St 517.
V Ljubljani, nedelja dne 6. avgusta 1911.
Leto n.
: Posamezna Številka 6 vinarjev :
JUTRO* Uhaja vsak dan — tudi ob nedeljah In praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 10. do-|»ldne. — Naročnina znaša: v Ljubljani v npravnižtvn mesečno K1 20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s poSto celoletno K 20'—, polletno K 10'—, četrtletno K 5'—, Mesečno K 1'70. Za Inozemstvo celoletno K 30'—. ;	Telefon	številka	303.	:
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
: Posamezna itevtika • vinarjev :
Uredniltvo ta npravnlitvo )• v Fra»fl*kanskl sllel a Dopisi se pokljajo niednUHvu, uročnim apravalltm Nefranklrana pisma se ne »prejemajo, rokopisi m M vračajo. Za oglase se plača: petlt vrsta 15 v, oamrt-nice, poslana in aahvale vrsta 90 v. Pri večkratne* oglašanju popust. Za odgovor je priložiti anamko. :	Telefon	Številka	303.	t
Nemška politika.
Dr. Sylvester, zbornični predsednik, je bil pri svojem prihodu v Solnograd, v svojem volilnem okraju slovesno sprejet in pogoščen. V svojem govoru, ki ga je pri tej priliki imel, je pokazal, kakega mišljenja je on in avstrijski Nemci.
Že pri nastopu kot zbornični predsednik se je izrekel za delavnost zbornice, seveda pod pogoji, katere njegova stranka pripozna in smatra kot ugodne pogoje za svojo politiko.
Kako stališče bodo Nemci pri narodnih vprašanjih zavzemali, je jasno in se je tudi jasno pokazalo pri konferencah voditeljev nemških strank glede češko - nemškega sporazuma. Nemci so od nekdaj gojili Slovanom sovražno politiko in da bodo to stališče še v naprej zastopali, je nedvom-ljivo in razvidno je tudi iz dr. Silvestrovega govora.
Dr. Sylvester se je izrazil v svojem govoru, da je zastopnik in zagovornik Bismarckove ideje, in da je silil na hitro izvršitev turske železnice ga je vodila edino le ta ideja.
Z lepimi besedami je povedal, da so Nemci hoteli in tudi ustvarili lepo in pomembno zvezo z nemškimi pokrajinami in Adrijo in tako omogočili lahko in trajno invazijo.
Nemci so si v svesti, da prodre nemška ideja in germanizacija, s pomočjo nemškega kapitala, v primorskih pokrajinah in da se jim, ako se jim to posreči, odpre tudi	vstop na
Balkan.
Ker smo Slovani pri tem najbolj prizadeti in ker se hočejo Nemci na naši zemlji naseliti in udomačiti, nam mora biti glavna in nujna naloga preprečiti vse te nemške nakane.
S tem, da pripisujejo turski železnici toliko važnosti, kažejo, da smatrajo prilično in ugodno zvezo z nemškimi pokrajinami	kot predpogoj za germanizacijo	obmorskih
dežel.
Kakor rečeno, igramo pri tem južni Slovani prvo in glavno vlogo, ker nam kažejo dejstva, da so naperili
ves svoj boj samo proti nam in da t>o se v to svrho zvezali z drugimi našimi narodnimi sovražniki, da bi nas čim lažje ugonobili in oropali naše rojstne zemlje.
Italijani pri tem boju ne pridejo vpoštev, ker Nemci zelo dobro vedo, da bodo z njimi imeli zelo lahko delo, ker avstrijskim Italijanom manjka pravega življa, energije in sploh vseh predpogojev za obstanek.
Italijani v svoji slepi jezi proti Slovanom ne vidijo in ne spoznajo njih najhujšega sovražnika, ki jim bo pri prvi dani priložnosti zadal smrtni udarec in se tako povzpel do gospodarja na adrijanskih obalah, seveda šele tedaj, ako ugonobe Slovane.
V	svojem nadaljnem govoru omenja dr. Sylvester, da je zagovornik trozveze in trozvezne politike.
S tem je dosti rečeno, kajti zagovornik trozveze in njene politike ki je naperjena zgolj proti Slovanom in
Angliji, ne more biti nikdar prijatelj Slovanom.
Iz takega govora si ustvari lahko vsak svoj komentar in mora pri tem priti do zaključka, da Slovani od takih zagovornikov nimajo ničesar pričakovati.
V najnovejšem času si je Nemčija naložila nalogo, da odvzame Angliji prvenstvo in v to svrho ji služi tro-zveza.
Države, ki pripadajo k trozvezi, posebno Avstrija, ne delajo v svojo prid, marveč v prid in povzdigo nemške države, ki zavzema vodilno mesto in ki na vsak način hoče doseči svoj cilj.
Ako bi Nemčiju izvedla svoje namene, potem bi se njena politika še bolj intezivno obrnila pro.ti Slovanom, in da bi nam taka politika samo škodovala, je umevno.
Od trozveze nima Avstrija nika-kega dobička, ker pri tem ne zna zastopati svojih interesov, marveč služi Nemčiji samo kot pomočnica pri njenih namenih.
Poglejmo zadnje dogodke na Balkanu 1 Tudi pri naši balkanski politiki je igrala Nemčija veliko vlogo in samo nji se imamo zahvaliti, da smo prišli ob vso veljavo in vpliv na Balkanu, kjer intrigirajo in se šopirijo sedaj druge države, akoravno je Avstrija najbolj zainteresovana na Balkanu.
, Pa tudi balkanski narodi nimajo do Avstrije nikakega zaupanja, ker poznajo njeno odvisnost in nemško politiko.
Vpliv nemške politike na avstrijsko vlado občutimo posebno mi Slovani in naša glavna skrb in smoter mora biti, da se oprostimo nemškega vpliva in nemške invazije.
Predvsem se moramo gospodarsko osvoboditi, to pa pomeni tudi politično prostost.
V prvi vrsti se sedaj bojuje Nemčija proti Angliji, ki jo hoče trgovsko uničiti. To bi bila njena najlepša zmaga.
Kako si Nemčija to predstavlja, je razvidno iz dr. SyIvestrovih besed: »srednozemsko	morje državam	oty
srednozemskem	morju'!	—	To	je
jasno povedano!
Uničiti in odvzeti angleški državi vsak vpliv v srednozemskem morju, ki ima največji promet, bi bila lepa zmaga nemških	politikov,	ker	bi	pri
tem Anglija ne trpela samo na ugledu marveč tudi na trgovini, ki je sedaj v večini v rokah angleške države.
Nemčija bi	si potem	že	znala
s pomočjo Avstrije pridobiti vpiiv v srednozemskem morju in si osvojiti svetovno trgovino.
Zidati nemški most do Adrijc je iluzija, ki pa Nemci trdno vanjo verujejo, niso še opustili nade, da ga sezidajo, toda do izvršitve teh namenov bo treba še mnogo časa in boja, naša dolžnost pa je, da se bojujemo proti taki politiki.	A.
Spominjajte se prekoristne družbe st. Cirila in Metoda!
Za regulacijo učiteljskih plač.
(Iz štaj. učiteljskih krogov.)
Pod tem naslovom je v 509. št. Vašega cenjenega lista objavil neki gospod notico, kjer dotičnik nasvetuje način kako naj bi se izboljšale učiteljske plače in polaga račun koliko bi to izboljšanje naših plač stalo deželo oziroma državo. Za primero načina regulacije učiteljskih plač navaja do-tični gospod naš štajerski krajevni sistem češ, ker ta bi bil za celih 120000 K cenejši kakor pa oni, po katerem bi se učiteljstvo uvrstilo v zadnje štiri plačilne razrede državnih uradnikov. Pisec dotičnih vrstic gotovo ni učitelj ampak najbrže kak uradnik, ki iz neumljivih vzrokov ne privošči učiteljstvu dostojnega izboljšanja njegovega gmotnega stanja. Kakor je videti, ni dotičnemu gospodu nič znano, da se Štajersko učiteljstvo že nekaj let sem bori proti temu krajevnemu sistemu, kot neki prav krivični napravi, ki dopušča, da se plačuje učitelje za isto delo v raznih krajih različno, ki pusti cveteti demoralizacijo protekcije, sistem ki ne odgovarja prav nič dejanskim potrebam razmer kakega kraja. Tako so naprimer razne hribovske šole uvrščene v isti ali pa še celo v nižje plačilne razrede, kakor šole po trgih in v bolj prometnih krajih, kjer ima učitelj vedno manj stroškov bodisi z nakupovanjem vsakdanjih potrebščin — katere mora učitelj na oddaljeni šoli dobivati z dosti večjimi stroški iz bližnjih trgov — bodisi glede železnice ali zdravniške pomoči. Ne sme pa se me napačno razumeti, da bi znabiti ne privoščil kolegom po trgih itd. onega kar imajo, ker to bi bilo naravnost smešno, ampak opozoriti hočem s tem le na krivice, ki jih tak krajevni sistem protežira. Da bi se temu odpomoglo, je pri boju za regulacijo učiteljskih plač ena prvih naših zahtev, da se odpravi krivični sistem plačilnih razredov in se vpelje edino pravični osebni sistem. Da način ureditve plač po krajevnem sistemu ni dober, se najlažje razvidi iz tega, da ne hrepeni za njim noben stan, ne vojaški, ne duhovski in tudi ne uradniški; le nas se hoče proti naši obla-godariti s sistemom, kateri nobenemu drugemu stanu ne diši. In čudno, da se na Kranjskem najdejo naprednjaki, ki svojo naprednost dokumentirajo s tem, da zagovarjajo to, kar so drngod iz utemeljenih vzrokov zavrgli in pa da se kakor klop kože drže one fiksne ideje, da je za upravičene potrebe ljudske šole in njenega učiteljstva vedno premalo denarja v deželi in državi. Čudno, da take naprednjake lomi njihova skrb za deželne in državne finance le takrat, kadar se gre za zboljšanje učiteljskih plač, medtem ko s prav hladnokrvno lahkomišljenostjo z.r.eP’ kako se mečejo tisočaki in milijoni dostikrat za prav nepotrebne stvari. Da so naše zahteve glede ureditve naših plač po načinu izjednače-nja plačam državnih uradnikov zadnjih
štirih činovnih razredov, se je že neštetokrat dokazalo in naravnost ogorčiti mora človeka pisava takega naprednjaka, ki trdi, da ni upati in ne zahtevati, da bi te naše opravičene želje bile uresničene. Bog nas obvaruj pred razširjenjem takega naprednjaštva in pa pred klerikalizmom 1
Mi pa ostanemo pri svojih starih opravičenih zahtevah in z nami tudi vsi oni, ki niso tako napredni, kakor pisec zgoraj označene notice.
Iz slovenskih krajev.
Iz Vrhnike. Slavni naš krajni šolski svet je uvidel potrebo prepovedati tukajšnjemu »Sokolu* in »Orlu* porabo šolske telovadnice brez vsakega vzroka. Ne čudimo se temu, ker vemo, da suflirata tej korporaciji dva zaslužna (?) nemška bratca Mulley in Mayer, zakaj jedro vsega javnega delovanja, odkar so klerikalci na krovu, tvorita tadva Nibelungarja. Lahko se baha »Grazes Volksblatt* ž njima I Vrhničani se pa klanjajo in klanjajo, zato jim je lahka setev pod zaščito klerikalnih švigašvagarjev in škofovega žegna. Čudimo se pa tembolj, da je naša šola kot .Lusthalle* in brezplačno letovišče blaženi graški dijalekt lajajočih tujcev, kateri smejo neovirano šariti po šolskih prostorih, tratiti vodo iz vodovoda in izpirati nemško nesnago v šolskih kopališčih. Kdo je to dovolil in s kakšno pravico? Na to hočemo pojasnila, sicer bomo sami napravili primeren proces. Pripomnimo, da je ravno ta šolski svet svoje-časno ostro prepovedal Vrhničanom posluževati se teh kopališč. Gospoda pri krajnem šolskem svetu, smete nam verjeti, da vemo kaj bi bilo umest-nejše vas ali gracarje prijeti za ušesa in predramiti.
Dežja ni na Vrhniki: Pri nas je ta teden kazalo vsak dan za dež, in z upanjem ste defilirali deževni procesiji na Kuren in k sv. Trojici, a ljubi Bog je najbrž menil videč procesijo, da ta prosi lepega vremena, zato pa je kar prec razpodil oblake. Vsaka ekspedicija je stala 12 K, dežja pa le še ne bo.
Oj preljubi svet Anton ti si vseh deklet patron, kolkokrat sem k tebi prišla masla sem prinesla, spros ti men od Boga, da on mi moža da.
Ta ideja narodne pesmi mora na Vrhniki pognati boljše uspehe, ker smo dobili k staremu sv. Antonu v Močivniku mladega sv. Antona v čedni kapelici pri sv. Trojici. Našim dekletom se menda ne bo treba zatekati s takimi prošnjami, vendar pa intenzivno cukajo naivne Marijine device za zvonec mladega sv. Antona, ker so v starega izgubile že vse zaupanje;
da Slovenci iz draga letovišča Vrhnike se pa ima prekrasno
bomo videli katera izmed njih b prva uslišana 1
N a V r h n i k i je precej stano vanj, ki bi se mogla oddati letovišjri-kom, a je že čudno, mesta tišče raje v n. pr. v Toblah itd. ogibljejo, dasiravno okolico, zdravo podnebje in druge ugodnosti. Pa menda že morajo vrhniško nemško-klerikalno zvezo od daleč ovohati.
Iz Ježice. Gospod komisar Bor-štnar, kateri je občinske volitve vodil zaslišuje tudi ta teden priče na vloženi rekurz (priziv) glede občinske volitve. Konečno razsodbo izreklo bode pa upravno sodišče ne pa nekateri, kateri so že zdavno za nas druge neugodno razsodili. Seveda, da bodemo pri tej priliki tudi g. komisarja malo na Dunaj poslali. Toraj Alešov atka še bo treba kljuke pucati pri raznih glavah in h štruftarju Klanfarjevemu Tonetu v Št. Vid hoditi, da Vas bode bolje podučil in Alešova mama naj pa še smrdljiva jajca hranijo mogoče jih bodo še potrebovali. Baje bo treba še katoliškim, poštenim Tu-turčinom (seveda samo pri župniku) še katero osebo v Ameriko poslati, pa v sorodstvu se lahko vse naredi. Več prihodnjič.
Iz Senožeč. Kako je v Senožečah preskrbljeno v higijeničnem oziru se vidi na mah če se gre le enkrat gor in dol po trgu. Pričnimo od Zavita doli! Ali je luža pri Kalu res tako neizogibno potrebna? Ta luža služi zgolj zato, da se v njo meče vso krepano golazen, kakor pse, mačke, podgane itd., kjer se razkraja in povzroča tak smrad, da človeka omami. Zlasti pa zlivajo v to lužo iz nočnih posod celega .rajona*, tako, da pride vsa nesnaga skupaj. Te dni sem šel z nekim gospodom mimo omenjene luže, kar se prikaže iz neke hiše ženska in zlije mesto v lužo prav nama pred nosom »nekaj* iz nočne posode na cesto, tako, da bi bila midva kmalu deležna tistega »nekaj* in nota bene ob najlepšem dnevu popoldne. Ali ta »glasoviti* Kal ni še zrel, da se ga zasuje ali oboka in napravi potrebni kanal ? Ali mora vsa nesnaga iz te luže ob velikem deževju po cestah in otonje ves trg? — Potok od pivovarne do mostu je hvala našemu županu obokan. Toda on je skrbel, da se potpk oboka le pred njegovimi hišami in da njemu več ne smrdi, ni pa skrbel, da bi dal obokati potoka od mostu pa do Perhavca, ker se iz potoka zlasti pred šolo tako neznosen smrad razširja, da ni moči prestajati. Slavni zdravstveni zastop naj si ogleda ta nepokriti del potoka za hišami od gostilne pri .Stari pošti* pa do konca Suševe hiše. Tu se nahaja taka nesnaga da niti ob bregu vumazane reke Nil ni dobiti sličnega. Če pogle-
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA.
Denarnega prometa 565*5 milijona K. Stanje hranil, vlog 40 milijonov K Rezervni zaklad 1 milijon 200 tisoč K.
Obrestuje po 4'/40/o. Za varnost jamči mestna občina z vso davčno močjo
LISTEK.
MICHEL ZEVACO:	-----
Ljubimca beneška.
w nFjJStt1- je’ ko Je misli,a nani ... Da, Sandrigo je bil nična!	njena strastna ljubezen do njega je bila res-
Take misli so navdajale Imperijo, ko je gledala pred svojimi nogami onesveščeno hčer. 1	16	v
In razumela je, da je tu še nekaj drugega in da se mora spustiti g lobije v svoje brezdno ali vreči vsaj* bakljo vanj, da bo videla bolj jasno.	J	J J’
Zakaj ji povzroča misel, da Sandrigo ljubi Bianko, takšen gnev?
In obenem: zakaj jo gotovost, da Blanka ljubi Rolanda Kandiana, navdaja z nezaslišano bolestjo?
Mahoma se ji je v kričeči luči odkrila vsa resnica.
Ona ljubi Sandriga z vsem svojim mesom in Rotanda z vsem svojim srcem!
Njena resnična strast do bandita je bila le nekakšna krinka njene ljubezni do Rolanda.
Bila je vsa Sandrigova,	da; in	ves srd ljubosumne pohote
se	je budil v njej	že ob	sami misli, da Sandrigo ljubi
Bianko.
Toda umrla bi	bila	za	en	sam smehljaj Rolandovih
ustnic.
In misel, da tudi kakšna druga ženska ljubi Rolanda, ji je bila neznosna.	>
Zdaj pa je bila ta druga ženska njena lastna hči!
Njen pogled se ni odtrgal od Bianke niti za trenotek.
Toda pomalem, čim se je poglabljala v svojo misel in spoznavala v njej svoje sovraštvo do tega otroka, toliko oboževanega do današnjega	dne,	se	je	sklanjala polagoma proti
“jej*
Pokleknila je ter približala svoj obraz k njenem; strašni zaključki so je porajali iz njenih zločinskih sanjarij.
V	tem trenotku se je Bianki vrnila zavest.
Njene trepalnice so se dvignile.
Pogledala je.
In je slišala.
Zagledala je obraz, ki ga ni spoznala takoj od začetka; za-čula je besede, ki so jo presunile z ledeno, drevenečo grozo. In ta obraz, krčevito spačen od sovraštva, ta obraz s plamenečimi očmi in s krivljenimi ustnicami, ta mrtvaškobledi in preteči obraz je bil obraz njene matere. In Imperija, njena rodna mati, je mrmrala strašne besede:
— Oh, če se ne bi več zbudila! ... Oh, da bi bila mrtva! . . .
Bianka je zaprla oči. Bliskoma se ji je zasvetilo v glavi, da jo hoče mati nemara umoriti.
— Bianka! je zaklicala kurtizana.
^C'oiCl P?čakala par trenotkov; nato je odprla oči.
— Slabo ti je prišlo je dejala Imperija, a ne boj se, nič nevarnega m.
— Ne, ne, vem, da je brez pomena.
— Na. pij,	je povzela Imperija	in	ponudila hčeri	požirek
krepčilne pijače.	r	K
— Ne, ne!	je vzkliknila Bianka	z grozo, ki	si ja	mati ni
vedela kako razlagati.
— Torej nočeš piti?
— Ni mi treba; čutim se zopet	pri	popolni	moči,	le ver-
jemite mi . • • Toda kaj sva se menili, preden sem se onesvestila? Ah, da, že vem: da je nocoj pri vas velika veselica, kaj ne ?
— Res je, dete moje; a govorili sva tudi o drugih rečeh.
— Ne govoriva o ničimer drugem kakor o tej veselici; rotim vas, mati.
— Saj ne maraš na veselico.
— Ali sem rekla? ... Eh, no, zmotila sem se . . . Premislila sem si . . . Vseeno pojdem nanjo . . . da si ogledam ...
— Ali res? je vzklika Imperija osuplo.
— Da, da, zares . . . Dajte, obidite, naj se oblečem . .. da bom lepa, kakor ste dejali. >■
Imperija je odšla, vsa presenečena; ni pa opazila, da Bianka ne rabi več nagovora mati, ki se je vračalo drugače vsak trenotek na njene ustnice. Tudi vročične naglosti hčerinega govorjenja ni opazila. Sicer pa je imela preveč skrbi s tem, kar se je godilo v njeni lastni notranjosti. In z vsem gnevom nasprotujočih si ljubosumnosti in zamrmrala:
—	Zakaj je izpremenila svoj sklep? . . . Zakaj hoče zdaj biti lepa in se udeležiti veselice ? . . .
Prvo, kar je storila Bianka, ko je ostala	sama, je	bilo,	da
je zaklenila vrata svoje sobe.
In ko so njene služkinje prišle trkat na vrata, hoteče ji pomagati pri oblačenju, jim je dejala, da se obleče sama in d? je toiej naj ne motijo pod nobeno pretvezo.
Nato je začela spravljati raznovrstne	reči,	ki jih	ni	ho^la
pogrešati, v majhen zveženj.
Vse to je počenjala z največjim mirom; ,Mp je le, kakor da se sama čudi svojemu sklepu, ki ga je storila tako nenadoma.
Oblekla se je gorko, zavila si glavo v ogripjač jn previdno odprla vrata, ki so vodila na hodnik, no katerem je Bembo že enkrat prodrl do nje. Ta hodnik je ločil Biankino stanpvanje pd ostale palače. Na desno je vodil v shrambe, kuhinje in razna služabniška stanovanja; na levi pa se jV konča val z.pzkimi stopr nicafni, ki jih je Bianka dobro pioznalp: po pjjb je hodila nekdanje čase z materjo na tiste samotne večerne izprebode, ka so ji tolikanj prijali — ob nabrežjih Lida, ob pravliČnem čaru pokrajine z bežečimi črtami.
Hpdnik je bil prazen in zapuščen.
Vse prebivalstvo palače je bilo zaposleno s poslednjimi pripravami za veselico.
Z naglimi in tlečimi koraki je deklica stekla po,hpdniku, dpspela do stopnic, spustifa se po niih inpbstalapred nizkimi vrati, ki sp bilfe zapahnjepe od znotraj z ogromni zppahj. franki nt bilp treba drugega kakpr odpahniti; In vralp so se odprla j.trenpteK nato je bila zunaj. Oddaljila se je o*g\o, z(gdino misjjjo i/i ieljo, da bi čim najbolj povečala razdaljo med materjo in med Seboj.,
damo, iz kakih nestrokovnjaških elementov je sestavljen naš krajni zdravstveni zastop ni čuda, da je tako. Zraven so sicer drugače častivredni možje, toda za ta posel čisto nevešči. Tu se če može, ki so že nekaj skušali in videli ne pa take, ki niso še niti dva pednja videli pred nosom. Danes je hodila po trgu zdravstvena komisija obstoječa iz enega orožnika in pa posestnika Medena. Zdaj pa naj svet pomisli kako je tukaj zdravstvo, ki poleg vsega zla že skoro eno leto zdravnika nimajo. Letoviščar.
Iz Rogaške Slatine, Štajersko. K zgodovini podivjanosti naših duhovnikov. Ko sem odhajal na počitnice na deželo v prijetno Štajersko, sem se naročil na »Jutro*, da bi lahko bral vsaj eden napreden list, ker tukaj pri nas dobiš k večjemu klerikalno cunjo »Slov. Gospodarja*. Vedel sem koj, da mnogim veljakom in tudi duhovnikom, kterih je tukaj precej, ne bo »Jutro* pogodu, a nisem se zato mnogo brigal. Nekaj časa je bil mir; pa prišel je v letovišče si zdravit svoj preobložen želodec žup-pnik iz Rajhenburga ob Savi, in ko je videl med mojo pošto tudi »Jutro*, je zaklical v sveti jezi: »Katera svinja dobiva tukaj, „Jutro* ?* To so mi pravili drugi, ki so to slišali. Pa naj bo, sem si mislil, saj bo imel gospod župnik Cerjak za svoje lepe besede še tem lepše plačilo pri nebeškem očetu. Mi pa, ki smo baje svinje radi tega, ker čitamo »Jutro* se bomo pa pekli in kuhali kje drugje. Tudi to bo dobro 1 In če pridejo te vrstice gospodu župniku pred oči, naj ve, da je s svojimi besedami še le povečal moje sovraštvo do takih božjih namestnikov, ki ne poznajo nobene strpnosti in ki so fanatični pripadniki klerikalizma. Le tako naprej, korist bo imela samo napredna in sploh protiklerikalna misel. Nekdaj se je bilo treba bati po naših cestah razbojnikov in roparjev, namesto teh pa se moramo dandanes bati čisto modernih razbojnikov, ki žive celo udobno po farov-žih, ker ne pustijo pri miru ljudi, ki jih popolnoma nič ne brigajo. I.
DNEVNE VESTI.
»Slovencu* ne gre v glavo, kako more imeti »Učiteljska tiskarna* dobiček od tega, da tiska »Jutro*, ko ji je ono vendar dolžno. Morda bo tudi »Slovencu* zadeva jasna, ko mu povemo naslednje: »Učiteljska tiskarna* vendar ne tiska »Jutra* po lastnih stroških, ampak so njeni računi bili vedno taki, da so vsebovali tudi njen zaslužek in ako z naše strani niso bili vsi ti računi plačevani, je bilo vendar plačevano vsaj toliko, da so bili pokriti faktični stroški tiskarne, tako, da ona nobene izgube ni imela, že več mesecev pa .plačujemo vse ■ njene račune, torej tudi njen dobiček. Stvar je tudi naslednja: tiskarna je delala nekaj časa brez dobička, potem z majhnim in dalje vedno z večjim dobičkom, dokler se ni prišlo do tega, da plačujemo lahko cele njene račune in še dolg — ki je pa samo njen dobiček — polagoma odplačujemo, iz česar vsak človek z normalno razvitimi možgani lahko sprevidi, da ima »Učiteljska tiskarna" od tega, da tiska .Jutro*, samo koristi in nobene škode; ako v »Slovenčevem* uredništvu tega ne morejo razumeti, jim ne moremo pomagati.
Dr. Lampetova električna centrala bo dajala svoj tok po vsi deželi koder stanujejo pravoverni klerikalci. In tudi ceno bo ta tok 1 I, seveda: Saj pri klerikalcih je vse ceno, najbolj seveda — besede, s katerimi se ustijo! Zdaj bo n. pr. tukajšnja
MAH LISTEK.
MARA GREGORIČEVA:
Rosanda,
Kasno zvečer v prelestnem maj-niku. Srebrna mesečina je razlita po krajini, ko da jo odeva prvi nepoho-jeni sneg. Med nizkima bregovoma se vije čarobna Soča in njeni valčki odsevajo v luninem svitu, ko svileni pasovi. Tihota in pobožnost daleko na okrog.
Oprta ob mahovito skalo kraj košatega grmičevja sedeva Rosanda v lahni svetli obleki, Rosanda s svojimi šestnajstimi leti; poleg nje polkleče, polsede pa mladenič — abiturijent.
— vedi, Rosanda, da te obožujem! Vedi, da te ljubim prisrčno, neiz-recno!
— Saj te tudi jaz, Dorko!
— Torej?
— Ne!
— Zakaj?
— Ker ni dostojno!
— Prava ljubezen se ne zmeni za obliko in kakovost; prava udanost je požrtvovalna.
In strastno je privijal mladenič ljubico k sebi, božajoč in poljubovajoč jo naglo, neumorno, blazno in brez presledkov . . .
predilnica opustila svoj obrat s parnimi stroji in napelje mesto njih električni tok notri. Ker bo ta tok imel v sebi nekaj ekvivalentov tudi »božjega žegna*, bo predilnica počakala deželne električne centrale. Samo to je še vprašanje, če ne bo prej v deželni odbor in Lampetovo centralo — strela udarila ali pa Sava odnesla vse te kunštne klerikalne — vodene renta-bilitete!
Iz Kamnika. Na debelo laž v št. 30 »Domoljuba* pač moramo odgovoriti, kajti »Domoljub* laže ravno tako kakor »Slovenec*, ko piše, da so otroci na pokopališču trgali cvetlice za šopke za »Sokola*. Le eno samo ime naj nam lažnjivec pove! Če tega ne stori, potem bo javnost vedela, koliko mu je verjeti.
Prihodnja odborova seja političnega društva »Vodnik* v Spodnji Šiški se vrši v pondeljek 7. avgusta ob 8. uri zvečer v prostorih Čitalnice. Z ozirom na veliko važnost te seje je nujno želeti, da se je udeleže vsi odborniki, istotako tudi zaupniki, ki se k tej seji posebej povabijo.
Na naslov zdravstvene, oblasti v Ljubljani. Iz Spodnje Šiške se nam poroča: Ker vemo, da je gerent Zajec velik prijatelj g. Oroszyja (vsaj je le Zajec kriv, da je Oroszy tako poceni prišel do najemnika Keršičeve tovarne) in bi bil vsak trud v nastopni zadevi zaman, se obračamo naravnost na nadzorstveno oblast v Ljubljani. Čudno se nam namreč zdi, da je med delavstvom v Keršičevi tovarni venomer totiko bolnih, da se kot čujemo, celo bolniška blagajna pritožuje, da jih ne more izplačati, ker jih je ravno od te tovarne toliko vedno preveč bolnih. Govori se splošno med šišenskim delavstvom, da bo temu nenavadnemu bolehanju morda vzrok vodnjak (Štirna). Zraven vodnjaka se namreč nahaja požiralna jama stranišč, ki so vsa napeljana v to smer. Kakor znano, obstoje tla, na katerih Šiška stoji, iz savske nasipine, ki je jako prožna, oziroma ki rada izpušča razne tekočine globoko pod tlami. Ker ne vemo, ali so stranišča, oziroma ali je požiralna jama dovolj zavarovana in tako trdno narejena, da ne izpušča nesnage v poleg se nahajajoči vodnjak. Po našem mnenju bi se dalo to kmalu dokazati, če se ob času večjega deževja (morda tudi sedaj ob suši) voda iz tega vodnjaka pusti preiskati po zanesljivem strokovnjaku. To bi bilo že v pomirjenje delavstva, pa tudi občanov sosedov tem bolj priporočati, ker se vsak dan čita o koleri blizu naših krejev. Obenem bi zdravstveni in obrtni oblasti tudi priporočali, da si ogleda delavska stanovanja se nahajajoča nad tovarno. Tu je treba u-gotoviti, ali odgovarjajo ta stanovanja stavbenim in zdravstvenim predpisom. Če se ne motimo, je bilo enkrat že prepovedano, te prostore uporabljati za stanovanja delavcev. Tudi sicer mislimo, da bi bilo jako umestno, če bi se nadzorstvena oblast enkrat temeljito poučila o razmerah v tej tovarni, ki jo v zadnjem času delavci kar zaporedoma zapuščajo. G. Oroszy nam zaraditega ne sme zameriti, če se o-bračamo do pristojnih oblasti, vsaj če je pri njemu, to se pravi v tovarni otrok Keršičeve vdove res vse v najboljšem redu, bo ta ugotovitev le njemu in njegovemu podjetju koristila. Ampak mi hočemo biti o tem tudi prepričani!
Zidarski mojster v službi »Uniona.* Iz Kosez se nam poroča: Med nas se je naselil neki zidarski mojster, ki ima ob cesti blizo cerkve svojo vilo. Mož se šteje za narodnjaka diši mu tudi ali pa še bolj denar naših narodnih sovražnikov. Zdaj ko je našega denarja sit, se je vdinjal kot agi-
tator za Unionsko pivovarno. To je konečno njegova stvar. Stvar sodišča pa zna konečno postati, če bo ta gospod povsod tako vprizarjal bojkot proti našemu pivu, kot je to storil n. pr. v gostilni pri »Svedraču*, ki so jo Ljubljančanje doslej smatrali za na-rodno-napredno.
Vse hoče biti Inžener. Iz Sp. Šiške se nam poroča: Gospod Rudolf Oroszy, najemnik Keršičeve tovarne, ima pri sebi tudi brata, ki se nazivlje ali se vsaj pusti nazivati za inženerja. Kakor povsod, so tudi tu poredni jeziki iztaknili, da g. Oroszy nima nobene pravice se sam tako nazivati, najmanj pa kot tak napram oblastim fungirati. Ti poredni jeziki vedo po vedati, da je g. Oroszy služboval pri mornarici kot takozvani »Maschinen-junge* in da je potem pri tovarni Tčnies opravljal službo uradnika — risarja. Ti poredneži končno tudi trdijo, da je nemogoče, da bi bil g. Oroszy od Tčniesove tovarne pa do Keršičeve napravil preizkušnjo za tehnika, oziroma za inženerja. Le ker to poredno jezikovanje škoduje ugledu Keršičeve tovarne, pa tudi bratu g. Rudolfu Oroszyju, nujno nasvetujemo, da g. Oroszy zaveže vsem tem porednežem jezike s tem, da se izkaže z izpričevali, ki ga pooblaščajo do naslova gospod inžener.
»Sokol* v Mostah se ne bo mo
gel udeležiti zleta v Domžalah, ker mu je umrl blagi brat Franjo Stare in se udeleži korporativno njegovega pogreba.
Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Mostah naznanja žalostno vest o smrti svojega požrtvovalnega člana g. Ivana Stareta, občinskega tajnika v Mostah in prosi obenem častite člane, da se polnoštevilno udeleže pogreba, ki se vrši danes, v nedeljo 6. avgusta ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti Selo št. 40 k sv. Križu.
Življenju nevaren je leseni hodnik v Spodnji Šiški, posebno nasproti cerkvi na križpotju. Tam so deske sploh škandalozno nemarno položene tako, da si človek lahko nogo zlomi posebno ponoči. Več desk pa je popolnoma segnitih in že tako udrtih, da zadostuje lahko stopinja in človek se pogrezne z zlomljeno nogo v kanal. G. gerent, ali vi takih vnebopi-jočih stvari nič ne vidite?
Dva nevarna gosta. V znano gostilno gosp. Kariča »Pod smreko* sta prišla dva češka potnika ter prenočila v hlevu. Iz doslej še nepojasnjenih razlogov pa sta zapalila ogenj vsled česar je zgorel en koc popolnoma, drugi pa le deloma. Sreča je bila, da je gostilničar po smrdečem vzduhu zasledil nevarnost ognja sicer bi bilo vse zgorelo. Onadva potnika sta po dejanju sicer zbežala, pa ju je že pri stari mitnici zasačila roka pravice.
Hribarjev gaj. Napredno gospodarsko in prosvetno društvo za Kra-kovo in Trnovo priredi v nedeljo, dne 20. t. m. v Hribarjevem gaju ljudsko veselico z jako zabavnim sporedom, na kar se slavno obšinstvo, napredna društva, posebno pa somišljenike-izletnike uljudno opozarja in priporoča, da se ozirajo na to prireditev.
Štefek zaprt v Šiški. Da so Šte-feta zaprli v Šiški, to je zdaj najno-vefše. Zgodilo se je pa to tako-Ie: Ko so včeraj popoldne razni radovedneži opazovali na oknu naše podružnice v stekleni kletki zaprtega modrasa in so ga malo razdražili, je začel sikati in s čeljusti sekati okrog sebe. Eden po-rednežev, ko je ta prizor videl, je rekel : Ta vrag pa ravno tako sika proti poštenim ljudem, kot g. Štefe, vulgo Štefek v svojem »Slovencu*. Tej primeri je sledil tudi primeren smeh, in ko se je isti polegel, je oni hudo-
mušnež zopet vprašal, če ima modras že kako ime. Ko se mu je to zanikalo, je predlagal, naj se modrasa krsti za Štefka, češ, da sta si po naravi tako drug drugemu podobna, kot jajce jajcu. Ta predlog je bil soglasno sprejet in tako je prišlo, da je »Štefek* zaprt v Šiški. Kdor ne verjame, naj ga gre pogledat.
Zelo siromašna napredna rodbina se nahaja v veliki bedi, kdor bi ji hotel pomagati — in mi upamo, da bo takih več — naj blagovoli izročiti svoj dar našemu upravništvu, kjer dobi tudi natančnejša pojasnila o imenovani rodbini.
Za matere. Umrljivost otrok je po mestih mnogo večja kakor pa na deželi, ker je po mestih težko dobiti dobro in sveže mleko. Večja mesta imajo torej posebne zavode za steri-liziranje mleka, da se more vsak čas dobiti za otroke očiščeno in vseh čkodljivih bakterij oproščeno mleko. Skrajni čas je že bil, da se je tudi v Ljubljani ustanovil takšen zavod (na Bregu št. 20) kajti potreben, je Ljubljani, kot slepcu pogled. Čeprav so dandanes živinozdravniški predpisi strogi, se vendar kaj lahko pripeti, da ta ali oni posestnik prinese na trg mleko od okuženih krav. Če je mleko tudi od popolnoma zdravih krav, je v poletnih mesecih vedna nevarnost za otroke. Tako se mleko hitro skisa in povzroča črevesni in želodčni katar. Mleko se ne navzame nele smrada temveč tudi raznih škodljivih bakterij. Recimo pa, da dobi mati za svoje otroke tudi res zdravo in čisto mleko, še vedno ni gotovo, da ne bo otroku škodljivo, kajti koliko pogreškov na-rede matere pri pripravljanju hrane otrokom! Mnoge matere dajejo otrokom pretečno (premalo ali ne prav zredčeno) mleko, kot bi hotele svoje otroke opitati, kar za zdrav in krepek razvoj otrok seve ni ugodno, ker je takšen majhen debeluh, disponiran za razne bolezni. Vse zgoraj omenjene nevarnosti odpadejo, če vzamete sterilizirano mleko iz zavoda, ki očišča mleko vseh nesnag in bakterij, ki strokovnjaški pripravlja mleko za vsako starost otrok posebej primerno ter oddaja strankam v hermetično zaprtih steklenicah, že kar za piti pripravljene porcije. Ker ni treba druzega, kakor da steklenice z mlekom v topli vodi segreje, predno se da otroku piti, je ugodno za vse matere, bodisi, da same ne utegnejo pripravljati hrane otrokom, bodisi, da morajo prepuščati poslom, ki delajo »po svoje*. Opozarjamo na1 inserat.
Uzmovlč v prodajalni. V četrtek večer se je neki doslej še neznan človek vtihotapil v hišo trgovca Velkovrha na Brezovici. Ko so prodajalno zaprli in legli spat, je neznan tat'Vlomil v shrambo po denarju. K sreči pa ni bilo več notri kot 15 K drobiža, med tem za 5 K samih vinarjev. Tat si je potem odprl okno ter zbežal. Več oseb je sicer osumljenih, a pravega doslej še vendar niso dobili.
Izgubljena je bila v torek zvečer mala usnjata denarnica z dvema 20 kronskim bankovcema in nekaj drobižem. Pošten najditelj je prošen, denar prinesti na magistrat, ali pa v gostilno »pri Ložarju* na sv. Jakoba trgu.
V	elektroradlografu Ideal se predstavlja danes in jutri velezanimiva drama iz življenja v dveh dejanjih:
»Socijalne propasti*. Drama nam pred-očuje padec ženske, zapeljane in omamljene od slepe ljubezni do svojega ničvrednega ljubimca. Dolgost filma je 900 m. Predstavljanje traja 50 minut.
Polaganje In pomnožltev kablja se je jelo izvrševati od električne centrale skozi Slomškovo in Predilno ulico, po Miklošičevi cesti in dalje.
Nobenega drugega kavnega dodatka slovenske gospodinje ne rabijo več, nego samo Kolinsko kavno primes. To pa zato, ker je ta kavna primes v resnici izborna in je noben drug kavni dodatek ne doseza, pa tudi zato, ker je ona pristno domače blago.
Osebe, ki jih pogostokrot mučijo želodečne težkoče, se čutijo zelo olajšane, če zavžijejo kake pol ure pred jedjo 1—2 žlici Franc Jožef-ove grenčice. — »Naravna Franc Jožef-ova grenčica", piše prof. dr. pl. Nussbaum v Monakovem, »učinkuje hitro, brez bolečin in mnogokrat celo pri vporabi majhnih količin.*
Pri Novem svetu na Marije Terezije cesti je danes tamburaški koncert. Začetek ob 5. uri popoldne. Vstop prost. — Izvrstna kuhinja, imenitna vina!
Slovenske Filharmonije salonski orkester koncertira danes v park-hotelu Tivoli od 4. do 7. ure popoldne in od 8. do 11. ure zvečer. Vstop prost.
—	V pondeljek igra ondi popoln orkester od 7. do 11. ure zvečer. Vstopnina 60 vin. Vožnja z avtomobilom tja in nazaj z vstopnino 1 K.
Klativitez pl. Kranjc kot „poštni praktikant".
Zopet je pod ključem eden tistih nevarnih tičev, ki so človeški družbi tembolj nevarni za to, ker jo slepijo pod pretvezo izlorabe zaupanja. Jože Brejc, o katerem smo že zadnjič na kratko poročali, je smatrati tembolj nevarnim, ker fant ne izgleda kot da bi bil nevaren in ker je njegov nastop povsem tak, da mu vsakdo lahko zaupa. O njemu in njegovih sleparijah je uredništvo naše šišenske podružnice prejelo doslej sledeče podatke:
Brejc se je pojavil že letošnjo spomlad v Škofji ulici pri neki dru-žiui. Predstavil se je kot
plemeniti Jože Kranjc.
Pod pretvezo, da je poštni praktikant, je gospej izvabil večjo svoto denarja. Z izvabljenjem denarja pa je bil previden. Vsak dan je zahteval le po 5 K, fingiral je brzojavke ter pisma, v katerih mu njegovi domači obljubljajo pošiljatev denarja, katerega pa ni bilo od nobene strani. Ker je to slepomišenje le predolgo trajalo, se je »plemeniti Jože Kranjc* začel zdeti družini sumljiv. »Plemenitega poštnega praktikanta* so potem utaknili za 2 meseca pod ključ.
Sredi julija pa se je Brejc zopet pojavil kot
enoleten prostovoljec
pri gospej M. Š. v Bohoričevi ulici št 28. Prišel je k nji dne 14. julija ter je prosil stanovanja. Rekel je, da je bil ravnokar enoleten prostovoljec, da pride iz bolnišnice in da nastopi službo kot poštni praktikant na glavni
Naročajte, ponudite, zahtevajte in pijte samo
T«ls(«vi#o slatin«
ki Je edina slovenska ter najboljša zdravilna In namizna kisla voda. Od vsakega zaboja plača podjetje v narodne namene 20 vinarjev, kamor naročnik dtfločl. Naslov: TolstovrSka slatina, pošta GnStunJ, Koroško, kjer je tudi gostilna, letovišče in prenočišče. Svoji k svojim I
Toda Rosandini objemi niso bili nič manj topli, njeni poljubi niso bili nič manj iskreni od njegovih. Le, ko sta oba sopla težko vročega nenasičenega hrepenenja in je real. sedmošo-lec pričel zopet s svojimi vzdihi in prošnjami, le tedaj se dekletu zopet zresni lice in otožno mu odvrne:
— Če me ljubiš, Dorko, izmanjši svoje zahteve!
— O, ti tega ne zapopadeš! Baš moja udanost je, ki te prosi, roti . . . Ali ti, ti, si sebična.
— Ne govoriči tako, ne nadaljuj v tem tonu! Ti sam si uverjen,koliko te ljubim!
— Tvoja ljubezen je površna, polovična; kdor ljubi nesebično, ne odreka ničesar 1 Ali čuješ, Rosandica, ničesar, prav nič . . .
— Oh, Dorko, ti si krut, ti si...
— Jaz sem človek, ki ti je namenjen, da ti zaljša življenje s svojo ljubeznijo. Razumi me vendar, ti, moja prva, moja edina, moja večna ljubezen 1
In zopet sta se v opojni omotici nagnila drug k drugemu ter se oklepala s toplimi mehkimi objemi.
— Rosanda, Rosandica, Rosandek!
— Dorko, vražič, zapeljivčekl
— Življenje si moje, del moje duše, glavna žila v mojem srcu.
— Oh!
— Poglej, kako krasna je nocojš-
nja noč in kako nagajivo pomigavajo zvezde, ko da nam s svojim svetlikanjem izražajo zadovoljnost nad najino ljubeznijo, ko da sekundirajo najinim poljubom, ko da nam izrekajo željo, naj je tudi najina ljubezen tako bujna io popolna, kakor popolna je v svoji čarobnost nocojšnja majniška noč.
— Utihni, utihni, satančič, da ne izgubim pameti!
— Kaj bi s pametjo sedaj, kaj bi sedaj premišljala o pojmih, ki nimajo nič poetiškega v sebi, raje me poljubuj, glej, tako me poljubuj, ko jaz tebe, tebe, Rosandek, ki si zame smoter človeštva . . .
In ko blazen je vročekrvni abiturijent vnovič poljuboval njena usta, oči, vrat in nage polne trdi prsi, kakšne so zlasti v šestnajstem letu.
— Ljubljenec moj, Dorko moj! Idiva, idiva . . ,
.— Samo še trenutek, dušica!
In enaki so bili vsi majniški in junijski večeri, ki so bili tem zanimivejši, ker ni nihče vedel zanje.
Bil je v letošnjih počitnicah nekje na Koroškem. Jaz sem uživala sveži gorski zrak že cele tri tedne, ne da bi se s kom podomačila, kajti nasprotnik sem novih seznanj . . . Trški zvon je naznanjal poldan, ko sem stopicala
nekega dne po ozki stezi, ki se je liki bel trak vila po sredini cvetne livade. Ob glasu zvona povspešim korake, kajti tudi vsi ostali letoviščarji so se zbirali baš ob dvanajsti uri k pogrnjeni mizi. Moj prostor je bil zaseden. Izljubil si ga je širokoplečat človek, v zelenkasti opravi in isto-barvnem pokrivalu, da je zalo izgledal ko poljska kobilica. Ravnodušno stopim mimo njega v prazno lopo. Za nekaj trenotkov pa je stal tik mene.
— Gospica, vi tukaj?
— O, živeli nekdanji trubadur!
Najin pomenek je prešel kmalu v
gladkejši tir.
— Pridite vendar enkrat k meni! Glejte! Na onem-le griču, v kajži tamle prebivam! Pridite, da vas predstavim svoji soprogi. Božena vas po imenu itak že pozna.
Za teden dni pozneje se napotim iz svojega bivališča proti notarjevemu dvorcu, v čigar obližju je anti vsakdo vzklikal: oj, kolika romantika!
Jaz nisem turistinja in zato sem škilila že iz daleka na vse strani, da zasledim kak sedež, da se oddahnem,
f»redno se napotim do tistega dvorca, n glej! Lesena trhla klopica je kakor pripravljena tičala vrh pobočja pod košato jablano. Vse polno jabolk in hrušk je počivalo krog mojega vznožja in zato sem se bliskoma in s pomilovanjem domislila naše tržaške po-
ulične otročadi ter si pri tem predo* čevala, kako hlastno in poželjivo bi leta polnila žepe, nedri in slamnike ter pomela v par dnevih vse tiste gorske klance in nedogledne ceste, po katerih tako brezmiselno gnije ukusno ovočje.
Dospela sem vrh holma utrujena in žejna. Vse koče so bile zaprte ali tako, da bi jih tat otvoril brez vsakega nasilja ... Le pritlična pobeljena hišica je obetala življenje. Pred njo se je igrala zlatolasa nedorasla deklica, ki je kazala s svojo modro gosposki okrojeno oblekco, da ni kmečko otroče. Pobožam devojčico, ji nekaj otroškega pošepnem ter vstopim skozi na stežaj odprte duri. Za njimi je bila veža in v tej navrhana vreča, lestva in otroški voziček. Kraj tega je vodil prosti vhod v sobo ... Na sto-' lici ob postelji, po kateri so ležala zaprta in razkrita pisma, je sedela ženska. Po sklonjeni glavi in zamolklem ihtenju se"i izprevidela, da joka. Hotela sem oditi neopažena iz poslopja ali tedaj začujem iz notrine:
— Česa želite, prosim?
— Želela sem vode, gospa, toda oprostite, nisem nameravala motiti!
— Oj — oj, Maruša! Saj si ti, ali ne?
Obstanem začudena. (Dalje.)
pošti v Ljubljani. Fant je govoril tako prepričevalno, da mu je gospa verjela. Ker pa ga ni mogla vzeti na stanovanje, sta se pogodila le za hrano. Stanovanje pa je dobil v isti hiši pri gospej J. J.
Osumljen poštni praktikant.
Iz raznih okolnosti pa se je ge. M. Š. ta »poštni praktikant* začel sdeti sumljiv. Šla je na glavno pošto poizvedet, če je res ta in ta na glavni pošti uslužben. Na pošti so ji rekli, da tega imena ne poznajo in je tem manj verjetno, da bi Brejc prakticiral, ker začno prakticirati še le meseca oktobra. Dali so ji nasvet, da ko zopet
Eride k nji na hrano, naj ga pod ako pretvezo pripelje na poštni urad, da se ga prime, da ne bo na rovaš ugleda pošte še nadalje sleparil okrog. Ker je Brejc gospej rekel, da njegov oče rudniški uradnik v Idriji z mesečno plačo 260 K, on sam, da je študiral 6 realk in da ima v Ljubljani dva znanca, se je gospa informirala najpreje še pri tistih dveh. Izvedela pa je od njih, da je Brejčev oče navaden rudar, da se ne spominjata da bil Brejc kdaj hodil v realko. Ona dva sta ga smatrala le kot navadnega delavca, ki pa je nekoliko naobražen.
Poštni praktikant izginil.
Gospej je bilo to, kar je o njenem »poštnem praktikantu* izvedela dovolj, šla je na policijo ter celo stvar ovadila.'
Toda tudi Brejcu se je obnašanje njegove gospodinje zazdelo nevarno ... Dne 25. julija. Ko je stražnik prišel ponj, tička že ni več našel doma.
Brejc kot poštni praktikant v Šiški.
Dne 30. julija je ge. M. Š. nek mlad fant povedal, da je Brejca med tem Časom parkrat videl iti proti Šiški. Gospa je šla na občinski urad vprašat, če je ta in ta oseba v Šiški naznanjena. Gerentov tajnik ji je pritrdil, da, in sicer pri neki družini hišna številka 230. Gospa je tajnika prosila, naj ji da stražnika seboj, ker ima z g. »poštnim praktikantom* še nekaj obračunati. Pozabili smo namreč že zgorej omeniti, da je imel Brejc povsod, koder so mu zaupali, to navado: Plačal ni nikjer nič, pač pa povsod izvabil pod raznimi pretvezami denar, oziroma »posojilo*. Tako se je zgodilo tudi pri omenjeni gospodinji. No, naš šišenski gerentov tajnik pa že slovi zaradi posebne vrste prijaznega občevanja s strankami. Tako se je tudi nad to gospo začel repenčiti ter Brejca še zagovarjal, češ, da doslej ne ve občina nič slabega o njem, če pa gospa kaj ve, pa naj ga gre tožit, ni drugega preostalo, šla je sama na stanovanje, kjer je izvedela, da se je Brejc tn izdal kot poštnega praktikanta pri poštnem uradu v Spodnji Šiški.
Ko je nova gospodinja izvedela, kake vrste poštenega praktikanta ima pri sebi, je šla z ono gospo vred k orožništvu. Brejc pa je bil v Šiški že bolj previden, hodil je ob takem času domov, ko je vedel, da ga ne bodo lahko, prijeli.
Čuječnosti šišenskega orožništva pa se je vendarle posrečilo tička ujeti in ga spraviti kamor spada.
Kakor smo nadalje izvedeli, si je Brejc pri nekem šišenskem krojaču naročil novo obleko, ki pa je seveda ni plačal.
Brejca poznajo tudi v Trstu.
Včeraj je došla na naslov podružnice »Jutra* v Sp. Šiški iz Trsta dopisnica sledeče vsebine; Tu Vam naznanim nekaj o Brejcu, o katerem sem čital v »Jutru*, da je zaprt. Brejc je meni ukradel obleko in več drugih malih stvari v vrednosti 40 K in sicer se je to zgodilo na Sv. Petra cesti st. 47 pri g. Ivanu Zupančiču. Tatvina se je izvršila 16. jujija 1910. Natančnejša pojasnila pri magistratu v Ljubljani. — Srečko Ljubič, Trst.
Brejčeva mati.
Podružnici »Jutra* je bilo nadalje predložena dopisnica na naslov Brejca ko je stanoval še pri g. M. š. v Bohoričevi ulici. Dopisnica je pisana v Idriji, dozdevno od matere, ki piše, da mu tistega za kar je prosil, ni mogla preje poslati, če pa potrebuje, naj le piše kje sedaj stanuje, zdaj bo že lahko dobil. Dopisnica je prišla dan pozneje, ko je bil Brejc že aretiran.
Učenke sprejme takoj šivilja M. Puhek Rimska cesta št. 18.	464/2—1
Čedna, poštena deklica v starosti 14—15 let iz Ljubljane, ki ima veselje do damske frizerske obrti z dveletno učno dobo se takoj sprejme. Kje, pove .Prva anončna pisarna*.
 _______________________________________ 462/3—1
Iščem natakarico, najrajše z dežele, bolj priprosto, ki bi imela lahko tudi na račun. Janko Karlovšek, gostilničar, Šmarjeta, Dolenjsko.
Pekovski vajenec se takoj sprejme pri pri Fran Beden-u, Tržaška cesta 4.	315/2—1
Stanovanje z eno sobo in kuhinjo se takoj odda na Tržaški cesti 4.	314/3—1
Gostilniška oprava se ceno proda Cascio, Lingarjeva ul. 1.	453/x—1
Dauisko kolo „Styria", p< se takoj jako ceno proda. Ve
„Jutra“, Sp. Šiška.
opolnoma novo, eč v podružnici 311
Lastnik in glavni urednik Milan Pint.
Odgovorni urednik Y. M. Zalar. Tl*ka ..Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Mali oglasi.
5	—	Za one, ki iščejo službe
menim ^ Najmanjši znesek 50 vin. - Pis-
— Pri	]?m	Je Pri*°žiti znamko 20 vin.
čuieio vnanre?^ ni n,i Popusta in se pla
Zaklluček n]«n£Una?^ taserenti v znamkah Zaključek malih oglasov ob 6. grl nvečer.
Šebenik*"Sp*^Šiška. *“* °Sebe ceno Proda Lovro
pritiklinami te?"nekoliko* vrtom"m "novembrov termin. Ponudbe z označbo cene pod Mhna franka* na upravništvo .Jutra* 297/4—1
3 ali 4 dijake če mogoče visokošolce se sprejme s prihodnjim šolskim letom v Slomškovi ulici št. 6.	466/2—1
Meblovuna soba s popolnoma separiranim vhodom se odda na Rimski cesti 2. i. nadstr.
267/2—1
Hiše, ki se dobro obrestujejo, se prav po ugodnih pogojih prodajo Polovico kupnine ostane lahko vknjlženo proti malimi obrestmi. Natančneje se poizve na Vodovodni cesti 26,
Prodajnlništa oprava za špecerijsko, galanterijsko in manufakturno blago, dobro ohranjena, večinoma iz hrastovega lesa se po ceni proda. Kje pove „Prva anončna pisarna".
305/—10
Posojila
proti visokemu obrestovanju placira hipotakarno varno tvrdka Plsarna-UNIVDRSAL agenture v Ljubljani Sodna ulica štev. 4.
N°ve kole za vrtne ograje se ceno proda, naslov pove upravništvo .Jutra*. 3t6/3_i
G. FLUX
Poljanska cesta št. G.
preje Gosposka ulica oblastveno dovoljena posredovalnica stanovanj, in boljših služb v Ljubljani. Preskrbuje pa tudi, kolikor mogoče hitro vnanje dobre službe. Pri vnanjih naročilih je priložiti znamko.
3 gospoSfe
se sprejmejo na hrano in stanovanje v Leopoldski ul. 174. Spodnja Šiška.
DK
proti 6 °/o obresti se vzame na drugo mesto hiše v mestu, ki nudi popolno varnost. Ponudbe sprejema in daje pojasnila:	Anončna	pisarna UNI-
VERSAL v Ljubljani, Sodna nlica 4.
Zidarji
težaki in ženske se sprejmejo pri šolski stavbi v Sp. Šiški. Zglasiti se je pri polirju iste stavbe.
Dva dijaka
iz boljše hiše se sprejmeta s prihodnjim šolskim letom na hrano in stanovanje blizu I. državne gimnazije. Natančneje se poizve v upravništvu tega lista.
Stanovanje
dve sobi, kuhinja in drvarnica se odda takoj, ali tudi za november mirni strankt v Krojaški ulici štev. 8.
Ljubljana, Breg 20
Zavod za sterilizirano
mleko za otroke
priporoča svoje najskrbneje očiščeno in vseh škodljivih bakteri oproščeno mleko za otroke in bolnike.
Mleko je otroški starosti primerno pripravljeno kar za piti ter je najboljša, najenostavnejša in najudobnejša hranitba za otroke od rojstva do 1. leta in tudi čez.
Prosto pošiljanje na dom. Po železnici in pošti se oddaja dvakrat na teden.
Naznanilo preselitve.
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem se
s sv. Petni ceste štev. 28.
na isto cesto
štev. 6 in 13
ter se p. n. naročnikom še v nadalje priporočam za njihovo naklonjenost in beležim z odličnim spoštovanjem
Ivan Mohorič,
krojač, Ljubljana, sedaj Sv. Petra cesta štev. 6.—13.
Stanovanje
s 3 sobami, kopalnico in pritiklinami se odda na Blelvveisovl cesti za novembrov termin. Natančneje v pisarni
J. Supančič,
Šubičeva ulica štev. 5.
Štampilje
vseh vrst za urade, društva, trgovce itd.
Anton Černe
graver in izdelovatelj kavčukovih štampilij.
Ljubljana, stari trg st. 20. Ceniki franko.
v III. nadstropju z vogalnim balkonom, obstoječe iz 4 sob in pritiklin, se odda za november na Bleivvelsovi cesti štev. 22. Več se izve v stavbni pisarni J. Supančiča, Šubičeva ulica štev. 5.
Ceneni fotografski aparati!
Popolni fotogr. aparati, dajoči zajamčeno dobre slike, s ploščami, papirjem, kemikalijami in učno knjigo: velikost slik 6X9 cm K 1-90, 9X12 cm K 3-30, 5-70, 9-70 itd; (poštnina posebej). Eksaktni krasotni aparati in dvojni anastigmati nedosežno poceni. Rabljeni aparati in objektivi znanih tvrdk po zelo zmernih cenah. Glavni ceniki 130 strani debeli in zaznamki priložnostnih nakupov zastonj.
Elfr. Birnbaum,
tovarna fotogr. aparatov, Hirschberg, 327, Češko.
Specialna trgovina
finih, ročnih del
Toši Ja
V Ljubljani, Židovska ulica štev. 5.
Predtiskarija
Tamburiranje
Montiranje
Plisiranje
Splošni naslovnik
za Kranjsko, Sp.gŠtajersko, Koroško in Goriško izide koncem leta.
Naročila za oglase 3M3
sprejema in daje pojasnila anončni oddelek tvrdke
Pisarna- Universal -agenture
M. MULLEY, V Ljubljani, Sodna ul. 4.
Velecenjeni gg. odjemalci!
Dovoljujeva se Vam vljudno naznaniti, da je izstopil iz naše službe g. A. Kremsir in da je sedaj naš zastopnik samo g. Fran Remic iz Ljubljane, kateremu blagovolite Vaša cenjena naročila edino le njemu reser-virati.
Špoštovanjem
Brata Wortman,
Sušak-Reka.
Ugodna prilika!
Proda se radi družinskih razmer v mestu
: hiša :
kjer se nahaja dobro vpeljana špecerijska in gostilniška obrt.
Reflektira se le na resne kupce. Kje, pove »Prva anončna pisarna v Ljubljani.*
Najboljše odgovori „ Slovencu" vsak naš prijatejj, ako se naroči na „Jutro“, ali pa najde novega naročnika!
				oTgJSTgJGI
				
obstoječih iz treh velikih izložb in dveh vrat z bruženim steklom se radi prenovitve prav ceno proda skupaj ali posamezno.
Poizve se prj tvrdki
. •. ANTON KRISPER v Ljubljani. . *.
I
K
Lepa prilika
se nudi onemu, ki želi kupiti
lepo posestvo
v prav lepem kraju, 10 minut od kolodvora, ob deželni cesti na ravnini poleg vasi, ki šteje 80 hiš v bližini še štiri velike vasi. V hiši je bila doslej stara gostilna, poleg hiše je velik vrt, nekaj njiv in gozdov. Hiša je pripravna za trgovino in gospodarstvo. Hiša se proda zaradi družbenih razmer. Ponudniki
naj se zglase pri gospodu
A. MOPBIVCU na Grosupljem.
Lovske puške vseh sestav, priznano delo prve vrste z najboljšim strelnim učinkom priporoča
Prva borovska orožnotovarniška družba
PETER VVERNIG
družba z omejeno zavezo v Borovljah na Koroškem.
———Ceniki brezplačno in poštnine prosto.	.
!
P. n. izletnikom na Bled in letoviščarjem se priporoča
Hotel „EUB0PA“
2 minuti od železniške postaje Bled, moderno prevrejen, 40 sob, kopelj, 2 veliki verandi s krasnim razgledom na blejsko jezero in planine, 2 salona, sobe z balkoni.
Zmerne cene!
Češka in dunajska izborna kuhinja. Češko in domače pivo. Specialiteta:
: : : Garantirano pristna vina : : :
iz veletrgovine z vinom Rudolfa Kokalja v Kranju. Dolenjska in bizeljska vina, ljutomeržan, pikerčan, istrska in dalmatinska vina (oppolo in chianti v steklenicah) i. t d.
Na naročilo skupni obedi.
Preskrbijo se vozovi na vse kraje.
Hotel „EUROPA“
v za slabokrvne in prebolele
|*fl Je zdravniško priporočeno črno LB, ti dalmatinsko vino Ku{ najboljše sredstvo S kg franko K 4'50
Novakovič, Ljubljana.
Naročajte in kupujte JUTRO!
Izvod samo po 6 vinarjev.
POR =— Ljubljana =
Prešernova ulica štev. 5.
& / naj večja zaloga moških, dam-skih in otroških čevljev, čevljev za lawn-tennis in pristnih
||!l goisserskih gorskih čevljev.
Elegantna In jako skrbna Izvršitev po vseh cenah.
1 »Angleško skladišče oblek“
I	O.	BernatOvič
1 Ljubljana, Mestni trg 5
Ig priporoča radi minule sezije v okasiji
: obleke za gospode
I	iz	listra	ali pralne v barvah
S od K 10-— naprej
;	ter	panama
1 blobnke in slamnike.
fuujCK.mtiue o i
Zj-utajama* EZon^rasnl trg- 7. j Predtiskarija, Risarski atelije.
 Piisiranj e. Kufrir anj e. Montiranj e.-----
Tamburiranje in vezenje na roko. =
Največja zaloga ženskih ročnih del
in vsakovrstnega materiala.
Prvi slovenski fotografski atelije
D. Rovšek
v Ljubljani
Kolodvorska ulica štev. 32 a
Ustanovljen leta 1800.
Telefon interurban Stev. 129,
Valjčni mlin v Domžalah
I. BONČAR, LJUBLJANA
Centralna pisarna in skadišče: Poljanska c. 19.
Priporoča pšenično moko izvrstne kakovosti kakor tudi otrobe in druge mlevske izdelke.
Rezervni zaklad
nad pol miljona
= ^q;l=)= ljubljanske okolice =|ml,li^:k™‘
ragbimrau wdra|i i neamjeii« mn«
v lastnem zadružnem domu y LJUBLJANI Dunajska cesta Stev. 18
obrestuje hranilne vloge po čistih	«
Zastopstvo in zaloga v Gorici:
Gruden & Co., Ston trg štev. 9,
Eskomptuje
Eskomptuje
trgovske menice.
trgovske menice.
Ustanovljena = leta 1882. =
Ustanovljena = leta 1882. ==
Upravno premoženje v leta 1910 K 20^500.000*—
Denarni promet v letu 1910 K 100,000.000*—
Priznano nočna, lahko tekoča solidna in neprekosljiva so
KINTA kolesa.
Na]ob8irne$fe Jamstvo, Ilustrovanl ceniki brczpls^np.
H. Cameinik
LJUBLJANA, Dunajska' e. 9. Speclal. trgovina s kolesi in posam. deli. Upo»«jev«aJe *•!««.
Bes. fond nad K 610.000.
Telefrmnl: Prometno banka LJublJan«
C. te.
priv.
Telefon H: U.
splošna prometna banka podružnica Ljubljana, prej J. C. Mayer
Stritarjeva ulica 6.
Cen.tis.la. na. Dianaju. TJ etaaio vi j eno 1SS4. 29 podražnlc. DelnKkl Icaplt&l in. rezerve BS,000.000 lcron_
Oskrbovanje vseh bančnih transakcij, kakor: Sprejemanje denarnih vlog proti rentnega davka prostim vložnim knji- II Najkulantnejša izvršitev borznih naročil na vseh tu- in inozemskih trgih. Izplačevanje kuponov In Izžrebanih vre* žicam, konto-knjižicam in v konto-korentu z dnevnim vedno ugodnim obrestovanjem.	II	nostnih papirjev. Kupovanje in prodajanje devis, valut in tujega denarja.
Denar se dvigne lahko vsak dan brez odpovedi. Kupovanje in prodaja vrednostnih papirjev strogo v okvirja uradnih 11 Izposojevanje železnih blagajnic (safes) za ognjavarno shranjevanje vrednostnih papirjev, dokumentov, draguljev Itd., ob kurznih notic. Spravljanje in oskrbovanje (depofs) ter zastavljanje vrednostnih papirjev.	11	lastnem zapiranju strank. Brezplačna revizija žrebanih vrednostnih papirjev. Promese k vsem žrebanjem.
  Ustmena in pismena pojasnila in sveti o vseh ▼ bančno stroko spadajočih transakcij vsak čas brezplačno.	1	111	  —