu-raške zbore. Obe skupini sta bili deležni navdušenega aplavza od strani poslušalcev. Zadnji del je zopet zaključil moški zbor. Zbor, ki je kvalitetno zelo na višini, ki ima ne samo izvrstnega pevovodjo, temveč tudi izvrstne soliste, je imel na svojem programu sledeče pesmi:
ŽELUČE
Že v prejšnjem „nt“ smo brali o grozotni nesreči, ki se je zgodila na binkoštni torek, 20. maja, zvečer pri Antoniču na Reki. Od tovornjaka firme Maresch se je odtrgal priklopnik, natovorjen s hlodi. Takoj na mestu je bila mrtva 23-letna Karin Reichmann iz Želuč; hudo poškodovan je bil tudi turist iz Nemčije, ki pa je medtem v bolnišnici podlegel poškodbam.
Rajno Karin Reichmann smo po-
Karin Reichmann, ki je na tako tragičen način izgubila svoje mlado življenje.
ložili k zadnjemu počitku na bil-čovskem pokopališču prejšnji četrtek. Velika množica ljudi jo je pospremila na njeni zadnji poti. Pokopa! jo je domači župnik Leopold Kassl ob asistenti sveškega župnika Martina Škorjanca.
Hudo prizadetim svojcem, zlasti soprogu Gregeju izrekamo iskreno sožalje.
J. P. Gallus — Ecce, A. Foerster — Večerni Ave, A. Srebotnjak — Reka globoka, ruska narodna — Dvanajst razbojnikov, V. Mirk — Kolo, J. Gotovac — O mili mi, u selu divojka,
A. Hajdrih — Na trgu, noč trudna molči, P. Kernjak — Mojcej, J. Gregorc — Bleda luna in kot dodatek še P. Jereba — O kresu. Publika je bila presenečena nad izvajanjem zbora in ga je nagradila z burnim aplavzom.
Po več letih tudi slovenska kulturna prireditev v Šmarjeti v Rožu: Na binkoštno nedeljo je otvoril Franc VVernig, pd. Jirh svoj camping „Rosental-Rož“, otvoritev pa so istočasno izrabili Radiški fantje za koncert. Okoli sto ljudi se je zbralo v campingu, tako da lepo število od njih ni imelo prostora in so sledili koncertu od zunaj. Kot častni gostje so bili pozdravljeni župan Josef Plahsnig, podžupan Johann Ogris, gališki slovenski občinski odbornik Uran k ter član predsedstva Narodnega sveta koroških Slovencev Karel Smolle. Pod vodstvom učitelja Tomaža Ogrisa so nato podali Radiški fantje zaokroženo podobo slovenske pesmi. Obiskovalci so z zadovoljstvom zabeležili, da
V nedeljo bo Slovenski atletski klub igral s HSV Celovcem. Upamo, da se bodo njegovi igralci malo bolj potrudili, in da jim ne bo dovolj le remi.
SAK-ove in selske navijače pozivamo, da se številno udeležijo tekem svojih ljubljencev, da bi jim na ta način nudili psihološko podporo, kajti leta je velikanskega pomena za zmago ali poraz.
V imenu domačega društva je goste pozdravil in se zahvalil g. Kapun. Za goste iz Celja pa njih predsednik g. Smola.
Koncerta so se udeležili poleg
domačinov, tudi občinski predstavniki pliberške Enotne liste z mestnim svetnikom g. Štefanom Trampušem na čelu, zbornični svetnik, ekon. svetnik g. Mirko Kumer in tajnik Krščanske kulturne zveze Nu-žej Toimajer.
je uspelo dirigentu naštudirati pesmi tako kot jih ljudje dejansko pojejo, namreč brez nepotrebnega u-metničenja napevov. Vmes je pel tudi dekliški kvartet, povezovala pa je Nadika Lampichler. Petje samo je bilo v poltemi: Hanzi VVeiss je kazal med posameznimi pesmimi primerne diapozitive, ki so decent-no dajale poudarek besedilu, ki so ga ravno peli.
Radiški pevci so se napotili tudi v druge kraje, kjer že dolgo ni bilo slišati slovenske pesmi:	poleg
Šmarjete so obiskali še Šteben-Ma-lošče ter Zmotiče.
Danica imela goste
Slovensko prosvetno društvo „Danica“ je v soboto vabilo na pevski koncert v Št. Primož. Vabilu se je odzvalo lepo število ljudi, ki so napolnili dvorano pri Voglu, da bi slišali petje mešanega zbora „Krka", ki ga dirigira znani slovenski pevovodja in skladatelj Radovan Gobec. V pozdrav so sprva zapeli pevke in pevci „Danice“, ki imajo z zborom zelo dobre stike, lahko rečemo, iz otroške dobe. Kajti zbor „Krka“ je še zelo mlad. Ustanovljen je bil pred dobrimi dvemi leti, pet mesecev po ustanovitvi „Krke“ pa so že obstojali stiki z „Danico“: enkrat so že bili šentvidski pevci v gosteh v Krki, mladi zbor pa jim je vrnil obisk; tokrat je že drugič gost na Koroškem. Jeseni pa je zopet predviden koncert „Danice“ v Krki.
Kljub tako kratki dobi obstajanja je zbor „Krka“ na kvalitativno visoki ravni in je pomenil njihov nastop za vse kulturno doživetje. Zbor, ki ima okoli 50 članov, sestavljajo nameščenci farmacevtske industrije Krka.
Mladinski dan
Tradicionalni mladinski dan, ki ga vsako leto prireja Katoliška mladina na drugem kraju dvojezičnega ozemlja, bo letos v Št. Jakobu v Rožu. Ker pa je letos na nedeljo svete Trojice bila manifestacija obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev, bo mladinski dan 15. junija.
Slovenska gimnazija
Prvič na Koroškem sta dve gimnaziji napravili kulturno izmenjavo: Državna gimnazija za Slovence v Celovcu je navezala stike z gimnazijo v VVolfsbergu. Sad teh stikov sta zaenkrat dva skupna pevska nastopa zborov obeh gimnazij. V ponedeljek so slovenski dijaki pod vodstvom prof. Jožka Kovačiča nastopili v VVolfsbergu. Pol sporeda je oblikoval zbor gostiteljev, v torek zvečer pa so dijaki iz VVolfs-berga nastopili v Celovcu z istim sporedom. Več o tej hvalevredni iniciativi v prihodnji številki „nt“.
Aktivni študentje
Novoustanovljeni Klub slovenskih študentov v Gradcu je ob priliki 20-letnice podpisa državne pogodbe in 30-letnice novoustanovljene republike napravil v Gradcu med tamkajšnjimi nemškimi študenti akcijo, kjer so delili slovenski študentje letake. Na zelo uspel način so ogovorili svoje nemške kolege s formulacijami kot npr.: „Langsam komme ich mir vor wie einer, dem man im Kaufhaus ein Kaffeehaferl ohne Boden angedreht hat und der auf seine Reklamationen vom Ge-schaftsfuhrer zu h oren bekommt: ,Was vvollen s’ den, ist doch eh fast alles da!’“ Ob koncu pa zveni optimizem iz vrst letaka: „Vielleicht konnen wir schon nachstes Jahr gemeinsam feiern. Ich vvurde mich freuen". — Tako piše slovenski študent nemškemu.
OPOZORILO!
Pevska vaja za Mladinski dan v nedeljo, 1. junija 1975, ob pod 11. uri v farni dvorani v Dobrli vasi!
Vodstvo Kat. mladine
Minulo soboto je v okviru podjetniškega izleta, ki ga je organizirala svetovno znana štajerska tvrdka „Steirische Kettenfabrik" izlet na Koroško. Podjetje se je obrnilo na kulturno organizacijo Krščansko kulturno zvezo v Celovcu, da želi, poleg ogleda naših krajev, tudi videti in slišati našo slovensko kulturo in tako spoznati kulturo manjšine, ki živi v Avstriji. Kraj so si izbrali Sele. Kulturni program je bil v farni dvorani v Selah. Trio „Korotan„ s pevci, pod vodstvom Hanzija Kežarja in selska folklorna skupina, katero vodi Ivan Matko, so želi pri publiki zelo veliko navdušenje. To je dokazal tudi po vsaki točki buren aplavz. Trio Korotan s pevci pa je poleg domačih pesmi zapel nekaj nemških in s tem dokazal, da koroški Slovenci cenimo tudi kulturo naroda-soseda.
Povezovalne besede pa je imel dr. Erik Prunč. Tudi njegova izvajanja, ki so bila včasih hudomušna,
„POGLEJ PESEM,
POSLUŠAJ SLIKO"
Gostujejo: „Radiški fantje" in „dekliški kvintet" z Radiš
Prireditelj: SKD v Celovcu Kraj: Celovec, Marijanišče Čas: Petek, 6. junija, ob 19.30
Prireditelj: SPD „Košuta"
Sele-Kot
Kraj: Sele-Kot
Čas: Sobota, 7. junija, ob 20.00
„IZLET V SLOVENJI PLAJBERK"
Prireditelj: SPD v Borovljah Zbirališče: Gostilna Podnar v Slovenjem Plajberku Čas: Nedelja, 1. 6., ob 10. uri
RAZSTAVA GRAFIK IN PLASTIK Janeza Boljke
Kraj: Aula slovenica Čas: Od ponedeljka do petka od 13. do 17. ure, v soboto od 9. do 13. uri (do 30. maja)
KOZIKA LIZIKA lutkovna veseloigra
Gostuje: Dramska skupina Koroške dijaške zveze iz Celovca Kraj: Bistrica na Zilji v Mežnariji
Čas: Četrtek, 29. 5. (na praznik Rešnjega Telesa), ob 11.30 (po maši)
Kraj: Št. Lenart pri Sedmih studencih v gostilni Meislitzer Čas: Četrtek, 29. 5. (na praznik Rešnjega Telesa, ob 14.30 Kraj: Kostanje, v župnišču Čas: Četrtek, 29. 5. (na praznik Rešnjega Telesa), ob 18. uri
včasih pa resna, so Štajerci navdušeno sprejeli. Vse priznanje podjetju, da je napravilo ta korak in nudilo svojim delavcem ne samo ogled krajev, temveč tudi nekaj kulture. Za nas koroške Slovence pa je še bolj razveseljivo, da si je želelo našo slovensko kulturo. Želeti bi bilo, da bi bilo več takih podjetij v Avstriji.
Skupinama Triu Korotanu in sel-ski folklorni skupini vse priznanje, enako tudi dr. Prunču, da so si kljub neugodnemu času vzeli čas in nastopili.
Več skupin slovenske študirajoče mladine je te dni obiskalo spominske kraje, kjer so do pred 30 leti bila koncentracijska taborišča Mauthausen, Dachau in Hesselberg Več o teh obiskih v prihodnji številki „nt“.
Skupina dramskega odseka Koroške dijaške zveze spet gdstuje po naših vaseh: tokrat so si izbrali obrobne kraje dvojezičnega ozemlja. V četrtek (na praznik Rešnjega Telesa) nastopajo v Bistrici na Zilji, Št. Lenartu pri Sedmih studencih ter zvečer še na Kostanjah. Predvajali bodo uspešno lutkovno veseloigro „Kozika Lizika". Doslej je to predstavo obiskalo že okoli 2000 otrok. Že iz te same številke moremo doumeti pedagoški pomen, ki ga ima za naše najmlajše takšno lutkovno gledališče. Saj slovenski otroci drugače nimajo izbire — razen nemške televizije. Na sliki vidimo del igralcev, ki nastopajo v „Koziki Liziki" s svojimi lutkami.
Zvezna gimnazija za Slovence v Celovcu prisrčno vabi na
šolsko akademijo
ki bo v nedeljo, dne 8. junija 1975, ob 14.30 v Delavski zbornici (Arbeiterkammer) v Celovcu.
Proslavili bomo preselitev Zvezne gimnazije za Slovence v lastno šolsko poslopje pod geslom:
OSVOBODITEV 1945 DRŽAVNA POGODBA 1955 —
DVA TEMELJA NAŠE ŠOLE
Na sporedu so pevske in instrumentalne točke z recitacijami in s primerno spremno besedo.
Svetujemo in prosimo, da si vstopnice pravočasno preskrbite v pisarni Zvezne gimnazije za Slovence.
Ravnateljstvo
I
Koncert v Šmarjeti
Sele: obisk s Štajerskega
LIKOVNA UMETNOST:
Novo obdobje Franceta Goršeta
GOJENKE ZAVODA ŠOLSKIH SESTER V ŠT. JAKOBU V ROŽU Vas vabijo
na kulturno prireditev in razstavo
v soboto, dne 31. maja 1975, in v nedeljo, 1. junija 1975.
Kulturna prireditev in otvoritev razstave bo v soboto, dne 31. maja, ob 3. uri popoldne.
Kulturna prireditev bo v nedeljo, 1. junija, ob 2. in ob 4. uri popoldne. Razstavo si lahko ogledate v nedeljo, do 4. ure popoldne. Razveselite nas s svojim obiskom!
GOJENKE
SPORED KULTURNE PRIREDITVE:
Dobrodošlica
Ptički žgolijo, strune zvenijo — vse vam v pozdrav
(Dekliški zbor pod vodstvom g. prof. Jožefa Ropitza)
Ob našem prazniku
(Misli gospe prof. Kampuš)
Bele vrtnice
(Igra v 4 dejanjih)
Po domačih melodijah
(Rajanje)
Ko ptički in travice spijo, čustva se sladka v srcu budijo
(Dekliški zbor pod vodstvom g. prof. Jožefa Ropitza)
Mednarodno srečanje književnikov v Brezah
Na razstavah leta 1971 in 1972 v Celovcu in Kortah smo spoznali dela Franceta Goršeta, v katerih je upodobil življenje koroškega človeka, njegove običaje, okolje, v katerem živi in dela. To so bile stvaritve iz obdobja, ko se je umetnik poglabljal v naravo in značaj nove domovine in ta svoja za-pažanja umetniško obeleževal. Ekspresionistično je upodobil številne motive v risbi, lesu in glini: Gozdarji (1970), Procesija (1970), Miklova Zala (1970), Dekla (1970).
Profesor France Gorše, kipar, grafik in ilustrator je bil rojen leta 1897 v Zamostecu pri Sodražici. Od leta 1970 živi in ustvarja na Koroškem. Kljub visokim letom je še vedno neugnano delaven in ustvarjalen. Večina od nas ga pozna tudi kot ustvarjalca cerkvene umetnosti. Precej del je v obdobju 1973—1975 izdelal za cerkve v Ljubljani. Ustvaril je tudi vrsto vsebinsko obogate-
V umetnikovi delavnici: še nedokončane plastike
nih portretnih študij, ki so karakterne in psihološko dognane podobe: Einspieler (1970), Otroci (1974), Provincial (1975). Vrhove njegove sedanje umetniške ustvarjalnosti pa je iskati predvsem v kompozicijah, v katerih svobodno izpoveduje svoje občutke in svoj svetovni nazor. Zanimali so nas ravno ti prosti motivi, ki napovedujejo novo smer v umetnikovih iskanjih in pričajo o še vedno vitalni umetniški ustvarjalnosti.
V majskih dneh smo ga obiskali na njegovem domu v Svečah 42, ko je ravno, še ves gibčen, nadzoroval zadnja gradbena dela pri obnovi, leta 1972 kupljene Mudnikove domačije Pri Vrbrtiku. V njej bo po-
Ž£TU3
Čakanje na srečo
Mnogo ljudi si postavi mejo z mišljenjem, da ima človek „SREČO“ oziroma »NESREČO11. Mislijo, da je usoda, na katero ne morejo vplivati, tista, ki do-•oča kaj morejo doseči, in če je le ta Proti njim, da morajo tej skrivnostni ntoči podleči, če pa je z njimi, imajo uspeh. Nič ne ovira bolj zmožnosti človeka, kot slepa vera v usodo. Koliko zmožnih ljudi čaka ponovno na srečno naključje, ki bi rešilo njihova življenjska vprašanja, čaka na potuho, ki jim jo naj da ta skrivnostna moč, ki enemu Pomaga drugega ovira, brez obzira na njih lasten trud. Prav tako bi lahko ča-
leg že odprtega ateljeja, uredil še dokaj prostorno galerijo in prostor za poletno kiparsko šolo. Še posebno skrbno je sam določal, kako naj dnevna svetloba pada v novo pozidano podstrešje. Mojster Gorše ima še vrsto načrtov, za katere mu verjamemo, da jih bo ob trdni volji in železni disciplini, ki sta mu lastni, tudi izvedel.
Vedno prijazen, dobronameren, včasih duhovito hudomušen, nas je izpod cvetoče jablane povabil v svoj atelje. Koroška pokrajina, v katero se je vživel, mir in spokojnost vrta okrog domačije, ki ga vzvalovi le veselo zvonjenje bližnje cerkve, mu, kot sam pravi, omogoča večjo zbranost in pušča več prilike za poglobljena razmišljanja. Nova, še nerazstavljena dela, ki stoje v ateljeju, izpovedujejo notranje napetosti v človeku, govore o tistih duhovnih vrednotah, ki določajo ravnovesje v svetu in ustvarjajo mir v duši. Najizrazitejše kompozicije so: Ogenj (1973), Misel in stvarnost (1974), Otroci XX. stoletja (1975) in Abraham'(1975). V teh delih je posebno močno čutiti umetnikovo čustveno utripanje, ki ostaja pri izvedbi naročenih kiparskih del nehote v podrejenem položaju. Visoka duhovna sprostitev mu omogoča večjo svobodo v formi, v oblikovalski prožnosti prehaja že v abstrakcijo.
Dva obraza plastike Misel in stvarnost (1974) odkrivata dve strani duše, da je boj med dobrim in zlom v človeku stalno prisoten. Stari resnici daje ustrezno, izrazito o-sebno umetniško obliko. S patini-ranjem žgane gline še podkrepi
V	prijetni briški vasici, Števerjanu, bo med borovci, v dneh 7. in 8. junija 1975, V. zamejski festival narodno zabavne glasbe, ki ga prireja domače prosvetno društvo „Franc B. Sedej11, v sodelovanju z vaškim ansamblom „Loj-zeta Hledeta11.
Po izkušnjah preteklih let, bo letošnji festival lepa manifestacija slovenske narodno zabavne pesmi v zamejstvu, ko se bo potegovalo za nagrade 23 ansamblov: iz Tržaške, Goriške in Slovenije. Vsak ansambel bo predvajal dve novi izvirni skladbi, kakor je predpisano v samem razpisu; torej čez 45 novih slovenskih melodij se bo zvrstilo v soboto in nedeljo, 7. in 8. junija 1975, v Števerjanu. Kakor prejšnja leta, imamo tudi letos nove ansamble, ki niso še nastopili na našem festivalu.
V	soboto, 7. junija, ob 21. uri (ob 20. uri, sončna ura), bo začetek prireditve. Nastopili bodo vsi ansambli, ki so se vpisali za sodelovanje na V. zamejskem festivalu, izmed katerih bo strokovna komisija izbrala 12 najboljših ansamblov, ki bodo imeli pravico, nastopiti v finalu, ki bo v nedeljo, 8. junija, ob 17. uri (po sončni uri ob 16. uri). Letošnje
in dom
kal, da bi srečno naključje rešilo matematično nalogo, kot nato, da bi rešilo kako važno življenjsko vprašanje.
Duševno delo
Življenje je zadeva vednega spreminjanja, izboljševanja in notranjega dela. To se nanaša na naš odnos do drugih, do naše okolice, do naše dedne zasnove in naših sporov. Podobni smo kamenčkom v kocki, s katero se igrajo otroci. Tako se premaknemo tudi mi šele po nekem zunanjem ali notranjem pogonu, ki si ga ne moremo razložiti. Dobro moramo preudariti, kako naj delamo na sebi, kajti šele potem bomo
prehode na razgibani površini. Kompozicija Ogenj (1973) spominja na poljub. V motivu poljuba išče izraz lepote, resnice in ljubezni. To iskanje je pri umetniku večno, išče dokler živi. Ogenj je delo, ki napoveduje začetek novega obdobja. Za večjo skupino v žgani glini Otroci XX. stoletja (1975), je zopet značilno, da je nastala iz notranje nuje. Prisili nas, da stopimo korak s poti današnjega potrošniškega in steh-niziranega utripa življenja in se zamislimo nad (preprostimi) stalnicami človeškega duha. Življenje je dano vsakemu le enkrat. Abraham (1975) je arhaično, statično zasnovana figura, polna simbolizma. Hotenja duhovnega značaja se uklanjajo resničnosti vsakdanjega življenja.
Mojster Gorše dela v lesu, bronu, predvsem pa v modelirani in žgani glini, ker mu je v danih okoliščinah to gradivo najbolj pri roki. Napoveduje, da se bo lotil novega obravnavanja orešca. To tehniko je razvil, ko je živel v Združenih državah Amerike. Grešeč je zlitina iz žice, orehovega žaganja in lepila. V delu z orešcem si obeta še več notranje in s tem umetniške sprostitve. Umetnost mu pomeni poslanstvo v življenju, dar za kreativno oblikovanje lesa, kamna in gline; vse to pa jemlje kot zapoved za nenehno ustvarjanje.
Poslovili smo se od mojstra v ateljeju, še vsega zagnanega in vznemirjenega, ko je na novo nanašal glino in so njegovi prsti dajali pojmom obliko.
Marjana Kunčič
festvialske pesmi ocenjuje dvojna komisija, in sicer: komisija za ocenjevanje besedil ter komisija za ocenjevanje glasbe.
V	to komisijo bodo v finalnem delu vključeni še trije člani izbrani izmed pristojnega občinstva. Komisija za o-cenjevanje glasbe, bo podelila naslednje nagrade: 150.000 lir za najboljšo melodijo, 100.000 lir za najboljšo izvedbo, 50.000 lir za najboljšo pevsko skupino, ali najboljši solist; nagrada revije „ANTENA“ iz Ljubljane.
Komisija za ocenjevanje besedil bo podelila nagrado: 50.000 lir za najboljše besedilo.
Občinstvo pa bo podelilo nagrado v višini 100.000 lir, ki jo je namenila revija „STOP“ iz Ljubljane. Podelili bodo tudi pokale, ki jih bodo dale na razpolago razne ustanove in tvrdke.
V	nedeljskem programu, po izvedbi 12 finalistov, bo kot gost nastopil ansambel „TONETA KMETCA" iz Ptuja, ki je dobro znan zaradi svojih lepih melodij in izvajanju širom po Sloveniji. Koncert ansambla „TONETA KMETCA" bo ena izmed prijetnih privlačnosti šte-verjanske manifestacije.
kos našim problemom. Če pa popustimo, se pojavijo zmeraj spet. Nič naj ti ne bo bolj važno, kot tvoja osebnost! Verjemi, da si kos vsem problemom, če le potrjuješ svoje zmožnosti in ne misliš na kaj drugega. Vseeno, kakšen je tvoj problem, ti ga lahko rešiš: Beda, bolezen, celo smrt nikdar ni tako važna, kot dejstvo, da ti stoji Bog ob strani in ti pomaga.
Opusti tvoj prejšnji način mišljenja in zavij na pravo pot. Bodi pozoren, misli le dobro — potem se bo tudi le dobro uresničilo — nato stopiš ob izviru novih moči. Nič ni bolj vredno kot trenutek pogleda v svojo notranjost. To te bo poživilo, razjasnilo tvoje misli in prenovilo tvoje okolje.
Tako kot prej'šnja leta, se bodo tudi letos — tokrat že četrtič — v zgornjekoroški idilični vasi Brezah (Fresach) od 30. maja do 1. junija, zbrali pisatelji iz štirih držav: Jugoslavije, Zvezne republike Nemčije, Švice in Avstrije, da se v prijateljskih pogovorih pobliže spoznajo in seznanijo, ter da bi diskutirali o problemih, s katerimi se mora dandanes soočiti sleherni pisatelj ter da si izpovedo svoje misli in mnenja.
Medtem ko so na prejšnjih srečanjih razpravljali le o določenih temah, so se letos odločili, tako je namreč povedal na tiskovni konferenci predsednik Zveze koroških
Dejavnost članov pododbora društva pisateljev Slovenije v Mariboru poteka v več smereh. Osnovna je, razumljivo, njihova literarna ustvarjalnost, kar potrjujejo z izdajami svojih knjig in objavljanjem prispevkov v revijah, časnikih, na radiu in televiziji. Od zadnjega občnega zbora pododbora pred štirimi leti so naredili mnogo in se tako uvrstili med plodne domače književnike. Književna dela so jim izdale razne založbe, s čimer je bilo zanikano mnenje, da lahko najbolj deluje pisatelj v središču republike. Popolnoma drugotnega pomena je, kje posameznik prebiva, bolj je pomembna njegova notranja moč in da svoje delo zastavi širše, kar je lahko last vsega naroda. Glede tega so pisatelji iz Maribora dosegli nekaj o-čitnih uspehov.
Svoje poslanstvo vidijo tudi v stikih z ljubitelji književnosti. Te stike navezujejo v obliki srečanj z mladimi in odraslimi bralci. O-snovne šole jih vabijo na sklepne slavnosti s podelitvami bralnih značk, ki so poimenovane po naših uglednih pisateljih. Redno sodelujejo na številnih šolah po severni Sloveniji. Člane pododbora vabijo tudi mladinski klubi na pogovore o razni problematiki s področja kulture in umetnosti. Nekateri pisatelji pa so nastopali kot predavatelji na delovnih srečanjih doma, po državi in na tujem.
Osrednja vsakoletna prireditev pododbora je srečanje pisateljev na gradu Štatenberg, kjer se zbe-ro udeleženci iz vse države in iz zamejstva. Letošnje srečanje bo še posebej pomembno, saj bo posvečeno 30. obletnici osvoboditve, na njem pa bodo obravnavali tematiko z naslovom Narodnoosvobodilna vojna v književnosti. Pododboi
pisateljev VValther Novotny, da bodo štirje avtorji razgrnili svoje lastne teme. Tako bo Angelika M e c h t e I iz Munchna govorila o temi „lzkušnje ženske književnice v nemškem literarnem obratu11, iz Dusseldorfa bo Rolfrafael S c h r 6 -e r predaval „Nove komunikacijske možnosti11, Slobodan S e m b e r a iz Zagreba (Jugoslavija) bo razpravljal o temi „Kje smo11, Avstrijec Alojz Brandstatter iz Celovca pa bo govoril o temi »Napredek v literaturi11.
Srečanje pisateljev v Brezah bo odprl v petek, ob 10.30, deželni glavar Leopold Wagner.
bo povabil borce-pisatelje, da pripravijo referate ali koreferate o deležu književnika in književnosti v tem velikem zgodovinskem obdobju. Njihovi sestavki bodo kasneje objavljeni v reviji Dialogi. Na srečanje bodo povabili tudi mlajše, tako da bo Štatenberg soočenje med generacijsko različnimi ustvarjalci lepe besede.
Pododbor uspeš?!o razvija tradicionalne stike s slovenskimi pisatelji pri nas na Koroškem, nadalje s pisatelji v Kruševcu, posamezni člani pa so stalni gostje delovnih srečanj v raznih jugoslovanskih republikah.
Mohorjevi domovi
Vsako leto spet moramo potožiti, da starši predolgo čakajo s prijavami otrok v Mohorjeve domove. Zadnji termin je letos 15. junij. V domovih je treba marsikaj pripraviti za prihodnje šolsko leto. Kdor prijavi otroka šele septembra, ko se novo šolsko leto začne, dela težave nam in sebi.
Fantje so v škofijskem „Marija-nišču11, ki je blizu nove gimnazije. Dekleta imajo zase svoj dom.
Ker imamo v novih domovih dosti prostora, sprejemamo študente iz vseh celovških šol, dekleta in fante, tudi take, ki hodijo v nemške šole.
Pišite na naslov: St. Hermagoras-Schulerheim, 9020 Klagenfurt, 10.-Oktober-Strasse 25, telefon štev.: 04222-70135. Še bolje je, če se osebno zglasite pri vodstvu Doma v pisarni (II. nadstropje), na 10. oktobra cesti.
»eocooooooeocooooooooooooe
ŽENSKI KOTIČEK:
V. zamejski festival narodno zabavno glasbe
Pisatelji o svojem delu
PROF. DR. ANTON VVUTTE:
(8. nadaljevanje)
Potovanje maturantov po Jugoslaviji (2.dei)
Tako se pojavijo v vzh. predelu Zahodnih Karavank z Maloškim Poldnem 1801 meter nad morjem že velegorske oblike, ki se posebno očitno ponavljajo v Jepi 2153 metrov, Golici 1835 metrov nadmorske višine in nekaterih vmesnih vrhih do Stolove skupine. Zato ima ta del že pravo podobo Karavank.
Meja med osrednjimi in vzhodnimi Karavankami pa sta vzhodni konec Košute in dolina Selške Borov-
Travnik na zgornjem koncu „Mvake“ pod Vrtačo (2180 m)
niče. Južno sleme Vzhodnih Karavank se od Košute dalje hitro niža in razkroji v posamezne male gore, nad katerimi se dviga le še Olševa 1929 metrov nad morjem. Severno pogorje pa se obratno viša in dobiva podobo glavnega gorovja v Obirju z 2141 metrov in v Peci z 2126 metrov nadmorske višine. To sta najširši in najvišji gori vzhodnih Karavank, samo okrog sto metrov nižji od Stola, najvišjega vrha Karavank. Skupaj z bližnjimi vrhi spadata med najobsežnejše gorske skupine Karavank. Ako nju ne bi ločila ozka dolina Bele, bi bili obe skupaj ena sama sklenjena, še bolj mogočna gorska vrsta. Med Malim Obirjem 1947 metrov in Staro goro z Mnihovcem 1623 metrov pred Ojstrcem 2141 metrov nad morjem, se je zarezala draga Pod kanja, čez katero se spušča ob prehodu v Belsko dolino Bilštanjski slap. Še bolj široka in daljša je gorska enota s Peco kot najvišjo
goro med rekama Belo in Mežo. Nad dolino Bele se dviga najprej Jegartov vrh z nadmorsko višino 1263 metrov. Potem sledijo skoraj v eni vrsti Ojstra, ki sega 1577 metrov, Topiča 1649 metrov in Peca sama 2126 metrov nad morje.
Vzhodno od Meže se nadaljuje severno pogorje le še v nizkih gorah, ki se komaj dvigajo nad okolico. Samo malo pred vzhodnim koncem se vzpenja osamljena Uršlja gora s 1696 metrov nadmorske višine še višje. Med obema pogorjema pa se nadaljuje karavanško podolje, ki je glavno poselitveno področje tudi v Vzhodnih Karavankah. Ker prevladujejo v nižjih predelih skriljevec z gostim omrežjem potokov, je svet zelo razgiban, razčlenjen po grapah, debrih in dolinah na hribe, pomole, gore in hrbte, pokrite s temnim iglastim gozdom. Ta pokrajina spada med najbolj razgibana pogorja na Slovenskem.
Karavanke, ki štejejo med najbolj pestra gorstva na svetu, se razlikujejo tudi po severni in južni strani. Posebno v Osrednjih Karavankah, ki imajo docela visokogorski značaj, so se na koroški strani izoblikovale koritaste doline z lepimi kočnami kot v Medjem dolu, v Podnu ob Ljubeljski Borovnici v Gornjem in Srednjem Kotu v Selah, ob Hudem potoku in ob Selški Borovnici. Z razdrtih skalnatih sten, predvsem Stola, Vrtače in Košute se posiplje kršje v širokih meliščih. Strmo svetlo skalovje Stola zakriva čokati Kozjak 2016 metrov nad morjem, da ga moremo občudovati le od blizu. Belo skalnato steno Košute, ki se odraža od temne barve gozdnatega predgorja, pa vidimo že od daleč iz koroške doline.
Južna stran Karavank pa je bolj položna in manj razčlenjena po dolinah. Zato je pokrita s številnimi
planinami in gozdovi, iznad katerih se prikazuje gola skala le še v redkih rebrih in v ovršju. Stol je podoben na južni strani položnemu nerazčlenjenemu masivu. Tudi Je-pa, ki ima na Koroškem obliko piramide s skalnatimi stenami, je na južni strani bolj široka, da jo imenujejo Kepa. Košuta pa sliči iz južne strani dolgemu položnemu gorskemu hrbtu, katerega izrastek sega do Tržiča. S planinami in gozdovi na globljem razčlenjenem pobočju znatno prispeva k lepoti okolice tega mesteca. Skalnate stene z melišči vidimo južno od Ljubelja le še na Ljubeljščici. Storžič vzhodno od Tržiča prištevajo zemljepisci že h Kamniškim ali Savinjskim Alpam, prav tako Dobrčo, ker sta povezani s Karavankami samo po prečnih slemenih. Slika o Storžiču, ki prikazuje njegove severne skalnate stene, je bila priobčena že v številki 15.
(Dalje prihodnjič)
Mati
bolnemu sinu
Greva!
Korak za korakom ...
Ne boj se! Bile so težke stvari in nisem klonila.
Ne bom te spustila, trdno te držim.
Pred teboj je življenje, uspehi in sreča aii — trpljenje.
Karkoli že ...
Velja se boriti, temna spremljevalka se mora umakniti.
Ne bo naju strla,
z voljo brezmejno
se bova uprla,
spet boš začutil tisoč želja,
Ne, eno samo —
da bil bi zdrav...
Tu sva zdaj,
kjer veter spi,
kjer sonce žari,
kjer se rosa blesti
in kjer življenje brsti,
brez šuma presnavlja — rodi.
Uklepa v ritem te svoj
in ukazuje
rasti z menoj.
Ne moreš klica prezreti, srce se ti mora ogreti, kri tvoja nemirno vzplamteti.
Kaj je?
Tvoj stisk okrog mojih ramen popušča tvoj korak po obsijanih grebenih lahkotno se spušča.
Ali je resi?
Od sreče mi bo
razgnalo srce,
zbudilo se je v tebi
spet tisoč želja
in jaz imam eno samo —
ostal, da bi zdrav.	A. B.
Njuna ljubezen
Njena ljubezenska zgodba! Zgodba mlade deklice, ki je komaj prestopila prag življenja. Kratkolasa in svetlolasa, lepega obraza, sočnih ustnic in žarečih oči, skladnega telesa, mlada in neizkušena.
Pričelo se je v maju. Drevesa in rože so razpirala svoje cvetove, sonce je kot rumen balon plavalo na nebu in dajalo čudovito toploto po mrzlih dneh, sinje nebo je bilo kot varna streha nad njima. Iz zemlje je klilo novo življenje, vsepovsod je drhtelo v novem zelenju.
Srečala sta se in srci sta vzdrhteli. Dan za dnem sta se potem videvala, postajala sta zaupna prijatelja. V toplih poletnih nočeh sta si razkrila srci. V nežnem objemu ji je povedal, da jo ima rad, zve-
POPRAVEK
V dr. VVuttejevem sestavku „Potovanje maturantov po Jugoslaviji" se mora v štev. 20 v 3. koloni 5. odstavka v 26. vrsti pravilno glasiti: ...pa so razga-
ljeni v obliki... in ne: pa se raztezajo.
V 4. koloni 6. odstavka v 21. vrsti se mora pravilno glasiti: ...iz južne- in vzhodne srednje Evrope... in ne: iz južne in vzhodne ter srednje Evrope ...
sto so jo takrat gledale njegove oči, prav tak odsev je žarel v njenih.
Ukradel ji je srce, vse pogosteje je mislila nanj; ko sta se srečala, so se ji šibila kolena in lica ji je obarvala rdečica. Bila je zaljubljena, bolj kot je to sama sebi priznala. Trepetajoče je čakala nanj, bila je presrečna, ko se je kasneje res oglasil. Zanjo sta bili tisti čas na. svetu le dve stvari, na kateri je z ljubeznijo mislila: on in njena sreča.
Ko bi se le mogla tisti čas zapreti v svoj krog, v začarani krog ljubezni! Da bi bila tam. sama s svojo srečo, daleč stran od zlobnih jezikov, škodeželjnih pogledov! Prišli so in skušali steptati njeno ljubezen, uničiti jo z zlobnim besedičenjem. Opravljali so ga in se njej posmehovali.
Saj, bila je le noro zaljubljena deklica. Poslušala je pametne in poučne nasvete izkušenih ljudi, ki so tako nesebično skrbeli za njen blagor. Poslušala je govorice in
njena trdna vera vanj se je počasi majala, a povsem nasedla le ni.
On: bil je velik in plečat, črnolas in prijaznih oči. Lep ni bil, a simpatičen; temu čaru se ona ni mogla nikdar upreti, vedno znova jo je prevzel. Vsega, kakršen je bil, je neizmerno ljubila. Morda bi on bolj pristojal njeni deset let starejši prijateljici kot njej. Precej več let je imel kot ona, a srce ne vpraša za leta, srce povsod igra svojo melodijo ljubezni. Niso je motila njegova leta. Njemu je bila všeč ljubka deklica, ki se je znala včasih tako prisrčno in lepo nasmejati, sproščen smeh ji je šel prav do srca.
Tako sta preživela poletje, sončno, vroče poletje. Vsak dan sta si znala tako čudovito ustvariti, drug ob drugem, sta bila presrečna. Res, poletje je minilo, ali bodo minili tudi z njegovim soncem obsijani dnevi?
Poletje se je vse bolj nagibalo v jesen, narava si. je nadela najlepše barve; njemu je bila ona čedalje bolj všeč. Hodil je za njo, ona ga je kot v začetku pričakala prisrčno in
(Dalje na 7. strani)
oooaecssMsMssssoociocoseooeoooeeooooeeeeeeeeeoeeoceeoeooooooooeeccceoeooeooeeocoeeooccoccoocooecooooecoooeoooooeooooooooeoooeoooooooooooooooo
J”--------—
JACK LONDON:
TRI SRCA
^________r
„Tole vam! Vam in vašim tovarišem bi rad dal skromno nagrado za uslugo, ki mi jo naredite s tem, da shranite mol tovor."
Henry se je nasmehnil, ko je videl, da napitnina ni zgrešila svojega cilja. Pedro Zurita in njegovi orožniki so se začeli zelo zanimati za starčka. Od razbitega voza so takoj spodili zijala in začeli nositi zaboje v stražnico.
..Pozor, senori, bodite oprezni," je prosil starček ves v skrbeh, ko so se orožniki lotili največjega zaboja. „Nesite ga previdneje. Ta zaboj je zelo dragocen in občutljiv, strašno občutljiv."
Medtem ko so orožniki nosili zaboje v jetnišnico, je starec izpregel konja in pustil na njem samo uzdo. Vse drugo je zložil na voz. Toda Pedro Zurita mu je velel prinesti v jetnišnico tudi vprego rekoč:
„Čim se premaknemo od tod, vam ukradejo z voza zadnji jermenček."
Starec je zlezel na razvaline svojega vozička in s paznikovo pomočjo srečno zajahal konja.
„Tako, zdaj je vse v redu," je dejal in pripomnil hvaležno: ..Neizmerno sem vam hvaležen, senori. Srečo sem imel, da sem naletel na dobre ljudi, v rokah katerih ostane moj tovor nedotaknjen. Tovor sicer ni mnogo vreden, saj veste, sama ropotija, ki jo prodajam na drobno, toda če izgubim še to, sem ob vse premoženje. Saj veste, siromak je siromak. Zelo me veseli, da sem se seznanil z vami. Jutri se vrnem z bratrancem, ki ga gotovo najdem, in potem vam ne bo treba več čuvati mojega skromnega imetja."
Odkril se je in zaklical v slovo:
„Adios, senori! Adios!"
Potegnil je konja in nategnil uzdo, da bi se zopet ne pripetila nesreča. Počasi se je bližal ovinku. Preden je pa izginil orožnikom izpred oči, ga je Pedro Zurita poklical. Starec je ustavil konja in se ozrl.
„lščite na pokopališču, senor Narvaez," mu je svetoval paznik. „Tam ie pokopanih nad sto Tomasov Romero."
..Posebno z velikim zabojem ravnajte zelo previdno, senori!" je zaklical v slovo krošnjar.
Nato je Henry opazil, kako se je ulica zopet izpraznila, zakaj orožniki in postopači so se naglo umaknili pripekajočim sončnim žarkom. „Nič posebnega ni“ je pomislil Henry, „da se mi ie zdel glas starega krošnjarja nekam znan. Najbrž je zvenel njegov glas tako čudno zato, ker ie mož samo napol Španec in ker se njegovi izgovorjavi pozna vpliv nemščine. In vendar je govoril kakor domačin. Če je v velikem zaboju res kaj dragocenega, ga pazniki gotovo izpraznijo in krošnjar se bo obrisal pod nosom za svoje imetje." Po tem zaključku Henry ni več razmišljal o dogodku na cesti.
V stražnici, oddaljeni kakih 50 čevljev od Henryjeve celice, so pazniki kradli imetje Leopolda Narvaeza.
Pričelo se je s tem, da si je Pedro Zurita temeljito in vsestransko ogledal veliki zaboj. Dvignil ga je na enem koncu, da bi se po teži prepričal, kaj je v njem. Nato je povohal, kakor voha po tleh policijski pes, toda vonj mu ni pomagal rešiti te uganke.
„Pusti ga pri miru, Pedro!" se je zasmejal eden izmed orožnikov. „Dobil si dva pezosa napitnine zato, da ostaneš pošten."
Višji paznik je vzdihnil, stopil vstran, sedel na klop, ogledoval zaboj od vseh strani in znova vzdihnil. Pogovor se je ustavil, toda oči vseh orožnikov so se neprestano vračale k zaboju. Umazane karte niso imele nobenega mika. Nihče ni hotel igrati. Orožnik, ki se je rogal višjemu pazniku, je stopil sam k zaboju in poduhal.
„Prav nič ne diši," je izjavil. „V zaboju ni ničesar, kar bi dišalo. Kaj neki je v njem? Caballero je dejal, da so v njem dragocenosti."
„Caballero!“ se je oglasil orožnik zaničljivo. „Oče tega starega capina je gotovo prodajal gnile ribe po colon-skih ulicah, kakor tudi njegov stari oče. Vsak berač trdi, da so bili njegovi predniki conguistadorji."
„Zakaj pa ne, Rafael?" je ugovarjal Pedro Zurita. „Mar nismo vsi njihovi potomci?"
..Seveda smo," je priznal Rafael. „Conquistadorji so spravili marsikoga na oni svet..
„ln so postali predniki tistih, ki so jih pobili," je pripomnil Pedro med splošnim smehom. „Naj bo že karkoli, en pezos bi pa vendarle dal, če bi izvedel, kaj je v tem zaboju."
„ G lej, tu je Ignacio," je pokazal Rafael na vratarja, ki je pravkar prišel in čigar zaspane oči so pričale, da se je mož pravkar zdramil iz popoldanskega spanja. „Njemu nihče ni dal napitnine za to, da ostane pošten. Hej, Ignacio, potolaži našo radovednost in povej nam, kaj je v tem zaboju!"
„Kako bi vedel?" je dejal Ignacio in si z mežikajočimi očmi ogledoval zaboj. „Saj sem se pravkar prebudil."
„Torej nisi dobil napitnine za to, da ostaneš pošten?" ga je vprašal Rafael.
„Prečista devica Marija, kje pa je človek, ki bi mi mogel plačati za to, da ostanem pošten?" je vzkliknil vratar.
„Če je tako, pa kar vzemi onole sekiro in odpri zaboj," je dejal Rafael. „Mi nimamo pravice, zakaj kolikor mora Pedro deliti z nami svoja dva pesoza, toliko je naša poštenost plačana. Odpri zaboj, Ignacio, sicer umremo od radovednosti!"
..Pogledal bi rad, samo pogledal," je zamrmral Pedro ves iz sebe, medtem ko je vratar s sekiro odpiral zaboj. „Potem zaboj znova zabijemo in — vtakni roko vanj, Ignacio! Kaj je notri? A? Kakšno je? Ah!"
Ignacijeva roka je posegla v zaboj, prijela nekaj in se
RADIO CELOVEC
SLOVENSKE ODDAIE
NEDELJA, 1. 6.: 7.05 Duhovni nagovor. — Po vaši želji.
PONEDELJEK, 2. 6.: 13.45 Celovški radijski dnevnik. — Šport. — Otroci, alna znanost.
TOREK, 3. 6.: 9.30 Land an der Drau — Dežela ob Dravi. — 13.45 Celovški adijski dnevnik. — Šport. — Otroci, Poslušajte!
SREDA, 4. 6.: 13.45 Celovški radijski dnevnik. — Po lovskih stezah.
ČETRTEK, 5. 6.: 13.45 Celovški radijski dnevnik. — Iz kulturnega življenja koroških Slovencev.
PETEK, 6. 6.: 13.45 Celovški radijski dnevnik. — Ljudske pesmi. — Iz naše kulturne zakladnice — za našo kulturno zakladnico.
SOBOTA, 7. 6.: 9.45 Rubrika za jugoslovanske delavce. — Od pesmi do Pesmi od srca do srca.
IV ftVSTRIIA
1. PROGRAM
NEDELJA, 1. junija:
16.30	Pošiljka z mišjo — 17.00 To-by in Tobija: Roparski zaklad — 17.30 Viking Viki — 18.00 Klub seniorjev —
18.30	Šola igranja — 19.00 Avstrija v sliki v nedeljo — 19.25 Beseda v nedeljo zvečer — 19.30 Čas v sliki in kultura — 19.50 Šport — 20.15 Hiša brez varuštva, igra po romanu Heinricha Bol-la — 22.30 Poročila.
PONEDELJEK, 2. junija:
9.30	Za otroke v predšolski dobi — 10-00 Nenavadna grofica — 17.55 Za lahko noč — 18.00 V kraljestvu divjih živali — 18.25 Ml — 18.50 ORF danes '— 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki, kultura in šport — 20.45 Ljudje na renču Shilu: Jake VValker je dober človek — 21.45 Poročila.
TOREK, 3. junija:
9.30	Za otroke v predšolski dobi —
10.00	Po-po-pomoč! — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Gospod Kotnik — 18.25 Ml — 18.50 ORF danes — 19.00 Avstrija v sliki — 19.20 Šport — 19.30 Čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Prometni magazin ORF — 21.00 Deseti dan — 22.50 Poročila.
SREDA, 4. junija:
9.30	Za otroke v predšolski dobi —
10.00	Televizija v šoli: Nepoznano sosedstvo: Lichtenstein — 11.00 Heinz Conrads — 17.00 Čarodejna harmonika — 17.30 Dr. Doolittle in bolni slon — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Naslednji, prosim — 18.25 Ml — 18.50 ORF danes — 19.00 Avstrija v sliki — 19.20 Šport — 19.30 Čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Princesa prosjak; po istoimenskem romanu Hedvviga Courts-Mahlerja — 21.25 Vojna in mir (16): Srečanji — 22.10 Poročila.
ČETRTEK, 5. junija:
9.30	Za otroke v predšolski dobi —
10.00	Televizija v šoli: Kaj lahko postanem? Preiskovanje in merjenje —
10.30	Dnevi, ki so napravili svetovno zgodovino — 11.00 Francoščina —
11.30	Gost pri Kristini Lavantovi —
12.00	Giselbert Hoke — Vrtovi — 17.55 Za lahko noč — 18.25 Ml — 18.50 ORF danes — 19.00 Avstrija v sliki — 19.20 Šport — 19.30 Čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Srečanje z živaljo in človekom —- 20.50 Televizija v preteklosti: spomini na novo od včeraj — 21.45 Dvojno življenje Sistra Georga — 0.00 Poročila.
PETEK, 6. junija:
9.30	Za otroke v predšolski dobi —
10.00	Televizija v šoli: Lastnino spoštovati -— 10.30 Mesto dela zgodovino: Rim: Mesto, ki se mu vse posreči — 11. Klub seniorjev — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Družina Feuerstein —
18.25	Ml — 18.50 ORF danes — 19.00 Avstrija v sliki — 19.20 Šport — 19.30 Čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Zgodba iz zgodovine: Heraklej (4) —
20.15	Uradni spisi XY-nerešeni — 21.15 Kraljica roparjev — 22.35 Uradni spisi XY-nerešeni. Poročila in reakcije —
22.50	Poročila.
SOBOTA, 7. junija:
16.30	Živordeči avtobus: Trgovina —
17.00	Risanje — slikanje — oblikovanje — 17.30 Pustolovščina v mavrični deželi: Beg — 17.55 Za lahko noč —
18.00	Heinz Conrads v soboto zvečer
—	18.25 Prizma: Magazin za žensko —
18.50	ORF danes — 19.00 Avstrija v sliki z Južno Tirolsko — aktualno — 19.20 Šport — 19.30 Čas v sliki in kultura — 19.56 Šport — 20.15 Vrtiljak. Geslo: Predmet 1 — 21.15 Panoptikum — 21.45 Zvabljen v past; boj med farmarji in živinorejci. — 23.20 Poročila.
TV AVSTRIJA
2. PROGRAM
NEDELJA, 1. junija:
14.25	Evropsko prvenstvo v telovadbi za moške v Bernu — 17.15 Avstrijske konjske dirke na Dunaju (Krieau)
—	18.00 Spotlight — 18.30 Fric-Frac; komedija o malem nastavljencu in gangsterju z vzdevkom „Ubogi Joe“ —
20.15	Poznate melodijo? — 21.00 Der-rick: Kalkuta.
PONEDELJEK, 2. junija:
17.55	Matematika in poskus (5): Delčki in valovanje — 18.25 Znanje — aktualno — 19.00 Pustolovščina za diamanti (I) — 19.30 Pantomimski festival (I) —
20.00	Vojna in mir (16): Srečanji.
TOREK, 3. junija:
17.55	Tehnična kemija: Pridobivanje jekla — 18.25 Tečaj angleškega jezika
—	19.00 Duhovi na koncu sveta — 19.45 Dvakrat risarski film — 20.00 Stoletje kirurgov: V imenu ljubezni — 21.40 Glasbena poročila — 21.45 Ludvvig van Beethoven: Klavirske sonate.
SREDA, 4. junija:
17.55	Kaj lahko postanem? Poklici za oblikovanje — 18.25 Tečaj francoskega jezika — 19.00 Pustolovščina za diamanti (II) — 19.30 Pantomimski festival (II) — 20.00 Daj mi šest mesecev časa; poročilo iz Južne Afrike —
21.00	Novele iz Divjega zahoda.
NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek Naroča se na naslovu: „Naš tednik" Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagen furt. — Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave 84-3-58 Naročnina znaša letno: za tuzemstvo 150.— šil., za inozemstvo 250.— šil. (po zračni pošti 500.— šil.). — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev — Odgovorni urednik: Nužej Toima'er, Verovce št. 2, 9065 Žrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.
ČETRTEK, 5. junija:
17.55	Tehnika mrežnega načrtovanja-—• 18.25 Tečaj ruskega jezika — 19.00 Iskanje zaklada kralja Salamona —
20.00	Sedem dni — 22.15 Diskusija o filmu: Sedem dni.
PETEK, 6. junija:
Fizika za vse: Združitev — 18.25 Nemščina; jezikovni tečaj za praktično življenje — poslovno pismo — 19.00 Šerpa z Mount Everesta — 20.00 Vodič o avstrijski narodni glasbi — 20.45 Kultura — aktualno — 21.35 Poročilo o kolesarski krožni vožnji po Avstriji. SOBOTA, 7. junija:
16.25	Buddenbrooks (I); zgodovinski film v dveh delih Thomasa Manna —
18.00	Mednarodna tekma Avstrija — Češkoslovaška na dunajskem stadionu —
19.30	Stena; gorniški film — 20.00 Galerija — 20.15 Patricij; za stoletnico rojstva Thomasa Manna — 21.15 Poročilo o kolesarski krožni vožnji po Avstriji in o športnem prazniku tiska — 21.45 Vprašanja kristjana.
21.15	Film tedna: Mickey Ena — 22.50
TV Ljubljana
NEDELJA, 1. junija:
8.30	Poročila — 8.35 J. Semjonov: 17 trenutkov pomladi — 9.46 Otroška matineja — 11.00 Ljudje in zemlja —
12.00	Poročila — Nedeljsko popoldne
—	17.20 Poročila — 17.25 Moda za vas
—	17.40 Nadštevilna — 19.10 Barvna risanka — 19.30 TV dnevnik — 20.05 Razglasitev najboljših oddaj na TV-fe-stivalu v Portorožu — 20.20 D. Sušič: Odborniki — 20.55 Slovenec sem —
22.15	Športni pregled — 22.45 TV dnevnik — 23.00 Katovvice: Evropsko prvenstvo v boksu.
PONEDELJEK, 2. junija:
16.15	Kolesarstvo — 17.30 Žalostni velikan — 18.05 Od zore do mraka: Hiša v mestu — 18.40 Teritorialna obramba in civilna zaščita — 19.30 TV dnevnik — 19.55 Sodobna oprema —
20.15	Filmi: I. Cankar: Polikarp; V. Uro-ševič: Lutka; S. Rozman: Karavana — 21.40 Mozaik kratkega filma.
TOREK, 3. junija:
17.40 B. Čopič: Noge v zlatu, glava v blatu — 18.10 Egipt za časa tutanka-mona — 18.40 Ne prezrite: Prešernovo gledališče Kranj — 19.30 TV dnevnik — 20.05 Pogovor o ... — 21.00 R. M. du Gard: Thibaultovi — 21.45 TV dnevnik.
SREDA, 4. junija:
17.25	Vrančeve dogodivščine — 17.50 Obzornik — 18.05 Mozaik — 18.10 Po sledeh napredka — 18.40 Risanka —
18.55	Stockholm: Nogomet Švedska :
Jugoslavija — 20.45 TV dnevnik — TV dnevnik — 23.00 Katovvice: Evropsko prvenstvo v boksu.
ČETRTEK, 5. junija:
17.25	Na črko, na črko — 17.55 Obzornik — 18.10 Mozaik — 18.15 Vzpon človeka — 19.05 Risanka — 19.30 TV dnevnik — 20.05 Sedem ljubezni done Juanite — 21.10 Kam in kako na oddih — 21.20 Četrtkovi razgledi: Izgnanci —
21.50	TV dnevnik — 22.05 Slovenska popevka 75.
PETEK, 6. junija:
17.20 Pisan svet — 18.10 Slovenski rock 75 — Tomaž Domicelj — 18.40 Spoznavajmo otrokov svet — 19.10 Risanka — 19.30 TV dnevnik — 20.10 Krivda — 21.25 625 — 21.55 TV dnevnik — 22.10 Slovenska popevka 75.
SOBOTA, 7. junija:
18.00	Obzornik — 18.15 Mozaik — 18.20 Janošik — 19.10 Risanka — 19.30 TV dnevnik — 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar — 19.55 3-2-1 —
20.00	Slovenska popevka 75 — 21.10 Evropsko prvenstvo v košarki — 22.50 TV dnevnik — 23.10 Kojak — film.
Njuna ljubezen
(Nadaljevanje s 6. strani)
nestrpno. Ljubila ga je bolj kot kogarkoli doslej.
Šla je mimo vseh škodoželjnih besed, zanesla se je le nase in to ne zaman. V teku časa ga je spoznala, se prepričala, kako lažne so bile govorice. Bila sta podoba srčnega para, koliko si pomenita, sta vedele le ona dva.
Sneg je pobelil poljane. Sonce ni več toplo sijalo, žarki so bili skoraj brez moči. In tudi on se je ohladil, nič več ni žarela v njem ljubezen. Še sta se sestajala, a bil je hladen, skoraj uraden. Ona pa ga je še naprej ljubila; noro in brezupno.
Njuna ljubezen! Bila je in minila je! Zdaj sameva z grenko bolečino v srcu, z bolečino prevarane, izigrane ženske.
Rada bi ga pozabila, poteptala v spominu vse grenke trenutke, rada bi, da bi se spominjala le svetlih, lepih reči. A kadar ga sreča, ji ob spominu na lepoto in trpljenje njune ljubezni privre na dan bolečina s silo potlačene, neuresničene ljubezni.	S. P.
RUTAR CENTER, A-9141 Dobrla vas Eberndorf, telefon 0 42 36-381
RUTAR-CENTER
0 ugodno dobavi 0 in hitro na dom 0 dostavi
qo°PO|oocoooooeooooaoooooooooooooooooooooooooeooeoooesooecoooooeoeoooeeoooeeeocccooooeoocooeoooacOPaoooeo<aooeooeoooeeoooocaoooecooocccooooeeg
znova pokazala, držeč nekakšen predmet, ovit z debelim Papirjem.
„Odvij previdno, ker bo treba potem znova zaviti in Postaviti na prejšnje mesto," ga je opozoril paznik.
In ko je Ignacio odvil svojo skrivnostno najdbo, so Prisotni zagledali veliko steklenico najfinejšega žganja.
..Kako čudovito je zavita!" je zamrmral Pedro v prijet-nem presenečenju. „Pijača mora biti pač prvovrstna, če i° tako skrbno spravljajo!"
..To je ameriški whisky,“ je vzdihnil eden izmed orož-nikov. „Samo enkrat v življenju sem pil ameriški whisky. Vam se niti ne sanja, kakšna imenitna kapljica je to. Na-Srkal sem se ga bil tako, da sem planil v areno koride v Santosu in se kar s praznimi rokami lotil razjarjenega bika- Kar je res, je res, bik me je sicer prevrnil, toda pozabi ne smete, da sem ga napadel brez vsakega orožja."
Pedro je vzel steklenico in se pripravil, da ji odbije vrat.
..Stoj, prijatelj!" je zakričal Rafael. „Ti si dobil za poštenost nagrado."
..Napitnino mi je dal tip, ki tudi sam ni bil poštenjak," je odgovoril. „Tale kapljica je vtihotapljena. Carine ni nihče P,|ačal. Stari lisjak krošnjar! s prepovedanim blagom. Kar Pr®z skrbi bodite, prijatelji! Naša vest bo čista, če se po-lastimo vtihotapljene robe. Zaplenimo steklenice in konec P®Sedi. Mi že poskrbimo, da bo blago uničeno."
Ne da bi se dolgo obotavljali, sta Ignacio in Rafael polnila iz zaboja še dve steklenici in jima odbila grli.
..Tri zvezdice — najboljša vrsta," je izjavil Pedro Zuri-ta med splošnim molkom. „Veste, dragi moji, vseh vrst žganje, ki ga kuhajo v Ameriki, je dobro. Ena zvezdica na etiketi pomeni, da je kapljica zelo dobra. Dve zvezdici — da je izvrstna, Tri zvezdice pa pomenijo, da je pijača od-''šna, božanska, boljša kot vse najboljše in celo še boljša.
saj vem, kako in kaj je s to pijačo. Vankiji imajo krep-l<0 kapljico zelo radi."
..Kaj pa štiri zvezdice?" je vprašal Ignacio, ki so se
v krmežljivih očeh že poznali sledovi prvih požirkov.
„Štiri zvezdice? Dragi Ignacio, štiri zvezdice pomenijo takojšnjo smrt ali pa da se človek preseli živ v nebeško kraljestvo."
Čez četrt ure je Rafael že objemal drugega orožnika. Neprestano mu je razodeval svojo ljubezen, češ da sta brata in da je treba človeku za srečo na zemlji zelo malo.
„Stari je tepec, patentiran tepec!" je vzkliknil Augusti-no, ki je veljal za najbolj resnega in ki je ves čas molčal.
„Živio Augustino!" je zakričal Rafael. „Tri zvezdice so napravile pri njem čudež. Le poglejte! Mar mu niso razvezale jezika?"
„ln še devetkrat patentiran tepec, ta starec!" je kričal Augustino srdito. „Nektar je bil njegov, samo njegov; pet dni sta se gledala s to božansko kapljico, ko se je starec vozil iz Bocasa del Toro — pa ni napravil nobenega požirka. Bogme, take tepce, kakor je ta, je treba vreči nage na mravljišče."
„Starec je čisto navaden postopač," je dejal Pedro. „ln ko se jutri vrne po svoje tri zvezdice, ga aretiram kot navadnega tihotapca. Še napredovali bomo v službi, če ga vtaknemo pod ključ."
„Saj uničimo vse dokaze, če bomo tako nadaljevali," je dejal Augustin in odbil vrat še eni steklenici.
„Nič ne de! Zato pa si obdržimo corpora delicti — vidiš, takole!" je odgovoril Pedro in vrgel prazno steklenico na kamnita tla, da se je razletela na drobne koščke. „Čujte prijatelji! Zaboj je bil zelo težak — to bodo potrdili vsi. Padel je na tla in steklenice so se razbile. Tekočina se je razlila in tako smo prišli na sled tihotapstvu. Zaboj in razbite steklenice bodo menda dovolj jasen dokaz, da smo storili vladi veliko uslugo."
Čim manjša je bila zaloga žganja, tem večji je bil krik in vik. Eden izmed orožnikov se je sprl z Ignacijem zaradi deset centavov, ki mu jih je bil slednji dolžan. Dva druga sta sedela na tleh, se objemala okrog vratu in bridko tarnala nad svojim nesrečnim rodbinskim življenjem. Augustino je z neprestano klepetavostjo, dokazoval, da je molk
zarez zlata vreden. Pedro je pa sentimentalno zatrjeval, da so vsi ljudje bratje.
„Celo moji jetniki," je vpil solznih oči. „Rad jih imam kakor brate. Življenje je tako žalostno."
Solze so mu zalile oči in moral je umolkniti. Da jih osuši, je napravil še en požirek.
„Jetniki so mi kakor deca. Kar srce mi krvavi, če pomislim, koliko trpe ti reveži. Le poglej, solze mi zalivajo oči. Nesimo jim malo žganja, da bodo tudi oni deležni te dobrote! Ignacio, dragi bratec, stori mi uslugo! Glej, nate se naslanjam in jokam. Odnesi steklenico tega eliksirja yankiju Morganu! Reci mu, da mi je strašno žal, da ga bodo jutri obesili. Pozdravi ga v mojem imenu. Naj pije in naj bo srečen vsaj zadnji dan pred smrtjo."
In medtem ko je Ignacio odšel iz stražnice, da naredi tovarišu uslugo, je zadonel nad pijanimi glavami mogočen glas tistega orožnika, ki je nekoč praznih rok skočil v areno koloseja v Santosu.
„Bika mi dajte! Bika hočem imeti, da se spoprimeva!"
„Bika hoče imeti, blaga duša, da ga objame in poljubi," je pojasnil Pedro Zurita in solze so mu znova zalile oči. „Tudi jaz imam rad bike. Vsa živa bitja ljubim. Celo hrošče imam rad. Ves svet ljubim. V tem je skrivnost moje duše. Rad bi imel leva, da bi se igral z njim."
Henry je naenkrat zaslišal, da nekdo pod oknom žvižga znan napev stare piratske pesmi:
Dedov naših domovina, drago morje, rodni kraj — k zmagi pot si nam edina, tujcem peklo — nam si raj. ..
Ves presenečen je planil k oknu, toda tisti hip je zarožljala ključavnica in to ga je prisililo, da je počenil na tla in se potuhnil, kakor da spi.
V celico se je prizibal Ignacio in slovesno ponudil Henryju steklenico.
(Dalje prihodnjič)
Avstrijski nacionalni cirkus navdušil
Svet vojaških sil grozi s prepovedjo strank na Portugalskem
LIZBONA. — Politična komisija sveta vojaških sil je v ponedeljek zagrozila, da bo prepovedala vse politične stranke, če ne bodo v kratkem poravnale vse spore, ki že dalje časa pretresajo nesrečno Portugalsko. Predstavnik sveta vojaških sil je izjavil, da ti spori vodijo k cepitvi ..ljudskega delavskega razreda".
Istočasno predbaciva komunistom vodja socialistične stranke Portugalske Soares, češ da ogrožajo popuščanje napetosti v Evropi, katerih edini cilj je pregnati socialiste iz vlade in zavladati sami ali v družbi z vojsko, je v ponedeljek Soares dejal v intervjuju v pariškem listu „Le Monde".
Kako je prišlo do napetosti med socialisti in komunisti?
store socialističnega lista zapreti. Soares se sklicuje na izid volitev, ki so prinesle socialistom 37 odst. glasov. Po njegovem mnenju bi moral svet vojaških sil takšen rezultat upoštevati, saj je socialistična stranka najmočnejša v državi. Revolucionarni svet oboroženih sil pa je že pred volitvami zavzel gledišče, da država ni še zrela, da bi lahko uvedli parlamentarni režim. Kaže, da uživajo komunisti v vojaškem svetu močno zaslombo ne glede na število glasov, ki jih je njihova stranka zbrala na volitvah.
V časopisu „Le Monde" je v in-
„TEDEN MLEKA V AVSTRIJI":
tervjuju Soares izjavil, da je pripravljen pobotati se s komunisti po francoskem vzoru. „Če bi se to zgodilo, bi bilo pri nas na Portugalskem v odnosih med obema strankama vse bolj enostavno," je dejal Soares.
Minuli teden je Soares zapretil z bojkotom vladi. Socialistična stranka se hoče umakniti iz koalicije, če vojaški svet ne bo dal poroštva za demokratični razvoj v deželi.
Admiral Johnson, glavni poveljnik NATO (Atlantlska zveza) za jugovzhodno Evropo, je izjavil, da o-groža korak na levo na Portugalskem obrambo sredozemskega prostora. „Vsaka sprememba portugalske politike, bi imela hude posledice za druge dele Evrope," je dejal Johnson.
Mleko nas ohranja zdrave!
Stavci tiskarne, v kateri se tiska glasilo portugalske socialistične stranke ..Republika" v Lizboni, so zasedli uredniške prostore ter onemogočili izdajo lista. Založnik lista je 62-letni Raul Rego, pristaš socialistične stranke, medtem ko pripadajo stavci komunistični stranki. Vodja socialistov Soares je protestiral proti nastopu stavcev ter pozval socialiste, naj uredništvo o-svobodijo. Pred prostori lista se je zbrala velika množica socialistov ter hotela navaliti, vendar je posegla vmes policija, ki je preprečila spopad. Nato se je sestal svet vojaških sil, v katerem je 240 predstavnikov, da bi proučil nevaren položaj. Oblasti so dale uredniške pro-
sportšport
SELE — HSV 2:1 (1:0)
O tekmi je reči, da so bili Selani skoraj vso igro boljši nasprotnik, ter so stalno ogrožali nasprotnikova vrata, a so pri streljanju imeli smolo, saj je Stanko Olip dvakrat zadel samo vratnico. Gola sta dala Fridi Mak in Nante Dovjak. Pet minut pred koncem je bil rezultat še 1:1, potem pa je bil Nante Doujak tako srečen, da je zatresel nasprotnikovo mrežo.
Igrali so: Jazbinšek, VVasner, Pristovnik, Erik Travnik, Jug (Tone Olip), Stanko Olip, Nante Dovjak, Fridi Mak, Franc Dovjak, Flori Dovjak in Oto Travnik (Nante Olip).
Sodnik je imel igro dobro v rokah. Selški igralci se po tej poti prisrčno zahvaljujejo svojim zvestim navijačem, ki tako budno podpirajo igralce pri njihovih uspehih.
Prihodnjo nedeljo, 1. junija, bodo igrali Selani v Št. Janžu v Rožu.
Trenutna lestvica 2. razreda E je takale: 1. DSG Borovlje (35 točk), 2. SAK (29), 3. Škofji dvor (24), 4. Smarjeta (22), 5. Sele (21), 6. Kriva Vrba (21), 7. Gospa Sveta (20), 8. HSV Celovec (18), 9. Št. Janž (16), 10. Trdnja vas (13), 11.
Vse službe pri prireditvenem odboru delajo že od prvega januarja letos, da bi čim uspešnejše izvedli svetovne motociklistične dirke v Tržiču. Zadnjič smo naše cenjene bralce, zlasti športne, seznanili z zgodovino avtomobilskega in motociklističnega športa v Tržiču.
Organizatorji pričakujejo, da bo na letošnji dirki v Tržiču nastopilo 40 tekmovalcev iz raznih evropskih in čezmorskih dežel; prišli bodo verjetno tudi Japonci in dirkači iz Venezuele.
e Organizatorji so tudi letos, tako kot vsa leta doslej dali v izdelavo spominske značke, in sicer 1000 velikih in 2000 malih.
•	Tudi orkester pihalne godbe iz
Tržiča pod vodstvom Andreja Puharja po sodeloval na letošnji prireditvi.
•	Tudi domača folklorna skupina „Karavanke" se vestno pripravlja za nastop. Na slavnostnem sprejemu bo-
CELOVEC. — Pij mleko, in ostal boš zdrav! V tem, že tako znanem geslu, je brez dvoma spoznanje modernega raziskovanja prehrane, da je mleko zaradi skladnosti hranilnih snovi in vitaminov varnostna hrana prvega reda. Gledano s tega stališča, je mlečno gospodarstvo najvažnejša veja prehrambenega gospodarstva, kajti mleko, ki ga pridobivamo in ravnamo z njim po sodobnih vidikih, posreduje ljudskemu zdravju dragocene osnove.
Pri nas na Koroškem je zadnji čas poraba mleka nazadovala. Ta zaostanek hočejo nadomestiti s povečanim številom krav v deželi in pa z agitacijo, naj prebivalstvo pije čim več mleka. V ta namen prire-
Ipmt -
Pokrče (6), in 12. Galicija z dvema točkama.
GOSPA SVETA — SAK 2:2 (2:1)
To nedeljo je Slovenski atletski klub igral v Gospe Sveti, proti tamkajšnjemu nogometnemu klubu in dosegel samo neodločen rezultat. Po rezultatu sodeč so bili gostje boljše moštvo, saj so v prvem polčasu vodili celo z 2:1. Izgleda, da se je sakovim igralcem spet zataknilo in da se nikakor ne morejo otresti remijev. Zadnjič remi, tokrat neodločen rezultat, daje ponovno misliti.
AVTOMOBILIZEM NIKI LAUDA ZMAGAL DRUGIČ Niki Lauda je v nedeljo, v avtomobilski dirki za svetovno prvenstvo for-mel I, slavil že svojo drugo zaporedno zmago. Štirinajst dni, potem ko je zmagal v Monaku, je dobil v Zolderu veliko nagrado Belgije. S to zmago je prevzel Niki Lauda vodstvo v svetovnem prvenstvu formel I.
Sedaj ima Niki Lauda 23 točk, 2. je Emerson Fittipaldi (Brazilija) z 21. točkami), 3. Carlos Pace (Brazilija) in Carlos Reutemann (Argentina), itd.
do izvedli krajši program plesov iz raznih jugoslovanskih pokrajin, na dan prireditve pa bodo pozdravili nastopajoče in jim izročili šopke.
•	Pred pričetkom dirke za svetovno prvenstvo bo tudi tokrat padalec alpskega letalskega centra iz Lesc s skokom na štartno ravnino in z izročitvijo štartne zastavice štarterju svečano začel tekmovanje.
•	Posebna filmska ekipa pod vodstvom Rajka Cankarja iz Kranja bo posnela filmski zapis o letošnjih dirkah, in sicer v barvah.
•	V nedeljo, 8. junija, bo koncert Bratov Avsenikov, ob 15. uri.
Te dni pa so organizatorji poslali ponudbo za nastop v Tržiču večkratnemu svetovnemu prvaku v tej kategoriji 250 ccm in dvakratnemu zmagovalcu dirke za svetovno prvenstvo v Tržiču Belgijcu Joelu Robertu.
jajc v Avstriji vsako leto „teden mleka", s katerim hoče opozoriti mlečno gospodarstvo na velikansko hranilno in zdravstveno vrednost tega, za človeka tako važnega živila. Te in podobne misli je izrazil na tiskovni konferenci predsednik Kmetijske zbornice za Koroško Štefan S o -dat.
Na Koroškem predelajo dnevno okoli 350 tisoč kilogramov mleka. Na okrog 20.000 kmetijah je v hlevih nad 70.000 krav, ki jih morajo kmetje molzti dvakrat na dan. Na-molženo mleko morajo dnevno zbirati, prepeljati, ohladiti, ga predelati in ponovno dalje razposlati, da končno lahko dobi potrošnik svojo zaželeno skodelico mleka.
Akcija „poceni malslo"
V nadaljevanju svojih izvajanj je predsednik Štefan Sodat povedal, da se je poljedelsko ministrstvo odločilo za akcijo »cenejše maslo", ki ga bodo dali na trg od 2. do 14. junija. Avstrijskemu prebivalstvu bo na voljo 3500 ton surovega masla po 40 šilingov za kilogram. Kmetijska zbornica pozdravlja to akcijo, ki od časa do časa daje možnost potrošniku, da si poceni lahko kupi tako važno živilo, vendar meni, da ravno sedaj, ko je pred durmi turistična sezona, ta akcija ni na mestu.
Kot vidimo, v Avstriji ni preveč masla v zalogi, zato se moramo boriti s težavami, ker moramo dobavljati nekaterim državam »mleko v prahu", s katerimi imamo sklenjene pogodbe. Ta problem premostimo lahko samo na ta način, da uvažamo surovo maslo iz Češkoslovaške, Poljske in Nemške demokratične republike. Le-tega potem predelamo doma v »mleko v prahu" in ga izvažamo, kajti samo tako lahko izpolnimo obveznosti, ki jih imamo na mednarodnem trgu.
Akcija „mleka v šolah"
Probleme ima koroško mlečno gospodarstvo tudi z akcijo »mleko v šolah", kajti skoraj četrtina šol na Koroškem se ne interesira za to. Od 580 šol na Koroškem jih je v akcijo vključenih le 150. Kot so povedali na konferenci, so težave or-ganizatoričnega značaja, ker je treba za »mlečno akcijo" poleg soglasja šole, še pripravljenost šolske sluge, da se strinja s tem. Tu in tam poskušajo »mlečno akcijo" spraviti v tek starši sami: tako vodi na neki šoli to akcijo mati.
Pri vsakoletnem podeljevanju nagrad, so dobili prvo nagrado: ljudska šola v Št. Štefanu v Labotski dolini, glavna šola v Vrbi, posebni šoli 2 in 3 v Celovcu in obrtna šola v Beljaku. Poleg tega podelijo letno v okviru akcije „mleko v šolah" še 28 nagrad in priznanj.
B. L.
Cirkus lahko doživljaš samo v cirkusu osebno. Nobena dvorana, hala, gledališče, film ali televizija ti takega pristnega cirkuškega ozračja ne more pričarati in nuditi. To se lahko prepričaš, če obiščeš predstavo „Avstrijskega nacionalnega cirkusa", ki gostuje te dni v Celovcu.
Na petkovi premieri so bili poleg številnega občinstva tudi častni gostje, med njimi deželni glavar VVagner, celovški župan Guggen-berger, ter predstavniki tiska in radiotelevizije. Potem ko so velike obločnice pod veličastnim platnom ugasnile in je areno obsijala raznobarvna svetloba žarometov, smo po uvodnih glasbenih akordih praškega orkestra pod taktirko Zby-neka Cervenke občudovali a-trakcije programa, ki je tako zanimiv in pester, da zadovolji vse ljubitelje maneže, vse, ki se navdušujejo za cirkuško življenje. Tu je dresura največje skupine shipper-fieldskih tigrov, enajst po številu, ki jih z neverjetno spretnostjo obvladuje dreser Gordon Hovves, potem sta kolosalna brata Lin-dorja, ki na vrvi v veliki višini, izvajata svoje senzacionalne gimnastične vaje. Odlično izvajanje »Dvojice Mal a ris" na kolesih vzbujata navdušenje, medtem ko Jacki A 11 h o f s svojimi medvedi predstavlja čudežni svet dresure divjih živali, ki pokažejo take stvari, da se moraš čuditi.
Čisto nekaj posebnega je dresirana krava, kar doslej v Celovcu še nismo videli. Dresura konj, ki jih vodita Irmgard in Helmut Ruti a t, pokažejo, koliko se lahko naučijo živali z dolgim in neutrudnim dresiranjem.
V prvem in drugem delu programa so nas zabavali klovni, ki so s svojo norčavostjo izvabljali polno smeha pri razgretem občinstvu. To so bili komedijanti Rudi Reber-nig in »The new French".
Medtem je bil kratek odmor, a občinstvo ni hotelo izgubiti priložnosti, da si ne bi ogledalo bogat cirkuški zoološki vrt. Pa spet nove atrakcije: Občudovanje vzbuja skupina Valla Berti ni pri njihovem
Za tiskovni sklad
so darovali:
Matjaž Krainz, Libuče šil. 20.— Andrej Marktl, Libuče	30.—
Neimenovani, Libuče	20.—
Franc Jelen, Libuče	5.—
Neimenovana, Libuče	20.—
Katarina Pavlič, Libuče	10.—
Marija Aleško, Pliberk	20.—
Marija Leitgeb, Pliberk	50.—
Terezija Pahteu, Pliberk	50.—
Marija Trampuš, Pliberk	200.—
Mirko Hudi, Žirovnica	30.—
Mirko Srienc, Žirovnica	30.—
Marko Marko, Horce	50.—
Andrej Mičej, Št. Vid	30.—
Terezija Zulechner, Št. Vid	100.—
Matevž Artač, Bikarja vas	20.—
Valentin Rupitz, Pokrče	20.—
Jožef Mohar, Encelna vas	5.—
Ana Hauptman, Bilštanj	100.—
Franc Wutte, Mohliče	30.—
Florijan Zergoj, Kazaze	70.—
Filip Lutnik, Doljna vas	40.—
Marta Wrantschurnig	70.—
Peter Windisch, Šmarjeta	10.—
Pavel Potočnik, Breg	100.—
Marija Kralj, Grablje	20.—
Janko Igarc, Podkraj	20.—
Angela Močilnik, Podkraj	5.—
Luka Borovčnik, Podkraj	40.—
Neimenovani, Ponikve	10.—
Katarina Kumer, Ponikve	20.—
Rozalija Hren, Ponikve	20.—
Frančiška Schafer, Ponikve	20.—
Neimenovani, Loga vas	50.—
Alojzij Nadrag, Škofiče	100.—
Ljudmila Wertschnig, Škofiče 20.— Mirko Sabotnik, Roda	50.—
Johan Bauman,
Št. Peter na Vašinjah	50.—
Neimenovani, Suha	40.—
Mihael Laura, Gorenče	50.—
Jožefa Slugoutz, Šmartin	30.—
Marija Karlbauer, Šmartin	20.—
Franc Jančar, Slov. Piajberk 50.—
natančnem vozenju s kolesi. Naši debelokožci-sloni, ki jih ljubeznivo vodi Doreen D u g g a n , so voljno sledili in ubogali svojo dreserko. Z velikim zanimanjem in živčno napetostjo so gledalci spremljali vaje, na visoki kovinasti palici, artistov »Dvojice N o w i n s k i Pravo navdušenje in zares višek večera pa predstavljajo akrobati na letečih trapezih. Visoko v zraku, v igri s smrtjo, izvajajo svoje vratolomne telovadne vaje, da občinstvu zastaja dih.
Ob približno 3A na enajst ponoči so se ponovno prižgale velike obločnice in razlile svojo prešerno svetlobo po cirkuški areni, občinstvo pa se je v zavesti, da imamo tudi pri nas v Avstriji sijajen domač cirkus, zadovoljno razšlo na svoje domove.	B. L.
Dom v Tinjah
prireja sledeča potovanja in romanja
Od ponedeljka, 1. septembra, do sobote, 6. septembra 1975
■ na Poljsko v Čenstohovo, Krakov, Osvviecim.
Od ponedeljka, 25. avgusta, do nedelje, 7. septembra 1975
v Fatimo in Lurd z omnibusom. Cena: 5000.— šilingov.
Od 20. do 27. julija 1975 H v Moskvo in Kiev z letalom. — Cena: 4900.— šil. Prijave do 31. maja 1975.
Od nedelje, 28. septembra, do sobote, 4. oktobra 1975 H Romanje v Rim, Assisi, Orviet-to, Padovo. — Cena: šil. 1800.—. Prijave: do 30. maja.
Kratke vesti
SADAT SVARI PRED NOVO VOJNO
NA BLIŽNJEM VZHODU
DUNAJ, BEIRUT, TEL AVIV. — V primeru neuspeha ženevske konference za Bližnji vzhod, vidi egiptovski predsednik Sadat veliko nevarnost nove vojne na Bližnjem vzhodu. V intervjuju avstrijskemu radiu, je Sadat povedal, da bo 1. in 2. junija, ko se bo sestal z ameriškim predsednikom Fordom, zahteval, da morajo biti na ženevski konferenci zastopani tudi Palestinci. V Ženevi bo šlo za končnoveljav-no rešitev bližnjevzhodnega spora, in ne samo za delni umik izraelskih vojaških sil.
Sadat je nadalje izjavil, da bo Fordu stavil vprašanje, če želi še nadalje podpirati izraelske meje iz leta 1967. Srednje poti v tem vprašanju Egipt ne bo priznal.
GONJA PROTI DUBČKU
LONDON. — Aleksander Dubček, nekdanji vodja češkoslovaške partije, je bil ponovno ponižan. Tako poroča londonski „Daily Ex-press", da so Dubčka odslovili kot vodjo voznega parka, in da je sedaj nastavljenec gozdne uprave v Bratislavi, kjer živi praktično v pregnanstvu že od leta 1969. Neki novinar imenovanega angleškega lista je čakal na Dubčka, ko se je ta peljal s tramvajem v službo. Ko se je predstavil Dubčku, mu je le-ta odgovoril v angleščini: To ne bo dobro za mene. Malo zatem so oblasti novinarja aretirale in izgnale.
MOSKVA JE OBSODILA
KITAJSKO POLITIKO V AZIJI
MOSKVA, VVASHINGTON. — Z vso ostrostjo je sovjetski časopis »Sovjetska Rusija" v ponedeljek obsodil politiko Pekinga v Aziji in obtožil kitajsko vodstvo, da spravlja človeštvo v novo svetovno vojno. Pekinška politika v Aziji je del splošnega mnenja kitajskega vodstva, ki mu je do tega, sejati med narodi sveta sovraštvo in zmedo.
Svetovno prvenstvo v motokrosu v Tržiču
/