Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1.25 Din. DELAVSKA POLITIKA Utaja dvakrat tedensko. In sicer vsako sredo in vsako soboto. Urmlnlitvo In sprava: Maribor, RuSka cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo, ^♦frankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne fraukirajo. © Malih oglasov, ki služijo v posredovanje In socialne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust — Naročnina za Jugoslavllo znala mesečno Din II.—, ta Inozamstv« menečno Dl« IS.—. Čekovni račun št. 14.335. Stav. 103 Maribor, sobota, dne 25. decembra 1937 Leto XII Neka! božičnih misli Številne intervencije diplomatov demokratičnih sil so kljub španski in azijski krvavi tragediji s svojo aktivnostjo iz strahu pred nedoslednimi posledicami ustvarile nove predpogoje za poživitev starega gesla: narodi sporazumite se-in sodelujte! Čuti se moralni vpliv in razpoloženje vsaj za razpravljanje važnih evropskih kakor tudi drugih mednarodnih problemov. Niti fašizem, se ne upa več s tako osornostjo odklanjati ponudene roke, kakor je to delal prej. Božično geslo: mir ljudem na zemlji, se lahko uresniči, za-visi pa od taktike in energije demokratičnih velesil, kako in kdaj se reši problem' svetovnega miru. Vemo sicer, da je v kapitalistični družbi večni svetovni mir nemogoč, vemo pa, da tudi kapitalistična družba, če hoče vpoštevati interese narodov prav lahko v lojalni demokraciji zagotovi daljši ali krajši mirni razvoj človeštva. Vsaka vojna je umetno vprizorjena morija od te ali one strani in ni moralna. Moralna ni, ker v njej krvavi narod, ki ne želi vojne. Pomemben je predlog angleškega predsednika vlade, Chamberlaina. Po angleških vesteh namerava predsednik angleške vlade predlagati, da se Društvo narodov izpremeni. Predvsem se ločita verzajiska mirovna pogodba in pakt Društva narodov. Po dosedanjem običaju države v Društvu narodov niso bile enakopravne. Odločevale so velesile in njih strokovni izvedenci: finančniki, generali, bankirji in industrijci. Društvo narodov je bilo pravzaprav oro-dje kapitalistične družbe in po nje godbi so diplomati mnogo preveč plesali. Države, ki so izstopile iz Društva narodov tudi navajajo te in druge razloge, čeprav gre le za novo protidemokratično fronto, katere povod so bile mnoge krivice, ki jih vsebuje v okrilju Društva narodov verzajiska mirovna pogodba. Mednarodne konference v glavnih mestih raznih držav, ki so se vršile v zadnjih tednih, vsekakor obetajo, da se prične resno in konkretno razpravljati o aktualnih mednarodnih vprašanjih. Vprašanje je tudi, kako naj se Društvo narodov reformira. Zdi se nam, da je to vprašanje najvažnejše, ker je Društvo narodov nujnost mednarodnega življenja. Novo Društvo mora biti demokratična ustanova, torej ne kakor doslej. Veljati mora njegova beseda, imeti mora eksekutivno oblast v vprašanjih krivic, ki jih povzročajo sočlanice članicam! ali drugim državam. Novo Društvo, mora biti obenem preizku-ševališče iskrenosti držav medseboj in iskrenosti do sodelovanja. Šele tedaj bomo lahko rekli: svetovni mir. je zagotovljen. Vse pa odvisi od delavskega razreda, ki je edini resnični nosilec mirovne ideje in od njegovega vpliva v državah. Vsedržavno konferenco Železnikarjev sklicuje pripravljalni odbor Saveza železničarjev Jugoslavije dne 16. januarja t. 1. v Zagrebu. Konferenca bo pretresala vsa važnejša vprašanja, ki se tičejo železničarjev in delavcev. Na njo so povabljene tudi vse direkcije, generalna direkcija in ministrstvo. Romunska vlada poražena v volilnemu doJu V Rumuniji so se dne 20. t. m. vršile parlamentarne volitve, ki so prinesle nenavadno presenečenje. Vlada Tataresca je v volilnem boju dobila sicer relativno največ glasov, ne pa potrebnih 40 odstotkov, ki bi ji kot premijo zagotovili polovico vseh mandatov. Ta izid volitev pomeni prav za prav poraz Tatarescove vlade in predstavlja nezaslišan dogodek v rumunski notranji politiki, kjer je doslej še vedno zmagala z absolutno večino stranka, ki je vodila volitve. Uradni izid volitev je tak-le: Oddanih je bilo 2.700.000 glasov. Vladna stranka je dobila 971.000 ali 37.5 odstotka, narodna kmečka stranka 530.000 ali 19.4, Železna garda 430.000 ali 16.09, stranka Go-ge in Cuze 260.000 ali 9.7, Jurij Bra-tianu 107.000 ali 4.03, Junian 58.923 ali 2.21. Argetoianu 42.979 ali 1.6. madžarska stranka 117.892 ali 4.4, židovska nacionalna stranka 34.849 ali 1.3, socialno-demokratska stranka 22.240 ali 0.85. ljudska stranka Avaresca 21.775 ali 0.81 odstotka. Mandati so razdeljeni takoi-le: Vladna stranka 142, narodna kmečka stranka 77, Železna garda 62, Jurij Bratianu 12, Goga in Cuza 36, Junian 4 ali 5, madžarska stranka 15. Kako so potekale volitve povedo številne protestne brzojavke volil-cev in kandidatov protivladnih strank na predsednika vlade in kralja proti omejevanju volilne agitacije in zlorabam volilnih komisarjev. Socialnim demokratom je bilo praktično onemogočeno razviti volilno agitacijo. O vsem tem so prinesli inozemski listi obširna poročila. Volitve so izvršene in radi zlorab, ki so se pripetile gotovo ne bodo razveljavljene. Bolj kot potek volitev zanima javnost nadaljni razplet dogodkov v Rumuniji. Izid volitev ni prav nič razveseljiv. Poraz Tatarescove vlade pride v dobršni meri v prid fašističnim skupinam kot je n. pr. železna garda ter skupina Goge in Cuze. Tak položaj, v katerem izgubi meščanska reakcija na terenu v prid ekstremni reakciji, je nevaren za nadaljnji notranji politični razvoj. Izgleda, da je nekomu bilo do tega, da pomaga fašistom naprej in da se mu je to posrečilo. Že samo dejstvo, da n. pr. železna garda, ki ima na vesti umore visokih političnih oseb, ni bila prepovedana, ampak da je smela z agitacijo dobiti novega razmaha, daje slutiti, v kakšno smer se kreče notranja politika v Rumuniji. Res je, da so pozicije kmečke stranke močne, toda njena sila z da-leka ne bo zadostovala, ako pride do sodelovanja med meščanskimi skupinami in fašisti. Rumunske volitve navdajajo vso1 demokratično mislečo javnost s skrbjo, ki nikakor ni neutemeljena; ]i'A Irro* ir* — - ’ * ------ Prebivalstvo Zedinjenih držav v Ameriki je štelo junija meseca 129 milijonov 257.000 oseb brez kolonij in protektoratnih dežel. Demokracija: vetja mezda — fašizem: manjša mezda Mezde v demokratičnih in fašističnih deželah Gospodarsko poročilo Društva narodov letnik 1936 objavlja značilne podatke o razvoju delavskih mezd v zadnjih letih. Če primerjamo par demokratičnih in par fašističnih dežel, vidimo, da so mezde v avtoritativnih deželah mnogo slabše kakor v demokratičnih. V demokratičnih deželah se je mezda povišala v avtoritativnih je pa nazadovala. Za mezde 1929 vzemimo 100 kot bazo, pa dobimo tako-le sliko: Leta 1933 1930 Anglija (tedenska) 96 100 Norveška (dnevna) 98 100 Danska (urna) 102 105 Zedinjene države (urna) 84 105 Francija (urna) 104 116 Japonska (dnevna) 92 92 Nemčija (urna) 82 79 NaSa zunanja politika pred finančnim odborom Predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič je poročal v finančnem odboru narodne skupščine o ;i zunanji politiki. Poročilo je bilo krajše ter je obljubil daljše poročilo za plenum zbornice. Po izjavah ministra je * v, v v, politika usmerjena za poživitev prijateljskih odnošajev zlasti s sosednjimi državami, ker je država, če se hoče mirno razvijati, navezana nanje. Glede prijateljstva s Francijo je poudaril, da ta politika ne tangira starega prijateljstva z njo. Politika, ki jo zunanji minister vrši, ima namen pridobiti tudi prijatelje okoli Jugoslavije. Ti podatki so posneti po uradnih podatkih, ki jih pa lažje kontroliramo v demokratičnih deželah kakor fašističnih. Pregled kaže, neglede na splošni porast draginje, koliko so mezde od 1929 pa do 1936 porasle ali nazadovale. Iz tega pregleda je tudi razvidno, da so se mtzde v Franciji najbolj izboljšale. Predsednik ameriških Zedinjenih držav Roosevelt je pripravil za kongres ali parlament načrt zakona o normiranju delavskih plač in skrajšanju delovnega časa. Predsednik in njegovi svetovalci so uvideli, da je »a ta način vsaj deloma treba zajeziti naraščanje nezaposlenosti. Finančni in industrijski magnati so pa pričeli s silno propagando proti načrtu ter dosegli, da je kongres načrt zakona odklonil. Kapitalisti so navajali, da potem ne bi mogli izdelovati blaga tako poceni ter bi se zaradi tega zmanjšal promet. Polagoma bi bile Zedinjene države zaradi konkurence iz- Kitajske čete, ki so se umaknile iz Nankinga pred prodirajočimi Japonci so padle v hrbet 18. japonski diviziji. Položaj na severnem bojišču za Japonce ni ugoden. Čim dalje prodi- Pred sodelovanjem Rusije in Kitajske? V japonsko - kitajski vojni V vzhodni Aziji se razmere tako zaostrujejo, da bo nastala splošna borba Zedinjenih držav. Anglije in Rusije proti Japonski. Rusija se baje že pogaja s Kitajsko glede aktivnejše pomoči, ki pa je odvisna bolj ali manj od sodelovanja navedenih velesil. AmerlSki kapitalisti proti skrajšanju IP Roosevelt s svojim predlogom propadel tednika podrinjene na mednarodnih tržiščih. Kitajci branijo svojo zemljo Uspeh kitajskih čet Namen predsednika, kakor je večkrat povedal, je bil, da nekoliko omeji ogromne dobičke bank in industrijskih kapitalistov. S tem, ker je kongres zavrnil njegov predlog, je bila Rooseveltova politika jako hudo poražena. Kapitalisti pač nikjer ne poznajo ne pravice ne morale, ampak le največji profit, dokler gre. * Tako se osveti ameriškim' delavcem, ko pri volitvah glasujejo za meščanske stranke, namesto, da bi na kongres (parlament) poslali svoje zastopnike. Počasi bodo spoznali vsi amerikanski delavci, da med demokrati in republikanci ni razlike, kadar gre za obrambo profita. rajo v deželo, tem bolj se namreč oddaljujejo od svojih operacijskih baz. Na severu je baje na pohodu velika armada Mongolcev, ki bi utegnila Japoncem prizadejati težke izgube. Valilca Ulic zmaga republikancev pri lerueiu od koder so ogrožali fašisti zvezo med Barcelono in Valencijo Terueli Po sedemdnevnem boju so dosegle republikanske čete eno nasijajnejših zmag na strategično najbolj važni poziciji. V torek, dne 21. decembra je zavzela republikanska vojska po krvavih bojih Teruel. Iz Teruela so nameravali fašisti koncentričen napad proti Valenciji, od katere so bili oddaljeni v zračni črti nekaj nad 100 km, dočim znaša oddaljenost Teruela od Madrida 200 km. Ako bi se bilo fašistom posrečil predor na teruelski fronti, bi bila ne samo presekana zveza med Katalonijo in Valencijo, ampak bi tudi sledil padec Madrida in skoro gotovo, v najkrajšem času, zavzetje vse Španije, razen Katalonije, po fašistih. Franco je udarec pripravljal in ga tudi napovedal. Izvedel ga ni, ker je pričelo slabo vreme in je na visoki planoti Španije zavladala sibirska zi- ma. Zato je tembolj pomembna zmaga republikancev, ki so baš zimsko zatišje izkoristili za ofenzivo širokega obsega in napadli na fronti, kjer je bila koncentrirana velika fašistična armada, pripravljena za izpad. Ofenziva vladinih čet je zahtevala silne žrtve, to je brez dvoma. Toda nič manjše niso žrtve nacistov. Že 19. decembra so zavzeli republikanci zunanji utrdbeni pas Teruela. Udarec republikancev s severa je onemogočil nacistični armadi umik v notranjost Aragonije in se je morala zato spustiti v boj, obkrožena od devetih republikansih divizij. Korak za korakom so nato republikanci pritiskali v mesto, kjer so se na ulicah odigravale krvave borbe, dokler ni padla železniška postaja, cerkev in vojašnice, v katerih so se nacisti zabarikadirali. Padec Teruela je izzval v demokratični Španiji silno navdušenje, v ostalem demokratičnem svetu pa občudovanje. Fašiste je padec Teruela docela zmedel. Že ko je bila usoda trdnjave zapečatena, je radio-general Quiepo de Liano iz Seville še vedno pripovedoval, da vesti o republikanski ofenzivi niso resnične, ampak, da je nasprotno res, da so nacisti v ofenzivi, Iz tega se vidi, da se fašisti zavedajo, kako silno demoralizujoče bo vplivala vest o padcu Teruela na njihovo zaledje in na ves svet, katerega je Franco prepričeval, da bo po likvidaciji severnega bojišča pomedel v Španiji. Demokratična Španija slavi eno najlepših in najpomembnejših zmag. Doma i*% pa si/etu POVERJENIKE, ki zbirajo novoletna voščila prosimo, da pošljejo naročila in besedila najkasneje do pondeljka, dne 27. t. m. Pravijo. Mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje. To ni ukaz, ampak samo teza. Kaj je pravzaprav dobra volja, ne povedo, vendar domnevamo, ker govore o miru na zemlji, da pomeni to toliko kakor tisti, ki so veseli in zadovoljni. Če bi ta izrek dali na natezalnico, bi ga lahko razlagali še tako, da imajo mir na zemlji tisti, ki so pohlevni in si puste tudi drva cepiti na sebi. Med zadovoljnimi in veselimi ljudmi je navadno mir, sodelovanje in bratstvo. Med opravičeno nergavimi in nezadovoljnimi ljudmi je pa mir nemogoč, zakaj tudi najmanjši črviček se tepe s svojim tovarišem in z naravo za svoje življenje, če treba. To naravno pravico imajo tudi ljudje, če se jim godi krivica, ko ga nekdo, ki si je prilastil vsa dobra, izobčuje iz občestva in prepušča slepi usodi brez vsakršnih življenjskih pomočkov. Ljudje niti na cesti nimajo miru. Po luknjah in brlogih, če jih najdejo, se morajo skrivati in počasi umirati. Kako naj imajo taki ljudje mir na zemlji in kako naj bodo dobre volje. Predpogoj za dobro voljoi in mir je socialnost. Tudi to pravijo sami. Socialnosti v praksi pa le ni in zato ni dobre volje in ne miru. Božične počitnice v šolah kot še nikoli. Letošnje božične počitnice na šolah so pričele v sredo, dne 22. t. m. in bodo trajale do vključno 30. decembra. Prejšnja leta so bile šole zaprte do konca pravoslavnega božiča, letos pa so jih skrajšali ko* še nikoli. /f* iv-.. Občni zbor Jugočeške v Kranju bo dne 29. t. m. Družba namerava na občnem zboru zvišati delniško glavnico. 71.000 železničarjev je organiziranih v razredni strokovni organizaciji v Čehoslovaški. Ti železničarji predstavljajo veliko organizirano silo in imajo tudi svojega ministra s. Bechyne, ki v resnici zastopa njihove težnje. Vpepeljen je bil čehoslovaški trgovinski minister Najman, ki je pred kratkim umrl. Izmed doslej umrlih ministrov na Čehoslovaškem jih je bila že cela vrsta vpepeljenih. Obremenitev delavskih plač v Nemčiji. Za primer navajamo plačilni kuvert kovinskega delavca pri pou djetjii »Somag« v Meissenu. Ta kovinar zasluži v dveh tednih 49.10 mark. Od tega zaslužka mu odtegnejo 2.10 M usilužbenskega davka, za nemško fronto dela 1.20 M, za bolniško blagajno 6.05 M, za zavarovanje za nezaposlenost 5.17 M in za invalidsko zavarovanje 4.50 M, skupaj 19.62 M ali 40 odstotkov od celotnega zaslužka. Delavec zasluži torej v dveh tednih 712 Din; od tega zaslužka plača raznih davščin 285 Din, tako da mu ostane zaslužek Din 420 za štirinajst dni. To je bolje plačani delavec. Tudi iz mednarodnega urada dela je Italija izstopila. Italijanska vlada je sporočila mednarodnemu ura- NaSa predavanja v nedeljo, dne dne 9. Sv. Lovrenc na Pohorju 2. januarja 1938. Senovo-Rajhenburg: v nedeljo, januarja 1938. du dela, da od 15. t. m. ni več članica urada. i • .■■<■ .< Kakšno večino ima delavska stranka v Londonu? Po zadnjih volitvah v Londonu (dne 1. novembra t. I.) šteje delavska stranka v Londonu 778 občinskih svetnikov, obe meščanski stranki pa skupaj 598. Od 28 okrajev jih je 17 popolnoma v delavskih rokah. Vsaki peti človek mora imeti avtomobil. Hitler jc obljubil v Berlinu, da se bo Nemčija čisto motorizirala. Avtomobilskih cest je mnogo, avtomobili se bodo pocenili tako, da bo ime[ vsak peti Nemec avtomobil. — Želodec velemest o božiču. Velemesta konzumirajo ogromne količine živil. Pred prazniki se pa običajni konzum še zelo stopnjuje. Pred par leti so n. pr. na dan pred božičem prodali v Parizu trgovci z mesom in delikatesami: 6000 kil. perutnine in petindvajsettisoč kilogramov divjačine. — V Berlinu pa so nekoč, pred rojstvom tretjega rajha, na dan pred božičem pojedli 300.000 gosi in osemnajsttisoč centov krapov. Socijalistiina stranka na laponskem prepovedana Vlada je zaprla na stotine sumljivih socialistov in izobražencev Japonska vlada je razpustila socialistično stranko in zaprla na stotine socialistov ter izobražencev, med njimi profesorje, pa tudi par poslancev. Socialistična stranka je bila proti vojni in okupaciji Kitajske. (Kaj bodo na to rekli gospodje pri »Ljubljanskem zvonu«, ki so trdili, da so japonski socialisti z vlado!) V ogledalu Tiskovna zadruga in japonski socialdemokrati. »Tiskovna Zadruga«, ki spada v »Jutrov« koncern, izdaja, kakor znano, mesečnik »Ljubljanski Zvon«, od katerega so se pred leti ločili tisti pisatelji, ki so slovensko opredeljeni, in ustanovili »Sodobnost«. Od tistega časa je še bolj brezuspešno in brezplodno iskanje enotne orientacije v tej napredni reviji kakor poprej. Sredi literarnega gradiva najdeš iz mednarodne tiskovne korespondence prepisan in s Sršenom podpisan agitacijski članek, ki nam odkrije, da se japonski socialdemokrati imenujejo Sjakai Taisuto, da ti sjakaj-taisutovci vladajo v strokovnih organizacijah, podpirajo japonski imperializem in fašizem in skratka počno vse tisto, kar predpisuje protisocialistična gonja. — Čudno je le to, da »Zvon« tudi tega ni odkril, da je »imperializma« Sjaikai Taisuta kriv s. 'dr. Topalovič. Morda bo kdo to senzacijo obesil na zvon »Lj. Zvonu« za novoletno številko. Japonci in »Slovenec«. »Slovenec« ie doslej dan za dnem trobil, da se Japonec vojskuje samo za iztrebljenje komunizma na Kitajskem. V sobotnem uvodniku pa ugotavlja nekaj popolnoma nasprotnega, ko pravi: ». . , je glavno gibalo za dogodke na Daljnem vzhodu težnja, ki ima danes najmočnejšo oporo v Japonski, da se namreč iz azijske celine popolnoma preženejo vse evropske velesile.« Potemtakem gre boj Japoncev proti Nemčiji in Italiji, s katerimi so sklenili protikomunistični pakt, in proti Angliji in drugim .nekomunističnim in protikomunističnim velikim evropskim državam. Državni proračun in »Slovenec«. »Slovenec« je objavil prav strokovnjaške uvodne misli o novem drž. proračunu. ' - » . . Oton Župančič — persona grata. Nai-večjemu živečemu slovenskemu pesniku Otonu Župančiču se ihočejo nekateri oddolžiti s tem, da ga imenujejo v vse odbore in komisariate. Če se Žuipančič ne bo postavil po robu, lahko računa s tem, da bo jutn imenovan še v kakšen komisariat. Ogromni teleskop za zvezdarno v Pretoriji v Južni Afriki so izdelali v tovarni za optične predmete v Newcastlu na Angleškem. — Ves teleskop z vsem mehanizmom' tehta 35 ton in je 13 metrov dolg ter je stal 10 mili-jonov dinarjev. Najtežje delo je bilo z veliko stekleno lečo. ki .predstavlja višek optično-steklarske dovršenosti. Sama leča telita 2000 kilogramov. Z njo bo mogoče razločevati in opazovati zvezde, ki jih do sedaj še nobeno človeško oko ni videlo. Zobna ordinacija Dentist BAN BORIS za zobozdravstvo in zobotehniko ordinira od 9> — 1. in od 3> — 7. ure LJUBLJANA, Tyrševa (Dunajska) cesta št. 15 .Nad kavarno Evropa* — Telefon štev. 20-90 Organizirani delavci in člani Cankarjeve družbe dobijo znaten popusti A. M. de Jong: 80 IZDAJA Otroška leta Mereyntjeja Geysena Naslednjo sredo je sedela Geysenova družina ravno pri obedu, ko se je ustavila pred hišo kočija. Velik, zaprt voz, prava gosposka kočija, z dvojno priprego, na kozlu pa je sedel kočijaž v lakastih škornjih in z dolgim bičem ... Vilice, ki so še pravkar nabadale iz skupne sklede rdeče zelje, krompir in ocvirke, so se vse na mah ustavile, kot da bi bila lačna usta začarana, in oči vseh so se isti hip obrnile proti oknu, polne začudenja, da bi se prepričale, ali se namerava kočija v resnici ustaviti pred njihovimi vrati. Vprašujoče so se spogledali Geysenovi: Kaj pa to? Kaj naj to pomeni? In kot da bi jih bil spreletel strah, ko je potrkalo na vratih, ki so se istočasno odprla ter se je na pragu pojavila Ana Valterjeva; Mereyntjeju so padle vilice iz rok in skočil je raz stola. Tudi njegov oče in mati sta se dvignila. »Ljuba gospa!« Mereyntje je vzkliknil, še predno se je bil zavedel. »Dober dan, Mereyntje!« je odgovorila gospa Valter smeje, in proti njegovi materi obrnjena je vprašala: »Ali smem vstopiti?« Jaz sem Valter- jeva, prijateljica vašega Mereyntjeja.« »Le vstopite, gospa Valterjeva, le kar naprej,« je prigovarjal stari Geysen, ne vedoč kaj bi, in Mereyntje je jecljal, krvavordeč od razburjenja in zadrege: »Glej, mati, to ... to je gospa gospoda Valterja, saj veš mati...« Ostali otroci so jo gledali tihi in začudeni. Geysenova žena ji je ponudila stol: »Sedite vendar, gospa Valter!« In Geysen, ki si je v zadregi mel roke, je do- dal: »Ali ne bi prišli bližje in nekoliko jedli z na- »Ne, ne, hvala lepa,« je odgovorila lepa gospa in se vsedla, »zelo lepo od vas, toda sem že jedla še predno sem odšla. Le mirno jejte in ne dajte se motiti. Prišla sem samo vprašati, ako se sme peljati Mereyntje z menoj v mesto. Jaz odpotujem ... on pa se bo v kočiji zopet vrnil.« Vse oči so bile uprte v tega srečnega Me-reyntjeja. On pa je sedel kot začaran na stolu, prevzet od sreče, ki ga je doletela, kot bi bila padla z neba. Njegov oče, ki si je bil od presenečenja že nekoliko opomogel, se je smejal zmedenosti svojega otroka in dejal: »Da, ako hoče, nimam nič proti temu. Hej, Mereyntje ... ali se ne znaš zahvaliti. Odpri vendar svoja usta, ti! . ..« »Ne, ne,« je hitro vpadla v besedo M;ereyntje-jeva ljuba gospa, »o kakšni zahvali ne more biti niti govora. Saj ga vzamem s seboj samo za svojo zabavo. Ako se le hoče peljati poleg?« »O kako rad, gospa Valter,« je rekel M,ereyt-je tiho, njegov pogled pa mu je skrivaj ušel skozi okno, kjer je stala na cesti velika, svetla kočija, v katero si bili vpreženi iskri konji, in so se okoli njih gnetli že tudi otroci, radovedni možje ter žene in prodajali zijala. »No potem pa le hitro jej,« je ukazal oče Gey-sen in je, da bi dal dober vzgled, pošteno zajel z vilicami v skledi. Tudi ostali so se podvizali; nastala je tišina, ki jo je motilo samo zadevanje vilic ob skledo in cmakanje ust. Smehljaje je gledala gospa Valter družino, ki je sedela okoli okrogle mize in žurno jedla, zajemajoč primitivno iz skupne sklede. Počasi pa se ji je zresnil obraz in težke misli so mu dale bolesten izraz. Otroci so od časa do časa radovedno pogledovali lepo obiskovalko v krznenem plašču in z malim klobukom z nojevim peresom, ki je viselo raz klobuka in narahlo zadevalo ob njeno lepo lice .. . Bitje drugega, nepoznanega, nerazumljivega sveta. Kako le je mogla zaiti semkaj? Kako le je prišel Mtereyntje do nje in kako ga je mogla doleteti sreča, da se bo smel peljati z njo? Torej njegovo navdušeno pripovedovanje, ki so ga poslušali z nekim nezaupanjem, le ni bilo samo bahanje? .. . Tak srečnež!.. • (Dalie prihodntiC■> 7g MtšiU Ucaiev Ljubljana Silvestrovanje priredi tudi letos Strokovna komisija za Slovenijo v veliki dvorani Delavske zbornice! Vabimo sodruge in sodružice, dia se pridejo malo razvedrit in da tani »počakamo Novo leto, o katerem želimo, da bi bilo leto iskrene konsolidacije našega gibanja, na drugi strani pa, da bi se tudi socialne prilike naših sodrugov izboljšale. Pričaikujemo polnoštevilne udeležbe! — Začetek ob 20. uri. Odbor. SILVESTROVANJE celjskega delavstva se bo vršilo v »Unionu«. Prijeten silvestrov večer bo organizirala »Vzajemnost«, na kar že danes opozarjamo vse delavce in delavke ter nameščence ! Dramska predstava, »Vajemnost« upr1' zori v nedeljo, na Štefanovo ob 16. (4.) uri v Narodnem domu dramo iz svetovne vojne »Njega ni«. Po povesti Fr. Kolenca ,priredil Šalehar Rud. Režija Jeram. Sedeži din 8 in 6, stojišče din 4. Pridite! Odlbor. KINO DOM, CELJE 25., 26., 27. dec. »NEODOLLMI«, opereta. 28., 29„ 30. dec. »DAMA V SIVEM«, Šerlok Holmes. — Matineja: »OKO SOKOLOVO«. Maribor Oeliko silvestrovanje pri Unionu Mariborsko delavstvo bo zaključilo staro leto pri Unionu Na sporedu: šaljive točke, ples itd. Vstopnina: v predprodaji din 8■—, pri blagajni din 12—. Vstopnice v predprodaji se dobe v tajništvu KMO, Sodna 9-11, v upravi Del. Politike in pri zaupnikih Zagori« ob Savi Otroci od večera do jutra v tovarni. Na postaji Zagorja je videti vsak večer pretresljivo žalostno socialno sliko naše dobe: okrog 20 mladih fantov in še nekaj deklet se stiska v borni obleki po čakalnici do prihoda vlaka. Nekateri imajo s seboj kanglice s kavo, drugi so brez vsega. Vsi pa bledi, upadli, preslabo hranjeni in na prvi pogled neprespani. Starost: od 14 let naprej, torej po zakonu o zaščiti delavcev mladoletni pod 16 leti, za katere je nočno delo izrecno prepovedano. Po 7. uri se ti dečki odpeljejo v Hrastnik, kjer nastopajo ob 8. uri zvečer službo in delajo do 4. ure zjutraj in nato zopet čakajo na kolodvoru do pol 6. ure, da se lahko z jutranjim osebnim vlakom vrnejo domov v Zagorje in potem gredo spat. — Delajo torej vso noč — reci in piši za borih Din 18.—, točno po minimalni mezdi, od katerih pa se seve še odtegnejo zavarovalni prispevki, davek itd Kakšna tbo ta mladina čez par let? Kdaj se dovolj nasipi j o, kako se prehranjujejo ta mlada telesa in ‘končno — kdaj se naj ta zarod vzgaja in izobrazuje? Ali se ne bi moglo zaposliti teh revežev, če si res že morajo v teh zgodnjih letih služiti kruh, m-e-d dnevom, da bi bili ponoči doma pri svojih stariših? Senovo pri Rajhenburgu Zahvala. Podpisana se tem ipotom najiskrenejše zahvaljujem vsem onim, kateri so ob tragični 'smrti mojega moža priskočili na pomoč z nasveti in tolažilnimi besedami. — Dalje se zahvaljujem delavski godbi za odigrane žalostinke, načelniku II. skupine rudarske zadruge Fr. Pliberšku za ginljiv nagrobni govor. Vodstvu rudnika in Zveze rudarjev Jugoslavije za krasne vence ter vsem, kateri so ga spremili k zadnjemu počitku, Posebno pa se še zahvaljujem s. Pliberšku iz Trbovelj za darovanih Din 100, dalje vsem zaupnikom in odbornikom Zveze rudarjev Jugoslavije, kateri so organizirali nalbiralno akcijo in vsem rudarjem za darovani znesek Din 459.50. Dalje se zahvaljujem g. -obrato-vodji inž. Duiharju za veliko naklonjenost in razumevanje. Vsem skupaj še enkrat naj-iskrenejša hvala! Furlan Katarina in otroci. Jesenice Smrt kosi med našimi zavednimi možmi. Ni še dolgo, kar smo poročali, da je visela črna zastava na »Delavskem domu« za mladim Urbancem Jankom. V zadnjih d'ne h je smrt ugralbila spet tri zavedne može. V soboto, dne 11- t. m. je umrl na pljučnici s, Intihar Peter, star 34 let. Bil je po poklicu martinar in vso dobo 13 let, kar je 'delal pri KID, reden in zaveden član SMRJ. Podlegel ie pljučnici in zapustil ženo z dvema sinkoma v starosti od 3 do 5 let. Pogreb dne 13. t, m. je .pokazal njegovo priljubljenost. — V nedeljo, dne 19. t. m. je umrl v starosti 24 let Pančur Slavko. Uslužben v cevarni je podlegel težki operaciji. Pokojnik je bil zaveden mladenič in je vneto sodeloval pri delavskih športnih klubih in 'pri godbenem odseku SMRJ. Bil je sin našega vrlega so-druga Pančurja Jerneja. Velika množica pogrebcev z godlbo in pevci ga je spremila dne 21. t. m. na zadnji poti. — V torek zjutraj je umrl v Radovni tov. mojster s. Čeplak Ivan. Pokojnik je podlegel po daljši bolezni Bil je vedno zaveden stro-kovničar in zadru-gar ter tudi član tozadevnih odborov. V zadnjih letih je ibil zaposlen v električni centrali KID v Radovni. Pogreb se je vršil ob veliki udeležbi dne 23. t. m. Vserrt ipokoj-nikom bodi ohranjen časten spomin, prizadetim sorodnikom pa naše sožalje! Zvočni kino Radio predvaja v soboto in nedeljo ob 2. uri pop. in olb 8. uri zvečer pevsko-glazbeni velefilm »Svet kliče« z B. Giglijem in G. Katnikovo v gl. vlogi. Med dodatki tudi glazibeni film »Ameriška groteska« in Paramountov zvočni tednik. — Za Silvestra sledi velefilm »Bal v Metropoli«. Črna pri Prevalloti Silvestrovo zabavo priredi »Vzajemnost« s pričetkom ob 7. uri zvečer v prostorih gostilne Knez-Krulec. Ker je vstopnina le Din 1 za osebo, pričakuje društvo 'prav obilnega obiska, ter vse občinstvo navljudneje valbi. Odbor. Zadeva z avtorsko zaščito r«*••<* »» M«!1*!' V naši državi imamo takozvano avtorsko zaščito. Ustanovljena je posebne vrste organizacija, ki pobira od pevskih, godbenih, dramskih in glasbenih prireditev posebne pristojbine v prid avtorjem, t. j. pisateljem in skladateljem. Te pristojbine so precej visoke, zlasti v mestih. Človek bi končno k temu ne imel kaj pripomniti, ako bi se pobirale te pristojbine v sorazmerju z dohodki prireditev. Pa se ne. Kakšne naravnost nemogoče stvari se dogajajo v zvezi z avtorsko zaščito nam kaže tale slučaj: Neko društvo je sklenilo prirediti predavanje brez vstopnine. Da bi bila stvar bolj slovesna, je bilo določeno, da bodo ob pričetku predavanja zapeli pevci v pozdrav. Ko je društvo predložilo prijavo policiji, je policija obvestila predsednika društva, da ne izda poprej dovoljenja, dokler društvo ne predloži potrdila — o plačani avtorski pristojbini. Prirediteljem se je zdela ta zahteva naravnost nekaj nemogočega. Ugovarjali so, da ne gre za noben koncert ampak za predavanje, od katerega ne bo imelo društvo nobenih dohodkov, pač pa stroške. Pomagalo ni nič. Zato se je društvo odločilo, da povpraša pri zastopniku avtorskega prava, v upanju, da bo to stvar pravilno razumel in potrdil, da za petje ene pesmi ob pričetku predavanja ni treba plačati avtorske pristojbine. Toda prireditelji so se zmotili. Zastopnik avtorskega prava je bi! mnenja, da je petje petje, pa naj se poje ena pesem ali deset, na koncertu ali pred pričetkom predavanja, ter je zahteval za dovolilnico reci in piši — petdeset dinarjev. — Seveda je društvo raje opustilo svojo namero, kot pa, da bi na tak način razmetavalo s trudom zbrane pare. Tu navedeni primer zadostuje, da bo uvidel sleherni trezno misleč človek, da je takšen način izvajanja avtorske zaščite nekaj nemogočega. Zaupniški sestanek KMO., ki se je vršil minulo nedeljo, je obravnaval važna organizacijska vprašanja, volitve obratnih zaupnikov, briskiranje socialne zakonodaje, širjenje delavskega tiska itd. Sestanku je predsedoval s. Kokolj, poročal je pa s. Vidovič. Zaupniki so se polnoštevilno odzvali vabilu in napolnili dvorano Delavske zbornice. Hud udarec delavski zaščiti. Po lanski stavki v tekstilnih tovarnah s-o vložili neka* teri delavci in zaupniki tožlbe -proti podjetnikom na plačilo mezde radi neopravičenega odpusta. Mariborsko sodišče kot prizivno je nato odločilo, da stavka, ki je upravičena, ni razlog za odpust delavca. Stol sedmorice kot najvišje sodišče v Zagrebu pa je vse tožbe odbilo in obsodilo delavce v plačilo stroškov iz razloga, da jih je podjetje vsled vstopa v stavko upravičeno odpustilo iz službe. •- ... - . -■ » »i.. | Gledališki repertoar. Sobota, 25. decembra oib 15. uri: »Pri treh mladenkah«. Znižane cene. — Ob 20. uri: »Cvrček za -pečjo«. Premiera. — Nedelja, 26. decembra ob 15. uri: »Pesem s ceste«. Znižane cene. — Ob 20. uri: »Pod1 to goro zeleno«. — Ponedeljek, 27. decembra: Zatrto. — Torek, 28. decembra oib 20. uri: Dela Lipinskaja, diseuse (muzikalna predavateljica). Cankarjev večer V sredo je priredila »Vzajemonst« Cankarjev večer v Delavski zbornici. Predavanje je imel s. Tanc. Razen njega so nastopili s. Lorger, ki je prečital »Desetico« iz Cankarjevih zbranih spisov, potem s. Loti Drozgova, ki je deklamirala Cankarjevo pesmico »V album« in Vitko Rudi, ki je či-tal črtico »Stotnik« iz zbirke »Podobe iz sanj«. — Predavanje je bilo vsebinsko jako lepo in nam je razodelo Cankarja kakršen je bil in se zrcali v svojih nesmrtnih delih. Nastop obeh mladih sodrugov in so-družice je treba pohvalno omeniti, ker kaže, da se naša mladina zanima za izobraževalno delo. Obisk pa bi bil lahko boljši — kljub mrazu. 13 letnega učenca meščanske šole Eriha Pelegauja je ipo nesrečnem naključju ustrelil njegov sošolec. Nesrečni Erih je kmalu po prevodu v bolnioo podlegel -poškodbi. M , Prijava dohodkov. Vsi, ki imajo dohodke od premoženjskih predmetov in premoženjskih -pravic, so dolžni te dohodke napovedati v roku od 1. do 31. decembra 1938. Rentnina se plača na dohodke od premoženjskih pravic, ki niso zavezani zemljarini, niti družalbnemu niti uslužbenskemu davku. Obrazec davčne napovedi se dolbi pri davčni upravi ali občini za ceno pol dinarja. Izid nedeljskega tekmovanja kanarčkov harcarjev bo razglašen dne 24. t. m. na razstavi kanarčkov v »Unionu«. Obiščite za Božične praznike razstavo kanarčkov v »Unionu«! Božičnico za otroke svojih članov priredi podružnica Zveze stavbinskih delavcev na božič, dne 25. t, m. ob pol 15. uri (3. uri pop.’ v dvorani Delavske zbornice, Sodna ulica 9-II. Na sporedu je tudi mladinska igrica, katero predvaja deca delavskega društva »Detoliub« in recitacije, katere predvajajo otroci članov. Stariši, pripeljete svoje otroke, da jim tako nudite vsaj malo veselja v teh težkih časih! Vabljeni tudi vsi somišljeniki našega pokreta! 2 in pol milijona dinarjev primanjkljaja izkazuje (proračun sreskega cestnega odbora za leto 1938. Izdatki so predvideni na 5.800 tisoč dinarjev. Od Božiča do Silve-stra na „Griču“ bo B || zabava pestra! Naredba o zatiranju slinovke in par-klovke. Vsi sezonski delavci in delavke, ki se vračajo iz inozemstva, se morajo brezpogojno podvreči predhodnemu posebnemu razkuževanju že na obmejnih postajah in sicer: na Jesenicah, Rakeku, v Mariboru, Dravogradu in v Gornji Radgoni. Dopoto-vanje v .'ržavo po drugih obmejnih prehodih v dravski banovini je sezonskim delavcem in delavkam do preklica prepovedano. Po predhodnem razkuženju na teh obmejnih postajah se morajo te osebe podvreči še temeljitemu razkuževanju, ki se vrši v Higijenskem zavodu (Obči bolnici) v Ljubljani, ali v bolnici v Mariboru pod strogim nadzorstvom. Kranj Predavanje s. Vodetove, ki se je vršilo pod okriljem »Vzajemnosti«, je bilo še dtasti dobro obiskano, četudi je bilo skrajno ne-povoljno vreme. Predavateljica je razložila, kakšno bi moralo biti vzajemno delo med možem in ženo, tako v domačem, kakor tudi v javnem življenju. Duševni razvo-j človeka je zaostal za razvojem tehnike in civilizacije. Človek je podlegel sili kapitalizma, ki sistematično še nadalje razdira vzajemno delo med možem in ženo, zlasti v borbi za dosego pravic delavskega razreda. Parola kapitalizma je: ženska naj se ne m-eša v (politiko! Razredno delavsko gibanje pa nasprotno ravno ženski daje nalogo, da m-ožu v borbi za človečanske -pravice in za preobrat v gospodarskem sistemu, stoji krepko ob strani, kajti s tem soodloča, kaj in koliko bo imela dati v lonec; da ne govorimo o ženah, ki si morajo samostojno služiti svoj kruh. Najvažnejša pa je naloga žen, da v temi smislu vzgaja svoje otroke. Predavateljica je predvsem pozvala sodružice, da v delavskem ,po-kretu postanejo bolj aktivne in s tem pomagajo izboljševati delavskemu razredu boljšo bodočnost ter sebi enakopravnost v javnem življenju. Takih predavanj bi bili še zelo potrebni in po možnosti jih še priredimo, saj se je s. Vodetova izjavila, da se j i V 'b°d°če našemu povabilu radevolje odzvala. Torej sodružice, samo z večjim elanom na deio! Ali si ie poravnal naročnino? Ako še ne, izpolni svojo dolžnost! Ptuj Z »Zvestobo«, dramo E. Kristana so se nasi igralci predstavili v nedeljo, dne 12. }?' Čeravno ie delo na kulturnem polju delj casa počivalo, zaslužijo vrli igralci »Vzajemnosti« priznanje za njihov trud, s katerim so dokazali, da tudi talent delavcev zamore priti do izraza. Originalna sta bila Ivan in tovarnar, tudi župan in tovarnarjev sin sta ugajala, ostali so se potrudili, da rešijo svoje vloge po najboljših močeh. Publika je napolnila dvorano in jo bo tudi v prihodnje. Le korajžno naprej! —ac. Studenci pri Mariboru Ljudska univerza — o Franciji: V četrtek, dne 23. decembra t. 1, priredi studenška Ljudska univerza ob 19. uri predavanje v dvorani deške šole i. s. predavanje o sedanji Franciji. Govoril bo dr. Avg. Reisraan, ki je o istem predmetu predaval že tudi v Mariboru. Predavanje ima predvsem namen, da v ciklu predavanj o Franciji, olajša razumevanje politike naše -prijateljske zaveznice in s tem vsakomur olajša tudi čitanje časopisov glede dogodkov v Franciji. »Anarhist« na odru. »Vzajemnost« uprizori dne 26. decembra burko Jaka Štoka »Anarhist« v dvorani gostilne Mraz. Začetek ob 16. uri. Pridite! Družnost! Odbor. Silvestrov večer priredi I. del. kplesar-sko osrednje društvo za dravsko banovino, podružnica Studenci v gostilni Mraz. Na sporedu raznovrstne zabave. Zaključek starega leta. Vstop prost. Z bukovca Nove nam«stilve delavcev pri rudniku Pri tukajšnjem državnem rudniku se je po več letih sprejelo nekaj mladih delavcev-vozačev. Med njimi je nekaj reducirancev iz prejšnjih let, kar je popolnoma -pravilno. Sprejelo ,pa se je tudi nekaj takih, ki ne poznajo pomanjkanja in bi lahko še malo počakali, Naj ibi se v takih slučajih v prvi vrsti sprejelo sinove ubožnih rudarjev in u-pokojencev, kateri že več let čakajo na zaposlitev. Zakaj se tu ni klicalo -delavskih zaupnikov, ki razmere poznajo-, slično kot prejšnja leta ob priliki redukcij, ko se je podjetje tako rado sklicevalo, češ, zaupniki so bili zraven, zakaj ne tudi pri sprejemanju? Mogoče so oni drugi bolj svež materija! kot pa sinovi rudarjev. Ali so mogoče kakšni drugi oziri merodajni? Vsaj izgleda tako! Brezposelni. Zopet nova nezgoda. V pondeljek, dne 20. t. m. se je težko ponesrečil pri rudniški separaciji rudar s. Srebotnik Karel. Prišel je med vozičke, ki so mu natrli hrbtenico in rebra. Prepeljan je bil takoj v bolnico. Zopet se je pokazalo, da ni dobro, če je delavec zaverovan samo v delo in misli, da je dolžan ptorabiti vse svoje fizične moči naenkrat. Mož je namreč tiščal voziček premoga težkega 15 centov s hrbtom, da se je lažje upiral. Toda najsi je človek močan kot hrust, težko zmaga tako težo z rokami, zlasti še na poledenelih tleh. Tako naporna dela bi morala opravljati vsaj dva delavca. Brezposelnih je itak še vedno dovolj. Delavci, rudarji, vi pa imejte pred očmi, da po S 107 pravilnika o bratovskih skladnicah šele po 35 letih plačanega članstva dosežete pokojnino, ki tvori največ 75 odstotkov vaše zavarovane kategorije. — Družnost! — Rudar. Važno znanstveno predavanje. V nedeljo, dne 19. decembra smo imeli velevaž-no predavanje, katerega je priredila naša »Vzajemnost« pri s. Zupancu v MigojnicaK. Predaval je strokovni učitelj s. Mencej iz Šoštanja. Prostori so bili vsi napolnjeni poslušalcev. S. Mencej je izborno tolmačil nauk Karla Marksa in to tako razumljivo, da ni bilo med poslušalci niti enega, ki bi ne bil odšel s predavanja prepričan, da je Marksov nauk res sodoben, ne pa morda zastarel, kot trdi ta ali oni intelektualec, ki njegovega nauka ne pozna. Vsak se je čutil utrjen kot pripadnik delavskega razreda, ki _nosi novo poslanstvo vsemu človeštvu. Želimo si še mnogo sličnih predavanj. Odkrito sem si želel, da bi bilo vsaj par odstotkov tega znanja v vsakemu izmed nas in takoj bi bilo konec izkoriščanja na svetu. Ribnica na Pohorju Očistite cesto snega! Zadnji teden je zapadel sneg po vrhovih Pohorja. Vsled tega je postala cesta iz Brezna v Ribnico v svojem gornjem delu za promet nesposobna. Avtoprevoznik je s svojim avtomobilom par dni zaporedoma obtičal v snegu in so morali avto zavleči voli do Ribnice. Tudi preteklo nedeljo zjutraj so morali potniki izstopiti in jo mahniti peš kakšne pol ure po zasneženi cesti do Ribnice. Krivda seveda ne zadene avtoprevoznika, pač pa tiste, ki so dolžni vzdrževati cesto. Ko je zapadel sneg, bi bili morali potegniti s plugom, pa bi bilo vse v redu. Menda je to naloga okrajnega cestnega odbora, če se ne motimo. Svoj čas (bilo je 1 1933) se je vprašanje vzdrževanja ceste v zimskem času sprožilo tudi v občinskem odboru. ■ • i " — Naš kraj je zlasti važen za zim- ski šport, zato bi bilo že treba urediti promet in skrbeti za dobre ceste. Torej, gospodje, zganite se! IV. Delavska Olimpijada v Pragi 1940 Udeležencem III. Delavske Olimpijade v Pragi je še v spominu veličasten nastop delavstva pred masami naroda in neštetimi zastopniki iz cele Evrope. Občudovali smo takrat predvsem tudi čudeže organizacie čehoslovaških sodrugov. Še v večjem obsegu, ki si ga danes niti predstavljati ne moremo, pa se bo vršila prihodnja, IV. Delavska Olimpijada leta 1940. Že pretekle dneve so namreč pri vodstvu Delavskih Telovadnih F.not v Pragi ustanovili predsedstvo in širši odbor za prireditev te IV. Delavske Olimpijade, ki mu predseduje poslanec in starosta DTE, sodrug Leopold Vaverka. Podpredsednik je s. VojteJj Dundr, senator in generalni tajnik čehoslovaške socijalne demokratske stranke. Sicer je do te Olimpijade še precej časa, a vendar je potrebno, da se tudi naši sodrugi in sodružice prično že sedaj pripravljati na to Olimpijado s tem, da se po vseh krajih naših organizacij osnujejo posebni odbori, ki naj pripravljajo še večjo udeležbo našega delavstva na tej Olimpijadi, ki se bo vršila najbrže v času od 1. do 5. julija. Pri sedanjih mezdnih razmerah bi predvsem svetovali delavstvu, če hoče tedaj v Prago, da prične že sedaj štediti za te dneve, ki bodo gotovo zopet ogromna manifestacija evropske demokracije in so-cijalne pravice. Sirile naS listi Odrešenje človeštva Zimski sončni obrat! Božič! Zopet smo očarani od lepote tega praznika, ko nam vstaja spomin na lepe ure našega življenja in na ljudi; ki so nam ljubi in dragi ter nam je srce polno koprnenja po sreči in zadovoljstvu. V ušesih nam zveni petje o ljubezni in miru ter odrešenju. In vsak skuša vsakemu, ki ga ljubi, izkazati ljubezen. Ali ni zelena smreka pravi simbol ljubezni in upanja? In lučke na njej simbol novo rojene nebesne svetlobe, ki je nekoč pomenila človeštvu odrešenje iz zimskih nadlog? Zima je pomenila za pračloveka pomanjkanje in žalost, noč in mraz, glad in smrt. Zimski sončni obrat, ki so ga praznovali v velikem veselju, je pomenil za nje začetek odrešenja iz oklepa temnih sil narave, ki so podjarmile človeka in sedaj polagoma izgubljale oblast nad njim. Zimski sončni obrat so smatrali kot rojstvo sonca, junaka, ki se jim je zdel vtelešena ljubezen in dobrota. Tega niso pojmovali samo simbolično, kot mi njihovi potomci; njim se je zdelo življenje na zemlji in vse kar se je tod dogajalo kot odsev tega, kar se je dogajalo na nebu — na svetu večnosti. Tamkaj pa so videli vsako leto po zimi novorojenega boga odrešenika, sonce, ki je nastopilo zmagoslavno svojo pot, izkazujoč ljudem ljubezen. Božič je obdržal svoj pradavni pomen — ostal je praznik ljubezni. BolK ored Verdunom Mine udarjajo v strelske jarke pri Vanquois in v zakope pri potoku Bu-ante. Iznad gozda pa treskajo granate. Nove baterije vlečejo v pozicije. Nove rezerve prihajajo. Ne traja dolgo in desno in levo od Verduna divja vojna, kot da bi ne bil danes božič. Tretji dan že traja boj. Neka mina udari v zaklon stotinje ob potoku. Vse se zruši, kot bi bilo postavljeno iz lepenke. Težek tram je padel stotniku, kuharju in telefonistu naravnost na glavo. Z njim vred je ubitih 30 vojakov, ki so bili zbrani pri večerji. Poleg vrat, ki so vodila v podzemlje, leži še par cunj, preostanek daril izpod božičnega drevesa, za božička, malo deklico z gozda Cheppy, ki je kdo ve na kakšen način ostala sredi peklenske muzike. Pred porušenim zaklonom, v katerem leže mrtvi, stoji deklica, otrpla od strahu, kot kip. Z rokami si mečka predpasnik in strmi pred se. Prvič se je zgodilo, da je posegla smrt s svojo roko mimo nje. Povsod naokoli kolnejo in zmerjajo vojaki, se skrivajo ob robu potoka in iščejo zaklona, bašejo puške in potiskajo topove. »Božiček« se ne gane z mesta; otrpel stoji pred stopnicami, ki so vodile v zaklon in čaka, kot pes, čigar gospodar je nenadoma umrl in ne ve ne kod ne kam. Jutro se svita. Mimo porušenega zaklona pride častnik pijonirskega odreda in z njim četa pijonirjev. — Ogleduje si razstreljeni zaklon, opazuje ali ni morda še kaj življenja v njem, potem pa zapove: »Izkopavati se ne izplača! Zasujte! Lopate zastokajo, krampi zapojo. V tem hipu skoči božiček s krikom bolečine na ustih proti zaklonu, izpod razvaline potegne kos kožuhovine, kos predpasnika in svile, kar je bilo namenjeno njej. »Kaj?« vpraša pijonir, »kaj ti je Marija? Čuj! Božiček . ..« V tem hipu vrže Marija poslednje cunje, preostanke božičnih daril, v luknjo in skrči malo pest: »Nič božiček! Nič, nič, nič! O kako strašno!« Oči se ji razširijo. V njih se zrcali groza, ki jo obdaja. Gre — nad Cheppy gozdom pa se zopet strne noč, kot velika, nepro-dirna, črna stena. (Iz zbirke H. Schiitzingerja). Naivažnejsa naloga kulturnega gibanja Kulturna misija delavstva Kultura naroda je največje dobro naroda. O, kolikokrat smo že čuli to priznanje. Pojem kultura je splošnega značaja. In prav na tako kulturo moramo misliti, če govorimo mi o njej. To povdarjamo zaraditega, ker si danes pojem kulture prikraja vsakdo in tudi nekulturna gibanja po svoje, da ga potem izrablja na de-magoški način v svoje namene proti načelu, da mora kultura služiti edino le duhovni in socialni povzdigi človeške družbe oziroma človeškega rodu. V splošni anarhični psihozi je pojem kulture le težko analizirati in definirati. Vendar čutimo vsi, da s kulturo ne more biti v redu. Eno pa vemo namreč, da bi prava kultura morala biti tako etična, da bi vspo-sobila človeštvo z ozirom na razvoj za socialno pravično življenje. Za to je potrebna etična in moralna ter duhovna kultura, ker sicer človeštvo ne more objektivno urejevati samo sebe. Mnogo sicer govore in pišejo o kulturi. Pojem kultura se je tako razmnožil in razdeli! kakor plevel na njivi. V zadregi bi spravili marsikoga, če bi ga vprašali, da naj nam našteje razne nijanse pojmov kulture. Med najvažnejše kulture bi šteli danes krščansko, fašistično, kapitalistično in socialistično. Prve tri so si popolnoma sorodne, le da se goje pod različnimi pretvezami. Krščanska kultura je v socialnopolitični'!!,! oziru lepa, toda to svojo lepoto negira s tem, da priznava krivični red in se dejansko nikdar ne zavzema za socialno pravičnost, razen s prigovarjanjem kapitalistom, delavcem pa borbo celo prepoveduje. Taka kultura lahko služi obupancem v T. M.: Mir ljudem Mir ljudem — oznanja se danes vsepovsod: pobožno se priklanja pred jasli strog gospod. Jutri pa pognal iz hleva te bo v sneg, in še zasledoval čez mejo bo tvoj beg. Ljubezen na jeziku mogotci nosijo, a zlatemu maliku brezvestno služijo. Kar je nekoč počenjal s podložnimi Herod, do danes ni še jetijal človeštva ta izrod. Nekdaj ležalo dete je vsaj na slamici, danes razodete poglej na ulici. Ko praznik svoj praznuje svet — in slavi pir naj revež sebi kuje — pravice mir! Kako skrbiš za svoje zdravje ? Dasi prične koledarska zima šele v tretji tretjini decembra, vlada v decembru navadno najhujši mraz. Škoda, da za ljudi ni tako dobro preskrbljeno kot za živali, ki jim mati narava podari o božiču nov kožuh. Zato mora človek sam skrbeti, da si o pravem času pribavi obleko, ki ga varuje pred mrazom. Obleki pripada naloga, da obdrži našo telesno toploto kolikor mogoče neizpremenjeno. Čim bolj zračna je obleka, tem bolje drži toploto. Zrak je namreč slab prevodnik toplote. Zato služi zrak, ki napolni prostor med površino človeškega telesa in poedinimi deli obleke, kot zbiralnik toplote. Vsled tega je priporočljivo, da nosi človek pozimi kolikor mogoče ohlapno tkano volneno blago ali pa oblačila s podlogo. Najbolj seveda greje kožuh, toda le, ako je dlaka obrnjena na znotraj. (Dame nosijo kožuhe narobe.) Črtica Iz bojev pred Saragoso Po zavzetju Belcite in Quinte so se pomaknile naše sile dalje v pogorje Sierra in po dolini reke Ebro. — Pogorje Sierra pomeni ključ do Sara-gose; kdor je (gospodar teh hribov, je tudi gospodar samega mesta z o-kolico. Operacije so se pričele dne Vi. oktobra. Ena armada je začela potiskati fašiste nazaj pod gorovjem ob reki, a druga armada, v treh smereh, po gorskih obronkih. Že prvi dan smo pod varstvom naših nitra-ljez zavzeli dobre pozicije, od koder dbsireJjujemo gnezda fašistov na 400 metrov oddaljenih obronkih. Iz teh lukenj jih ne more pregnati drugi kakor artiljerija. Med hribi so namreč globeli in planote, tako, da se jim ne more približati živa sila, dokler imajo kaj strojnic. Po dnevi imajo lep razgled na vso pokrajino, ki je namreč gola, brez drevja ali grmovja, ponoči pa jih varuje par vrst bodeče žice. Kljub temu, da jim nudi narava ugodnosti za dobro obrambo, morajo korakoma nazaj. Že prvi dan si a jih neki Jože z Gorenjskega s strojnico in nek tovariš s pomočjo anti-tanktopa toliko časa obstreljevala v njihovih skrivališčih, da so se vsuli iz njih ter v divjem begu pokazali pete. Toda visokemu tenorju strojnice jih je malo ušlo. Tako smo po par dnevnih bojih potisnili fašiste na zadnje gorske obronke. Oni so s tem že sigurno računali, zato so si izkopali vse polno rezervnih okopov. Mislim, da ne bo dolgo, ko bodo bežali v divjem begu mimo Saragose, ki leži pred nami že na topovski odstrel. Tega se zavedajo nacistični generali ter sipajo iz vseh topovskih žrel ogenj na nas. Ker pa smo dobro ukopani, nam ne napravijo nobene škode. Priporočljivo je nositi pozimi temne obleke, ker temno blago vsrkava toploto, svetlo pa jo odbija. Škodljivo je, ako je kdo tako napravljen, da se poti. Človek, ki se poti, izgublja toploto, od potu mokra oblačila pa tudi odvajajo toploto. Radi tega je priporočljivo in iz zdravstvenih ozi-dov potrebno, da človek često menja perilo. Pozimi ni priporočljivo nositi oblek, ki se tesno oprijemajo telesa ali klobukov, ki trdo sede na glavi, ker se s tem ovira dihanje kože in včasih tudi otežkočuje krvni obtok. To je večkrat vzrok najrazličnejšim obolenjem, ki jim je izpostavljeno telo vsled mraza, zlasti so ozebline posledica pretesnih čevljev. Ne glede na to nastajajo ozebline najprej na onih delih telesa, ki so najbolj oddaljena od srca in katere nikdar ali pa le malo pokrivamo, torej na rokah in nogah, ušesih in nosu. Zato je treba nositi pozimi široke, tople, volnene rokavice, volnene nogavice in pri zelo ostrem mrazu mogoče tudi ušesnike. Čevlji morajo biti dovolj prostorni, da se prsti noge v njih lahko gibljejo. Tudi luknja v nogavici lahko povzroči zastoj v krvnem obtoku, vsled česar nastanejo ozebline. Ozeblin, zlasti ne odprtih, ne zdravi sam, ampak povprašaj zdravnika. Najbolje pa je, da človek s primernim zadržanjem in obleko prepreči, da bi jih dobil. Dr. C. K. tolažbo, ne izpretninja pa razmer in krivic ne more odpraviti, ker kapitalizem nima srca za lepoto socialne pravičnosti. Fašistična in kapitalistična kultura je končno ena in ista. Fašizem gradi svoje obljube na nacionalnem šovinizmu, da ne izigrava kapitalizma, ker kapitalizem sam tega ne more delati. Dokler kapitalizem še ni bil tako razvit kakor je danes, ko še ni izčrpal ogromnih množic delavstva in malih stanov, je opravljal to sam, kakor opravlja še danes v Angliji in Ameriki, ker se je delavsko gibanje kasno pojavilo. Takrat je kapitalizem enostavno rekel: Le pridni bodite, če bom jaz zaslužil, boste tudi vi dobro živeli. S tako tolažbo je kapitalizem uspaval delavstvo, da ni nič mislilo na bodočnost, da se ni bavilo s problemi, v katere ga utegne pognati razvoj kapitalistične družbe. Morda je ta metoda kapitalistične vzgoje, ki je prešla tudi v krščanstvo, glavni krivec, da se človeštvo ni sporedno z razvojem1 izobraževalo in kultiviralo ter zahtevalo sorazmerno z razvojem tudi potrebne družabne reforme. Dejstvo je danes, da imamo na eni strani kapitalistično oligarhijo, na drugi strani pa ogromne množice delovnih ljudi, ki so kulturno nedorasli, da bi izvojevali prepotrebne korekture v družabnem' življenju. Moti se, kdor misli, da je pest za dosti za to. Moti se. kdor misli, da bodo današnje kapitalistične kulture vzgojile človeštvo proti sebi. Moti se, kdor misli, da pride blagoslovljena bodočnost brez socialistične in splošne kulture. Že prvi početki delavskega gibanja so naglašali, da je kultura narodov predpogoj vsakemu zdravemu gibanju delavstva. Razmah delavskega gibanja, ki je začasno deloma ustavljen po nasprotniških kulturah, nam je priča, da je delavstvo v prejšnjih letih posvetilo več kot dve tretjini svojega dela kulturi. Tisoče in tisoče delavcev smo imeli, ki so se lahko merili z vsakim inteligen-tom. Vse to je bil velik uspeh pijonirjev socialistične kulture. In danes? Kar poglejmo po šolah. Poglejmo po družabnih prireditvah, po časnikih in knjigah. Kje najdemo kaj socialistične kulture? Ali se nismo vrnili v Šparto, v srednji vek, v dobo križarskih vojn? Tista stara kultura gospodov in sužnjev se goji. Kultura šovinizma in mržnje med ljudmi, med narodi. Goji se fiktivna vrednost nacionalizma in popolnoma molči o vrednosti narodov kot prijateljev in o skupnem socialno pravič-nemi življenju teh narodov. Tega danes ni v vzgoji, kaj šele načelo o socialnem občestvu človeštva. To so dovolj tehtni razlogi, ki jih delavsko gibanje >.,kjer in nikdar ne sme prezreti. Prav v današnji dobi, ko se delavstvu zabranjuje politično in pogostoma tudi socialno udejstvovanje, je najsvetejša naloga delavskega gibanja, da širi socialistično in splošno kulturo, razkrinka laži-kulture, ki imajo namen obdržati delavstvo v temi nevednosti, v temi prevare, ki danes preveva dve tretjini civiliziranega sveta. Delavsko gibanje greši, če zanemarja to svojo dolžnost. Rek, z uma svitlim mečem še ni izgubil veljave. Te pripombe k današnji kulturni kugi sem zapisal, hoteč le dobrohotno opozoriti vse naše delavsko gibanje na pomen kulturnega dela- V delavskem gibanju potrebujemo izobraženih sodelavcev, toda dobili jih bomo le, če se sami izobražujemo, sarmi in med seboj, ker »moderna« kultura ne ustvarja naraščaja razvoju družbe primerno. Današnja javna in družabna kultura nas peha v dobo minulosti, za stoletja in tisočletja nazaj. Mi pa hočemo kulturo, ki bo primerna današnjemu razvoju in ki bo gradila bodočnost na današnjem razvoju. Srečno bodočnost — za človeštvo. To pa tw>re le splošno in socialno izobraženo človeštvo. Pokvarjena mladina Zakaj kmet ne odplačuje Dva kapitala in kmetiški dolgovi. dolgov? K jadikovanju o materi in materin- V socialdemokratičnem listu sem čital tale izrek: »Kar danes zanemariš pri otrokih, se bridko in tisočkrat maščuje v malo letih. < Vsak, količkaj resen človek, bo pritrdil tej resnici, vendar skoraj vsak z drugačnim naziranjem o brigi za mladino in nje vzgoji. Eni bodo zagovarjali lepe opomine, eni grajo in palico, zopet eni »karcer« ali zapor, za zrelejšo mladino celo policijske in sodne kazni, izključevanje iz zavodov, internacijo v »vzgojnih« zavodih. Največ je takih, ki malomarno govore o prerani dozorelosti ali pokvarjenosti mladine. Le malokdo se poglobi v stvar samo ter skuša najti prave vzroke tega »uhajanja mladine čez plot« kakor pravilno označuje to »bolezen časa« izrek. Predvsem je treba vedeti, da je ludi današnji otrok, mladina, produkt kulturnih in socialnih razmer. V doraščajoči mladini, ki je rojena v zlih razmerah, se že kmalu vzbuja sovraštvo do socialnih krivic, ki ga zlasti budi pogled na družabne razmere in v jako mnogih primerih, lahko bi rekli, v veliki večini praktično življenje sploh. Mladina obsoja razmere deloma iz lastne izkušnje in spoznanja, deloma zaradi svojega naravnega čuta pravičnosti tudi v svoji okolici in celi družbi. Doba nacionalizma in patriotizma, ki je vsiljevala mladini svojo miselnost, je splahnela. V njej je mladina čula lepe besede, navduševanje, kar pa bi utegnilo imeti zgodovinski razvoj in pomen le tedaj, če bi bila korakala sporedno z razvojem socialno in kulturno. To se pa ni zgodilo. Nacionalizem in patriotizem, h katerima spada tudi trabant klerikalizem, sta hotela le duhovno priznanje svoje avtoritete, to je, z navduševanjem sta si hotela ohraniti oblast in gojila tudi enako kulturo. Prav nič ali pa le nezadostno sta se brigala za socialne potrebe navadnih državljanov, to je, delavcev, kmetov, obrtnikov in uradnikov. Tega vprašanja ne nacionalizem ali patriotizem in ne klerikalizem niso nikdar imeli resno v svojem programu. Zakaj, če bi se bili resno pobrigali kdaj za to, bi danes ne imeli tako strašnih socialnih razmer kakor jih imamo. Sile navedenih dob so tudi vso kulturo usmerile v istem duhu kakor svojo drugo agitacijo in propagando, kar se vrši še danes. Tako je nastala v razvoju duhovna kriza, konservativnost in reakcija, ki ne dopušča, da bi šel razvoj ne le kapitalistično, ampak sporedno tudi socialno pot in s tem preprečil oziroma ozdravil naraščajoče socialne in druge krivice. »Pokvarjenost« mladine je naperjena le proti duhovni konservativnosti in reakciji, ki ovira pravični naravni socialni^ in kulturni razvoj spričo razvoja krivičnega kapitalističnega družabnega sistema. Oče, mati, vzgojitelji, vsi so sužnji sistema, vsi vzgojeni v duhu tega sistema; oče in mati pa ali nimata sama vzgoje ali tudi ne prilike, da bi se vzgojila, ker ju muči skrb in borba za vsakdanji kruh. Vzgoja mladine je torej izročena povsem vzgojiteljem zgoraj navedene miselnosti. Vzgojitelj, ki bi spoznal bistvo nove vzgoje ali celo hotel postaviti vzgojo na zdrave temelje razvoja, bi sedanji duh miselnosti zavihtel nad njim magijsko palico in ga poučil, da »višji interesi« ne dovo- stvu in vzgoji. 1 ju|jejo takih eksperimentov. To je duh avtokracije, ki ne vpo-števa razvoja, ki vidi le sebe, sistem, ne pa obenem njegovo hrepenenje po pravičnejšem družabnem redu. Vemo, da imamo celo pedagoge (vzojitelje), ki pravijo, da duh praktične miselnosti ne bi spadal v vzgojo mladine. Take trditve so abotne. Vzgoja pripravlja človeka za življenje. Zato mu mora nuditi v primerni obliki pojmovanje človeške družbe in miselnost, kakšna bi morala biti pravična človeška druba, katere cilj mora biti popolnost. Kako naj se vzgoja vrši, je bolj stvar pedagogov. Ta vzgoja je potrebna, ker so vir nezadovoljne miselnosti krivice v človeški družbi. Za to miselnost doslej dela le socialistično gibanje delavstva ter je povzročilo s svojo vzgojo in propagando, da jo priznavajo znanstveniki filozofi in gospodarstveniki. Miselnost socialne pravice in borba je postala svetovna, ki jo pa skušajo pobiti in zatreti razni absolutizmi in fašistične diktature. Toda miselnost je tu, oprijel se je je kulturni svet in z njim tudi mladina, ker je to napredna ideja. Zatreti se ne da več, ker se ne odpravijo vzroki, pač pa je treba s primemo vzgojo in podporo te zdrave miselnosti spravljati in spraviti v praktično življenje v soglasnost z njo, ker je največja, kar se jih je porodilo. Mladina polna življenja in idealizma se oklepa nove miselnosti, ker čuti, da je stara miselnost krivična. Stara miselnost ščiti predpravice in ovira razvoj. Mladina pa hoče rasti, hoče naprej. Zato mladina potrebuje vzgojitelje, ki jo bodo vodili v naravnem duhu razvoja naprej k uveljavljenju pravičnosti, ne pa valpete vseh vrst, da v njej ubijajo idealizem, jo preganjajo ali kaznujejo radi njega. Mladina potrebuje vzgojo v duhu časa in potrebe, ker to zahteva razvoj družabnega sistema. Preganjana mladina je nedvomno idealna v svojih namenih. Če dobi primerno vzgojo, postane koristna, če se jo uničuje, se s tem uniči mnogo zdravih sil naroda. Imamo razne zakone, ki določajo to in ono. Ali ti zakoni so bili potrebni tudi le zaradi tega, da se prepreči nova miselnost v interesu konservativne zastarelosti. Kako vse drugače bi bilo, če bi že vzgoja poskrbela za to, da bi mladina prav umevala praktično življenje. Mladina bi pomaigala graditi in idealno sodelovala, ker bi vedela, da je to pravično in da to zahteva današnji razvoj. Par stoletij nazaj se pa mladina ne bo dala nikdar potisniti. Kdor danes tega ne upošteva, greši proti razvoju iz neumnosti ali ožjih sebičnih namenov. V zgodovini se je pa vedno dogajalo, da je nova miselnost zlomila staro konservativnost in reakcijo. Zato je nujno, da se vsak preporod in prerajanje pripravlja tudi s primerno vzgojo, ki preporodu pripravlja pot, ne ga pa zadržuje. V »Jugoslovenskem Lloydu« je članek z naslovom »Dva kapitala«. Člankar razlaga, zakaj kmetje ne odplačujejo svojih dolgov Priv. Agr. Hipotekarni banki. Člankar pravilno označuje dve vrsti kapitala: materi-jalne papirnate in kovinske vrednosti (denar in zlato) ter duševno moralni ali kakor to navadno imenujemo zaupanje (kredit). V odnošajih teh dveh kapitalov so nastale v novi dobi izpremembe. Materijalni kapital je prevzel premoč nad moralnim kapitalom. Kredit, to je ponudba (posoda) materijalnega kapitala moralnemu je glavni temelj gospodarstva. Toda, če se spominjamo zlatih časov, ko je še vsakdo poznal svojo dolžnost, nas današnja doba kar preseneča. Veljala je častna beseda. — Vsakdo je vedel za svojo dolžnost ter vračal dolg (kredit) ob dogovorjenem roku. Tako je bilo in to razmerje je vsebovalo medsebojno zaupanje, na katero se je vsak lahko zanesel. Danes tega ni več. Dobe se celo agitatorji, ki kmete ščuvajo, da naj ne plačujejo dolgov, ker, ko oni pridejo na oblast, jim dolgove odpišejo. Mnogo je pa tudi takih, ki namenoma ne plačajo ter se skušajo kakorkoli, celo na sleparski način Dne 1. oktobra je stopil na Danskem zakon v veljavo, s katerimi se prepoveduje nadurno delo. Med organizacijami delavcev in delodajalcev se je skušalo urediti vprašanje sporazumno, toda sporazuma ni bilo mogoče doseči. Novi zakon ima enako obveznost kakor kolektivne pogodbe in velja tudi po zakonu delovni čas, ki ga določa kolektivna pogodba, kot zakoniti delavnik. Isti delovni čas velja za organizirane in neorganizirane delavce iste stroke, kjer je v veljavi kolek, pogodba. Nadurno delo dovoljuje zakon samo v navedenih izjemnih primerih. Vsako nadurno delo pa se mora nadomestiti z Kakor se razlikujejo ljude starega kova po njihovih nazorih in principih, tako se tudi opažajo razlike med današnjo mladino. Kljub vsemu pritisku naših nasprotnikov, ki se trudijo, da bi odtujili našo mladino idealom svobode in demokracije in vcepili v njena srca duh fašizma, se naše vrste dan na dan jačajo. S ponosom lahko gledamo na to mlado proletarsko silo, ki bo nadaljevala boj, katerega so začeli naši predniki s težkimi napori in žrtvami... Ali nad vse potrebno je, da se tudi stare vrste zganejo in mladim nudijo pomoč, predvsem pa moralno podporo, da bodo mogle stopati po poti, ki Saharin u •«,r Saharin se izdeluje iz premogove tekočine, takozvanega katrana. Saharin je prbližno 500krat slajši od pristnega sladkorja. V trgovini se pojavlja v majhnih tabletah. Raztopi se v vodi, ki je sestavljena ali pomešana iz 400 delov mrzle in iz 28 delov tople vode. Bolniki s sladkorno boleznijo, ki ne smejo uživati sladkorja, rabijo za sladkanje kave al čaja saharin. Saharin zapušča telo neizpremenjen in je torej brez vsake hranilne snovi — tako-rekoč samo sladka goljufija okusu jezika. To pokažejo priprosti poskusi. Na kak- otresti dolgov. Moralo med dolžniki treba zato zopet dvigniti. — V bistvu ima člankar prav, čeprav pozablja, da so danes gospodarske razmere drugačne. Kapital je osredotočen in drag, davščine so visoke in gospodarstva, zlasti manjša kmetiška, malo rentabilna. Malo rentabilna posestva ne morejo, če so tudi malo zadolžena, kriti dvojnih bremen: plačevati kapital in prehranjevati rodbino. To so prevelika bremena. Zato je razumljivo, da se dolžnik otresa prevelikih dolžnosti, ker jih ne more zmagovati. Išče potov in ovinkov, da se dolžnosti izogne, ker drugače ne more. Višja sila ga prisili, da ne izpolni dane besede in ga potiska polagoma v zgoraj navedeno »nemoralo«. Izvzeti so seveda tukaj profesionalni izkoriščevalci »ubogega materijalnega kapitala«. Redoma torej ni krivda na dolžnikih, ampak na razvoju sistema, na razvoju materijalnega kapitala, ki je že izsesal narode ter hoče izkoriščanje nadaljevati na propalem gospodarstvu, ki je zato občutneje in rigorozneje, ker mala gospodarstva danes ne morejo prenašati bremen kakor prej. Zdravilo za kmetiške dolgove je res le odpis dolgov. dopustom: najkasneje v 14 dneh po opravljanju nadurnega dela. Prekr-šenje zakona je kaznjivo. Vse druge izredne dogovore glede nadur, ki je sklenejo organizacije delavcev in delodajalcev, ker so v nekaterih produkcijah potrebne, mora odobriti minister socialne politike. Delodajalski tisk vodi ostro borbo proti novemu zakonu, čeprav je le malenkost. Nadure znašajo 2 odstotka delovnih ur in se bo nezaposlenost le malo omilila. Delavske strokovne organizacije pa uvidevajo v tem majhen napredek, vendar jim izvajanje zakona dela tvežkoče, ki jih hočejo z vztrajno borbo premagati. vodi v boljšo bodočnost vsega človeštva. Potrebno je pokazati človeštvu pravo pot. A za ta boj je potrebno tam, kjer stare vrste pešajo sveže, mlade sile. Treba je, da že enkrat odgrnemo zastore, ki nam zakrivajo bodočnost, da stopimo z vso energijo na plan in presekamo vozel, ako ga ne moremo razvozljati. Naj ve svet, da smo tudi mi člani človeške družbe, da smo tudi mi ljudje! Podajmo si roke v trajno zvestobo našim idealom, ostanimo vsi strnjeni v enem samem upanju in delu in v boljšo bodočnost usmerjeni s krepkim korakom. Polde Schaffner, Ruše šni porcelanasti črepinji razbelimo saharin. Zogljenel bo. Zvezal se bo z ogljikom. Raztopi v vodi iz vodovoda, ki si jo natočil v pivno steklenico eno in pol kocke sladkorja. V drugi enaki steklenici pa tableto saharina. Poskusi! Obe tekočini boš čutil enako sladki in če ne bi vedel, v kateri je raztopljen saharin in v kateri sladkor, bi ne uganil, v kateri je saharin. Nasprotno pa daj, da poskusi pes, ali kakšna druga žival, pa bo takoj spoznal, kje je sladkor, in kje je saharin. Od saharina se bo obrnil stran. Saharin torej nikakor ni priporočljiv'. Ker pa je sladkor po krivici tako drag, tihotapijo saharin. Zakonita zabrana nadurnega dela na Danskem HUcuUmIu vestnik Pota naše mladine Poslužite se tudi Vi pri nakupu raznega manufakturnega blaga kakor tudi vseh vrst moškega perila pri najcenejSi trgovini na Gorenjskem FRANC CROBATH m KRANJ iVIanufakturna veletrgovina! Ustanovljena letaki885. Industrija perila in konfekcije! Stran 6 »DELAVSKA POČITKA« Štev. 103 Ne delamo reklame za češko blago ker vsakdo ve, da je čeSko blago najboljše in brez konkurence. Reklama pa je potrebna zato, da cenj. občinstvo ve, kje smo; zato vsi v Cešlii magazin" aribor Ulica 10. oktobra glavni policiji) kjer dobite veliko izbiro za ženske in moške piaile, obleke*-kostume In hubertuae po tovarniških cenah, Vsakdo se lahko brezobvezno prepriča! trebSIlne po najnižjih cenah! Tudi krojaške po- Delavski pravni svetovalec Nadura kočijaža Vprašanje: Sem uslužben kot kočijaž in delam do 18 ur na dan. Ali mi pripada pravica zahtevati 50 odst. povišek za nadurno delo? Odgovor: Kočijaži se ne smatrajo za pomožno osobje v smislu zakona o zaščiti delavcev v pogledu odredb o delovnem času, in jim zato 50 odst. povišek za nadure ne pripada. Zaščita denarnih zavodov in zadrug (Selnica ob Dravi) Vprašanje: Pri posojilnici imam vložen denar, pa ga ne dobim izplačanega. Ne vem, če je posojilnica pod zaščito; rad bi jo tožil, posebno, ker sem bral, da zaščita denarnih zavodov poteče s 23. novembrom 1937. Odgovor: Rok, do katerega morajo denarni zavodi vložiti prošnjo za odložitev plačil, je z uredbo z dne 16. novembra 1937 podaljšan do 23. novembra 1938. Ali je Vaša posojilnica zaščitena, boste izvedeli najlažje pri njej sami ali na sodišču. V primeru, da je zaščitena, odnosno da namerava prositi za zaščito, s tožbo ne boste nič opravili. Pač pa mora vsak zavod, ki je pod zaščito, vkljub temu izplačevati delne zneske svojim vlagateljem po določenem razporedu in mora biti ta razpored vlagateljem na vppgled. Upniki tega zavoda smejo nadalje do 28. februarja 1938 zahtevati, naj jim zavod v izplačilo njihovih terjatev da 3 odst. obveznice, izdane po predpisih uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov, ki so jih pa upniki dolžni sprejeti z njih popolnim imenskim zneskom. Vse navedeno velja tudi za kmetijske kreditne zadruge. Izstavitev in odpoved (Prevalje) Vprašanje: Sin je krojaški pomočnik. Po poldrugomesečnem delu mu je mojster naročil, naj ostane nekaj časa doma, češ, da nima dela, da ga bo že spet poklical na delo. Pozneje ga je večkrat poklical, a svoj poziv takoj nato spet preklical in tako je ostalo do danes. Kaj sme moj sin od mojstra zahtevati? Odgovor: Vašemu sinu gre mezda za ves čas, ker je bil po mojstrovi krivdi za- Bavtino kom. zavod iiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM Maribor, Aleksandrova 40 držan opravljati delo ter razen tega mezda za 14-dnevno odpovedno dobo. Mezda za prvi teden v bolezni. Vprašanje: Zahteval sem od delodajalca 6-one v no mezdo za čas bolezni, pa me je delodajalec zavrnil, češ, da ob nastopu' bolezni nisem bil pri njem še 30 dni v službi in da mi zaradi tega zahtevane mezde ne izplača. Koliko znaša 'hranarina pri OUZD v VII. razredu in koliko v VIII. razredu? Odgovor: Po § 219. obrtnega .zakona ima uslužbenec pravico za čas svoje bolezni do največ enotedenske plače, kaitor hitro je služboval najmanj 14 dni. Delodajalec torej v Vašem primeru nima prav. Hranarina pri OUZD pa znaša v VII. razredu Din 13.33 in v VIII. razredu Din 17.—. Podpora pri Borzi dela (Prevalje) Vprašanje: Pred petimi tedni sem zaprosil .potom občine pri mariborski .podružnici Borze dela za podporo. Prejel nisem nič. Kam naj se pritožim? Odgovor: Pritožbo pošljite na Borzo dela v Ljubljani, ki je obenem nadzorstvena instanca. Špecerijska trgovina „J}etavski dom" Maribor, Frankopanova 1 Delavci, kupujte v svoji trgovini! Turiftovfkl kruh Glavna zaloga A. FEIERTAG, MARIBOR BETNAVSKA CESTA 43 - TELEFON 28-84 kupi takoj in plača najbolje hranilne knjižice bank in hranilnic Vrednostne papirje: 3%obveznice,bone, srečke, delnice itd. Valute vseh držav Prodaja sreZk Državne rai-redne loterije Restavracija A. Senica je že dolgo znana po svojih Izbranih vinih, zato je tudi za letošnji Božič obnovila svojo zalogo in želi postreči cenj. gostom s prvovrstnim silvancem graščevino, mozlavcem in bizeljsko črnino (Kabernet), iaz ulico znaten popust 1 Maribor, Tattenbachova 5 PODRUŽNICE: ULICA 10. OKTOBRA ŠT. 5, JOSIP SKAZA (p. SIRK), GLAVNI TRG, MELJSKA CESTA 65 IN NOVA VAS Mo) najbol) znani črai turist, rženi kruh je zelo okusen in cstane ▼ nsjvečji vročini 8 do 10 dni svež in uiiten Donske torbice, denarnice. aktovke itd • najceneje pri ŠTERBAL MARTIN, MARIBOR Meljska cesta 2 / Trg Svobode 6 zlatai KRANJ Priznano velika konkurenčna zaloga ur, zlatnine itd. Zahtevajte cenik! Zahvala. Ob smrti našega ljubljenega sina Slavkota Paniurja izrekamo s tem najprlsrčnejšo zahvalo vsem, ki so nam pri tem težkem udarcu stali ob strani, — Zlasti se zahvaljujemo vsem darovalcem lepih vencev, godbenemu odseku SMRJ in pevskemu odseku .Enakosti' za ganljive žalostinke, ter vsem, ki so v tako velikem številu spremili pokojnika na zadnji poti. Se enkrat: hvala vsemi J e s e n 1 c e, dne 22. decembra 1937. Orullna Paniurjeva. Blago za plasce v dobrih kakovostih Tekstilana Budefeldt Zagožič smuči sanke drsalke in vse druge potrebščine za zimski šport Plnter & Lenart Maribor, Aleksandrova 34 I Od vlakna do prediva Od prediva do sukna Od sukna do obleke Izdelujemo vse sami v lastnih tovarnah! Vsako stopnjo izdelave nadzoruje izkušen strokovnjak. — Radi tega lahko kupujete pri nas poceni in dobro! Prosimo, pridite neobvezno pogledati naše zaloge a s seboj pripeljite tudi Vaše prijatelje Vrečič Karol „TIVAR“ OBLEKE Celje, Dr. Žerjavova ul. Ivan Kravos, Maribor Aleksandrova ces