za koristj delavnega ljudstvu v Ameriki
V slogi je moč!
GLASILO S\f OHODO MI SKL JV IH SLOVENCEV V A METU KI
Od boja do zmage!
devoted to the interests of the laboring classes
Štev. 19
Entered as Seoond-Class Matter July 8th,. 1903, at the Post Office at Chicago, 111., under Act of Marsh 3rd, 1879
Chicago, 111., 12. maja 1911.
Kdor ne misli srohodno, se no more boriti na svobodo I
Leto X
Razgled po svetu.
Nemčija mešetari.
Berlin, 10. maja. — Nemčija hoče na vsak način priti v popolno sovraštvo pri Francozih. Ni jim povolji, da Francozi narede v Marroko enkrat mir. Govori se, da pošlje Nemčija vojne križarke pred Casablanca, Bahat. Mo-gador in El-Arajš in razvije nemško zastavo.
Nemško delavstvo odločno protestira, da se Nemčija umešava v notranje francoske razmere in ravno tako francosko delavstvo protestira proti vojni, najsibo z Nemčijo ali Marokko, ali kako drugo državo.
Japen posojuje Kini.
Tokio, Japan, 8. maja. — Japonska je zopet posodila Kini $5,000,000.00 in sicer Yokohama banka. Posojilo se je dalo čisto na tiltern in le po slučaju je izvedel angleški konzulat. Yse vlade so za radi tega presenečene ker se hoje, da bi dobila Japonska prevelik upliv v Kini. Iz tega denarja bo kitajska vlada poravnala železniški deficit.
Delavsko zavarovanje na An gleškem.
London, 10. aprila, — Spodnja zbornica je sprejela zakon za starostno zavarovanje in za zavarovanje za brezposelne. Za prvo podporo dobijo brezposelni $2,-400,000 podpore. Ravno tako se bo š6 v naprej podpiralo dobro družbo za boj proti jetiki. Lansko leto se je izdalo $122,500,000 za boj proti jetiki. Letos bo še k tej svoti prispevala država še posebnih $12,500.000.
Za starostno zavarovanje se mora j 4 zg!;	VS 4d?vei do 6,5
leta; kdor se bo pozneje priglasi! kot določa zakon, naj posledice sam sebi prepiše.
Druga polovica zakona se ozira za zavarovanje brezposelnih. (Vtendar se pa ne bodo vzeli v to kategorijo vsi delavci temveč samo za prvič mašinisti, ladjedelni-čarji, zidarji. Delodajalci bodo morali plačevati iz svojega žepa za vsakega^ delavca 5 centov tedensko. Država sama bo k brezposelnemu fondu prispevala letno $3,750,000. Delavcem se pa ne bo dala podpora v slučaju št.raj-ka.
Kanclerju Lloyd Georgu je zbornica burno aklamirala. ko je končal poročilo.
Druga Vera Sasulič.
Peterburg, 10. maja. — V nekem gledališču v mestu Vologda je včeraj zvečer ustrelila neka mlada deklica, ruska revolucionarka policijskega inšpektorja Ezim offa in, ga ranila smrtno. Tudi njegovo ženo in dva otroka .je ranila. Junakinja je v splošni razburjenosti, ki je po strelih nastala v gledališču, srečno ušla ne-prijeta, Policija je seveda areti rala celo kupo drugih ljudi, ki so bili navzoči v gledališču, katere bodo pa morali vse izpustiti, čeprav so na “sumu, da so bili z re* volucinarko v zvezi”, ker se jim ne more nič dokazatir Ezimoff je bjl tisti šuft birokraški, ki je u-kazal in uvedel v svoji guberniji, da se politične kaznence vsak dan šiba do krvi. Doli s takimi krvoloki! Še se dobe ljudje, ki se žrtvujejo za druge —• Rusinje!
ŠTIRIDESET RUDARJEV ZASULO.
White Haven, Anglija, 10. maja. — Štirideset rudarjev je tu danes v Margaretinem rovu zasulo ; vzrok je bi] ogenj, ki se je bliskovito razširil po premogovi jami. Rudarji bi se morebiti še rešili, če ne bi sopara ognja jih zadušila, ko so se rinili k izhodom. Vsi so gotovo umrli grozne smrti. White Ha veji je zadnji rov v Cumberland premogokopih.
Japonci in Rusi.
Peterburg, 11. maja. — Japonci so v mestu Augun, v Mandžu: riji, 1 Sinil od ruske meje ustanovili nov japonski konzulat. Ruska vlada je takoj poživila Japonsko, v kakšne namene ji bo služil novi konzulat ob ruski meji in dobila je tudi takoj odgovor, da v Augun stanuje stalno 250 Japoncev in več japonskih tovaren iipa v tem mestu svoj sedeš. Konzulat je postavljen za voljo trgovine in ne radi vojaške strani, seveda Rusi tega ne verjamejo.
STRAH PRED KAPITALIZMOM
Skozi mohamedanski, indski, kineški, slovanski in germanski in latinsko-ameriški svet, torej skozi najbolj obljudene dele zem-r lje, seza do krvi strah pred novim inkvizatorjem, strah pred kapitalizmom. Strah in misel, tuj tkapi-talizmus bo neodvisnost lastnega •naroda razbil in pokončal, je vir revolucionarnih bojev, ki se pojavljajo danes tu jutri tam iz navedenega vira.
Celi narodi, ki so stoletja spali, so se zbudili od pritiska tujega kapitalizma’ in začeli vstajati.
MADERO ZMAGAL.
Rebeli vzeli po hudem boju glavno mesto Juarez.
Prihod francoskih čet.
10.
čet
ni
nič
Tanger, Mfirokko, Afrika, maja. — Prihod francoskih pod poveljstvom Bremond-a, tukajšnjega položaja skoro spremenilo. Rebeli so vsak uvoz živil v mesto preprečili. Čete sultana so od prevelikega napora za nič in potrebujejo vsega, posebno pa odpoeitka, spanja. Francozi bodo glad od mesta odvrnili, politično bodo pa ostali kjer stoje.
Klerikalcem bo šlo slabo.
Dunaj, 11. maja. — Vse stranke se pripravljajo na prihodnje državno zborske volitve. Posebno slabo kaže za krščanske socialce, kateri so z smrtjo Luegerja zgubili- svK/jcga p/uvvga vodjo, kateri je razumel za stranko delati. Upa se. da bodo letos social demokrati dobili na Dunaju in po celi državi veliko število glasov. V Galiciji v mestu VTLička je u-strelil agitator Ilatara kandidata druge stranke. Pivka, kateri je na mestu izdihnil.
Imajo za plačati 250.000 K.
Celovec, Koroško, 11. maja. — Šele sedaj se je pri sodišču končala sramotna afera prejšnjega škofa dr. Kahna pl. Giirk. kateri je imel svoje dolge prste pri razpadli banki Kayser in Palese.
Sedaj je sodišče obsodilo, da morajo dr. Kahn (prej bil škof, a je mogel to službo zapustiti), društvo sv. Jožefa in abt Egger plačati banki Supan v Celovcu četrt milion kron.
Odkrili zaroto.
Pariz, 10. maja. — Policija je prišla na sled tajni anarhistični zvezi, katera je nameravala pognati z dinamitom v zrak policijsko prefekturo, mestno hišo in ministerstvo notranjih zadev. O-blasti se niso hotele z časnikarji o zaroti pomenkovati in niso več izdale kot ta brzojavka poroča. Zaroto da je odkril sam policijski šef Pariza, slavni Lupime.
DENARJE V STARO DOMOVINO
poiiljamo:
10.35 ............... 50 kron,
20.45 ............... 100 kron.
za $ za $
za $ 40.90 ............... 200 kron,
¡ja $ 102.25 ............. 500 kron
Za $ 204.00 .............. 1000 kron.
za $1018.00 .............. 5000 kron,
Poštarina je ršteta pri teh »votah. Doma se nakazane svote popolnoma iz plačajo brez vinarja odbitka. Naš« denarne pošiljatve izplačuje c. kr.pošt' no hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilične-je do $25.00 v g-otorini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneska po Domestic Postal Money Order ali pa New York Draft:
FRANK SAKSER CO.
82 Cortlaixi St. New York 6104 St. Clair A »e., N. E.	C«T«laod, Ohio
Budapest presenečen.
Budapest, 9. maja. — V političnih krogih je bilo veliko začudenje nad vestjo.'da se je nenadoma v ogrski prestolici pojavil prestolonaslednik Franc Ferdinand.
Govori se, da ga je kralj in cesar Franc Jožef I., ki sedaj daje v Budapesti advijence, na svojo lastno željo poklical. Vse kaže, da se Franc Ferdinand pripravlja vsak dan bolj, da zasede gnili habsburški prestol.
* Cerkveni zakon.
V Pittsburgu je neki triintrideset letni mož poročil neko 83 let staro vdovo, katoličanko, ki ima zraven drugih cvetov in zapeljivosti tudi $5,000,000, katere bo dedoval ljubezni mladi soprog, pod pogojem, če ji bo do smrti o-štal — zvest.
Ubijaj!
Ubija! pa to ne mislomo ludi, temveč muhe! Profesor dr. Hill je izdal pomembno statistiko, kako so ravno muhe sovražnice človekove. Dr. Hill priporoča, da naj vsaka muha, ki pride v človekovo pest se hitro ubije. Muhe prena šajo bolezni, zastrupljajo kožo, celo jetiko so zmožne nanesti in človeka umoriti.
Posebno se naj gleda, da do jedi, kozarcev in otrok ne prjde-jo muhe. Ysaka gospodinja naj gleda, da v njeni kuhinji ne bo muh, čg. se pojavijo, naj se jih pobije in izžene. Napredek medicine je doznal, da so muhe jako škodljive človeku, za to dr. Hill priporoča, da se vsaka muha, ki nam pride v roko, ubije.
“Kjer se prepirata dva ...”
Star pregovor, vendar pri Slovencih v stari domovini še malo upoštevan! V mestni občinski za-stop ljubljanski je prišlo po novem krivičnem volilnem redu 7 (beri sedem) zastopnikov, nem ških nacionaleev! Žalostno, a res nično. Sicer je narodno napredna stranka zmagala, in ima glas večine nad vsemi drugimi stranka mi, vendar je ponos Slovencev, ki so ga gojili do Ljubljane, strt. — Dolgili trideset let so razumeli slovenski naprednjaki v Ljubija ni odstraniti Nemce, nemčurje renegate, ker pravih Nemcev je malo v Ljubljani) od mestnega zastopstva, sedaj pa so jim klerikalci odprli pot in postanejo tehten jeziček. Tu navedemo par stavkov iz “Rdečega Prapor ja iz Ljubljane:
“V ljubljanski občinski svet je bilo izvoljenih sedem nemških nacionalistov. Obe meščanski slo venski stranki je ta izzid presene til, obe čutiti, da sta kolikor to liko zakrivili uspeh nemški stranki. V svojem boju, zoper samega sebe. -so Slovenci pozabili nemške priganjače, od katerih je gospo darsko odvisno n-j tisoče Sloven cev in katerim je do zmage, veli ke zmage (če pomislimo, kako korumpirana je nemška stranka na Slovenskem) pripomogel pre pir med dvema bratoma in so ta ko želi dobiček tretjega. Liberal ei so dobili 23 mandatov, kleri kalei 14, Nemci 7 in socialni de mokrati), v osebi pisatelja Etbin Kristan-a.
Županom bo izvoljen gotovo dr. Ivan Tavčar, če ga seveda ce sar potrdi, ker v Avstriji nima tak0 nobeden nobene pravice kaj postati, čeprav ga volilei soglas no izvolijo (primera Iv. Hri bar!) “če ga cesar ne potrdijo
El Paso, Texas, 11. maja. Rebeli pod poveljstvom Madero so zmagali in podrli in sežgali glavno zaslombo Diazovo, mesto Juarez. Več dni je že trajal boj pred mestom. Vladi ostale lojalne čete so pričakovale pomoči, a jo niso dobili. Njihov vodnik general Ne-vara jili zapustil in na tihoma iz mesta pobegnil. Ostali vojaki so sklenili, da se bodo borili kot levi do zadnjega moža. Svoj sklep so tudi držali. Boj po cestah mesta Juarez je bil jut. Vojaki so se umaknili v katedralo, a tudi to so Maderovi ljudje zmagali in jo zažgali in Diazove ljudi postreli-
Pozor! mizarji in tesarji.
Od eksetutive mizarske tesar ske unijske zadruge iz St. Louis, Mo., smo dobili obvestilo z željo da priobčimo v listu, da so vsi mizarji, in tesarji od St. Louis mesta vsi na štrajku, ker zahteva jo boljšo plačo in osemurno delo Štrajkajo že od 1. aprila t. 1. in je boj sedaj na celi črti.
Fabrikantje oglašujejo po ka pitalističnih listih za delavce in seveda nič ne povejo, da njihovi sedajni stari uslužbenci štrajka jo. Za to pozor in stran od St Louis-a!
Podpora za novi stroj Linotype
Chas. Batista $1.00, Fr. Čapu der 25c. J. Kramer in Mrs. Kra In taka svinjarija! mer ob priliki preselitve vsakvpo
se imenuje katoliški zakon !
I50c. —
KAM PLOVEMO?
Meščanstvo je bilo večinoma na Maderovi strani, to je dosti pripomoglo k zmagi. Garibaldov-i so se hrabro izkazali ravno tako. Ameriška vlada je izdala po-elje, da se general Wood drži popolnoma nevtralno, če prav so padale v El Paso tudi danes mek-sikanske krogle.
Sedaj je Madero izjavil, da se je pripravljen pogajati za mir ker Diaz je dovladal.
Feehan je predsednik!
V pittsburškem rudniškem o-sraju Pennsylvanie, se je med lani “United Mine Workers” na škodo organiziranemu delavstvu naredil preobrat, ki je gotovo črno delo kapitalistov in nič dru-zega. Urad United Mine Workers je proglasil in zakonito postavil Feeliana Francis kot predsednika tega distrikta in da petdeset lokalnih unijskih klubov, ki plačujejo Gibbonsu prispevek za organizacijo, ne ravnajo pravilno in bodo zgubili čarter, če se ne bodo držali pravil in zakonov glavnega urada. Vsak član United Mine Workers bi mogel delovati na to, da se ta grdi, pristranski boj konča, ker če je kaj na mestu danes, je potreba, da delavci bolj kot iedaj noprej drže skupno in ne delajo razporov v svoji organizaciji. Opozarjamo Slovence, člane te organizacije, da le Feèhana pripoznajo za svojega predsednika. —
Danski študentje.
4. maja se je napravilo na pot v Zjed. države 40 danskih dijakov iz Kopehagna, da dobe jasnejše pojme o gospodarskem in političnem življenju Amerike.
Čeprav se je sestavil odbor, ki je dijakom zagotovil, da pokrije njih potovalne stroške, so študen tje, vsi izvrstni pevci sklenili, da prirede pevske koncerte po A-meriki in si tako zaslužijo za stro ške sami. Spremljal jih bo tudi baritonist kraljeve danske opere, Helge Nissen, in dirigent S. Le-vysohn, tudi na danski dvorni o-peri. Mladim dijakom bo stala na strani ‘dansko-ameriška liga’, ka tera je tudi prevzela skrb, da ka mor mladi učenjaki pridejo, da bo za nje že vse preskrbljeno.
19. maja bodo peli danski viso košolci v “beli hiši”, v Washing-tonu; pogostil jih bo sam pred sednik W. Taft.
Napad na delavsko stranko.
Delavstvo je še vedno razburjeno, ker je višje sodišče pripo-znalo za pravo, da se je odpeljalo ukradlo po noži iz dežele Indiana McNamara in se ga na skrivnem odpeljalo v Los Angeles. "Western Federation of Labor bo dala za proces pol miliona dolarjev, ka teri denar se bo dobil od posebne ga asesmenta od članov organiza cije.
Tista “spoved”, o kateri je to liko besedičil detektiv Burns, se je malo že ohladila po kapitali stičnemu časopisju. Stvar je vsa izmišljena in že danes nihče ne veruje —- tudi kapitalistično ča sopisje ne, — da je delavski tajnik razstrelil poslopje “Times”, čenrav se ie po starem receptu našlo ‘ ‘ vsepolno dinamita in a-narhistovskega orožja in priprav.”
V glavnem zveznem mestu Washington, ne vlada samo grozna beda med nižjimi stanovi, kot jo je nam razkril in popisal Viktor Berger, temveč je to ponosno mesto doprineslo tudi družabnost do Viljemove znorelosti.
Danes vlada tam kompliciran družabni stanovski sistem, katere je prebivalstvo mesta potisnil v razile “razrede”, da so gospoda gotovi, če pride na “boi bali” kak “nižji” ali “višji”. Vse je sedaj porazredeno, forme govore-nja, lakaji, uniforme, trakovi in moralično stran družbe se je tudi izdelalo po gorostasnih neumnostih evropskih roparskih dvorov, vse importirano, pavovo perje,
Ampak, kaj hoče vse to, ko je pa “glavna” oseba kilavo premikajoča, ki nima ne slaye in tu ne glave za kako svojo misel !
Zakaj se pa obdaja našega predsednika z popom in še mu izkazujejo kraljevske časti, je težko povedati ; morebiti pripravljajo ljudstvo počasi na nastop prave monarhije. Prej pa, ko bi do tega prišlo, se bo vzdignila, čez vso deželo revolucija, sila in upor, kakršnega še ni poznala in ne videla človeška zgodovina.
Mi smo in ostanemo narod delavcev, in delavec bo tudi nekega dne zasedel namesto trustovega hlapca, predsedniški stol, čeprav se “konservativci” in lakaji temu še danes posmehujejo!
Moč policije.
Naš list pri nobeni priliki ne pozabi ljudsko pozornost obrniti na tiranstvo ameriške policije. Sedaj pa chikaška “Arbeiterzeitung” poroča o rabeljstvu in tiranstvu zanimiv dogodek, ki se je pripetil na Nemškem in šifer, ko so ve obhajale svečanosti braumšvajskega regenta. V tej deželi “mislecev in pesnikov”, je še vedno najvišji gospod — policija. Y Braušvajski je živel mirno življenje nek nemški Rus, ki je študiral na univerzi arhitekturo ; bil je tudi ruski oficir in se je udeležil rusko-japonske vojske. Pri slavnosti na čast regentu in njegovi ženi, pa je bil povabljen tudi neki veliki ruski knez: tudi temu Rusu Ernest Otto po imenu, se je “zapovedalo”, da se svečanosti udeleži. Otto je pa povabilo odklonil z motivacijo, da gospodov ne pozna. ( !) In tako se seveda ni vdeležil slavlja. Ampak ta “razžalitev” ni smela ostati nemaščevana. Te dni je bil namreč ta ruski oficir iz Braunšvajga izgnan od policije, ne da bi se mu povedalo vzroka ali, kje in kako se je “pregrešil” čez visoko gospodo ! Izgnan, pravijo nemški listi ni noben ruski jud, temveč pravaslavni nemški Rus. To izgnanstvo nedolžnega človeka je “usluga” nemške policije krvavemu carju. Slučaj je pravilno braunšvajski in do pičice nemško patriotični in menda ne potrebuje komentarja !
NOV NASLOV!
Opozarjamo vse naročnike, da smo se iz dosedanjih prostorov preselili na 2020 BLUE ISLAND AVE. Nadalje opozarjamo uprav-ništva raznih listov tukaj, kakor tudi ona v stari domovini, ki nam pošiljajo svoje liste, da naslove premene. Vsi listi, dopisi, poši-ljatve in denarne nakaznice NAJ SE od sedaj naprej NASLOVLJ A JO na 2020 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO, ILL.
Rusko vohunstvo.
Rusko špionaštvo je uvedel glavni poštni mojster Hitchock v Washingtonu. Na stotine zvestih in v svojemu poklicu na mestu stoječih poštarjev, je zapustilo “državno” službo, ker se je u-vedlo po poštah največje špionaštvo, kar ga je še bilo v Ameriki. Kjer pismonoše devajo pišnia, in posebno tisti prostori, kjer prihajajo rekomanidirana pisma, so tako zastražena, da se nemore u-službenee niti ganiti. Nad glavami uslužbencev je železna temna kletka in v tej kletki so špijoni, katerih poštarji ne vidijo, kedaj pridejo in ne, kedaj odidejo iz “dela”. Gledajo na vsak premik ubogega poštarja in v rokah imajo daljnoglede, da lahko preberejo vsak naslov na pismu. Pa tudi druga ovaduštva je po ruskem vzorcu uvedel Hitchock in ni čuda, da se poštarji dan na dan poslavljajo od dela, kjer ne morejo še mirno zavžiti svojega luncha, ne da bi jih ne opazovali vladni vohuni.
Tukaj je dokaz!
Da se dajo ljudje v tej kapitalistični deželi do krvi izsesati, ni samo prazno pisarenje ne kapitalističnih listov, temveč cista gola resnica. Iz mesta Philadelphia se poroča zanimiv slučaj. V neko endotno zasebno bolnišnico je prišel bogataš in se je moral podvreči-hudi operaciji. Ker bi pa pri operaciji zgubil preveč krvi za svojo moč, je dal zdravnikom nasvet, da naj oglasijo v angleških kapitalističnih listih za močnega mladega in zdravega človeka, ki bi hotel prodati pajnt svoje krvi za enega bolnika in mu tako rešil življenje. Za tako operacijo treba odločnosti in poguma, ker tisti ki sam odda svojo kri, je tudi v smrtni nevarnosti in lahko umre.
Oglasilo se je — trideset, mladih ljudi.
Sedaj se je pa izvedelo, kot “Philadelphia T. Blatt,” poroča, da je bilo vseh 1eh 30 mladeničev, ki so prodajali za par dolarjev svojo lastno kri in zdravje — brez dela že dolgo in tako seve-. da brez vsakih sredstev. Nobeden od teh ljudi ni poznal bogatega bolnika. Nobeden od njih ni hotel dati sv-pje krvi za voljo lju-bežiii 'drf"bližnjega: 'bil je pravi kšeft za kri.
Ni to karakterističen dokaz, današnjega gnilega sveta?
V tej deželi, “kjer se iuia vsak prilko povzdigniti do milionar-ja”, so mogli zdravi mladi fantje za kruli odpreti svoje žile!
Dežela vseh mogočnosti in pro-speritete, kje si?!
Moč cerkve rase.
Sedaj so na Portugalskem odpravili “državno vero” (katoliško) in tako razdražili republikanci cerkev od države kot na Francoskem. Ta zakon stopi v veljavo 1. junija, in kar se svet najbolj čudi, je to, da se je portugalsko ljudstvo ob razglasitvi tega pomembnega zakona — popolnoma mirno zadržalo, vkljub hujskanju škofov in rimske kurije.
Nasprotno pa vlada na Nemškem država z cerkvijo. In sicer v protestantovskih okrajih z protestanti, v katoliških z katoliki!
In v Zjed. državah? Tu bo kdo porekel, saj je tudi tukaj cerkev ločena od države, dobro, toda katoliška kurija je zadobila tudi v Uniji že tako moč — zadnje volitve v Milwaukee — da jo v Washingtomi negujejo kot najboljšo hčerko prezidenta. Vera je dobila že svoje korito tudi v tej deželi, in stalo bo nekaj boja, prej ko se ji bo dobljen vpliv odvzel.
(Vlade in cerkve vedno skupaj drže!
Same obljube.
Republikanska in demokraška stranka sta pred volitvami obljubljale. kaj vse bodo storile za volilce, po volitvah se pa gospo da volilcem v pest smeje. Stara pesem. Sedaj poročajo iz Wall ulica, da bo 1913 velika panika direktno so denarne stenice napo vedale lakoto, če se jih ne 'h c njflCoz. njihovih hlapcev volilo Koliko časa bo še prosto ljudstvo dopustilo, da mu bodo zapovedo vali, koga ima za voliti in kaj z; dobiti? Koliko časa še?
Listnica uredništva.
Vsi dopisi, ki niso prišli izdajo, pridejo v prihodnjo, šite na nov naslov.
v tf Pi
/
GLAS svobode
Zahodna *7'$\ Bolniška Podporna	Jednota.
RAVENSDALE, WASHINGTON.
Vstanovljena 25. aprila in inknrporirana 24. decembra 1908.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik:	FRANK JERAS, Bdx 44, Taylor, Wash.
Podpredsednik:	PAVEL KOS, Box 10, Ravensdale. Wash.
Tajnik:	FR VNK TOSTO VRŠNIK, Ravensdale, Wash.
Zapisnikar:	IVAN ŠKUFCA, Ravensdale, Wash.
Blagajnik: BLAŽ. FELICIAN, Bjx 80, Enumclaw-Krain, Wash.
NADZORNI ODBOR:
JOS. BURGAR, Box 107, Cie Elum, Wash.
ANTON LUČIČ, Box 499, Cie Elum, Wash.
J. PETKOVŠEK, Box 499, Cie Elum. Wash.
POROTNI ODBOR:
FRANK PUSTOSLEMŠEK, Box 1, Ravensdale, Wash.
PAUL KOLAR, Box 337, Cie Elum, Wash.
CIRIL ERMENC, Box 142, Taylor, Wash.
VRHOVNI ZDRAVNIK:	Dr. J. J. Mustard
Seja gl. odbora se vrši vsako zadnjo nedeljo v mesecu v Frank Markuša dvorani v Georgetown Uradno glasilo je Gi.as Svobode.
Groga in dru¿i.
SPISAL RADO MURNIK.
VIL
“Plant h ar s’ Mino po domazhe”.
Vodnik.
“Nadaljujmo!” je svetovala starejša, sama radoznala, kaj bo iz te najnovejše izpovedi živahne sestrice.
“Radovednost, to je grda, grda lastnost, ki ravno mladim dekletom iz finih obitelj najmanj pristaja!” je oponašala Stanka guvernanto skozi nos. “Toda prilika je bila ugodna, izkušnjava grozna — tej — kar šla sem in uhvatila prvi dve tistih prepovedanih knjig. Sans fazons!”
“No, in — ?”
“Brala sem'— nihče od vas me ni nikdar zalotil — hihi — čakaj, da ti povem! Prvo povest sem prečitala od konca do kraja. — Početkoma mi je bila zelo všeč. Tako sta se rada imela! Njej je bilo ime Gemma, ako se ne motim : njegovo ime pa sem popolnoma pozabila. In neki koder je tudi prav dobro, opisan,— Tarta-glia alj kako so g^ klicali psička. Nazadnje pa ženin svojo nevesto — zapusti, in iz vsega skupaj ni nič! Komaj sem že čakala, da prideta skupaj, na — pa pride takšen konec! — Povem ti, da sem jokala ! — Več stvarij tudi nisem razumela. Toda bila sem zelo nesrečna in —- vso noč nisem spala — in premišljevala sem, kako bi si bila uboga Gemma morda venderle pomagala!”
“Noričica!” —
“Potem sem pa začela drugo povest; tudi v tej so Rusi. Kmalu pa sem zapazila, da se tudi tukaj on in ona ne bodeta dobila — in res ! — pogledam konec : narazen morata ! Šla sem hitro in prebrala še od drugih novel, kar jih je bilo skupaj vezanih, vedno le zadnje poglavje — ali kar samo zadnjo stran. Zakaj, sem si mislila, čemu bi se mučila in čakala tolikanj časa, ako nazadnje ni najmanjše svatbice? Toda — ali misliš, da je bilo kje kaj poštenega konca, kakor se spodobi? — Niti jednega ne! To je — z jedno besedo — žalostno! Nobene poroke! O joj!”
‘‘Žalostno, pa večkrat resnic-no!
“No, to ti je lepa resnica- — Potem bi pa sploh na svetu nobene poroke ne bilo, ako bi šlo vse le narazen in narazen,” se je jezila Stanka.
“Saj ti pravim: večkrat! Včasih se dobro izide, včasih ne. Le poglej našega strica! On je ni idobil, katero bi rad ; zato je ostal neoženjen.”
“O!” je vzkliknila Stanka odkritosrčno, “ako bi jaz pisala romane in take stvari — pri meni bi se vse poženilo in pomožilo. To bi bilo lepo! — No, pa mi reci: kaj bi pa bilo, ako bi morala ti Vojnika pustiti?”
Milena ni odogvo.rila. Obledela je; vsa kri ji je šinila proti srcu...
“Oj, če bi mene zapustil moj ženin, ka —” se je srdila Stanka ; oči so se ji zablisnile.
“No, kaj pa bi naredila?”
“Kaj? — Oči mu izpraskam še tisto uro!” se je zagrozila mlada amazonka odločno.
“A —-ti bi bila nevarna ljubica!” Milena se ni mogla vzdržati smeha, dasi se ji ni prav ljubilo.
“Druga knjiga me Pa m nič posebno mikala. Le dve mesti sem si slučajno prebrala in zapomnila. To-le namreč:	“Was Prügel
sind, das weiss man schon; was aber die Liebe ist, hat noch keiner herausgebracht .	.”
Mileno je znova smeh posilil. — “Potem pa še, čakaj je že bilo
—	da: “Ausserdem wirkt nicht jede Liebe blitzartig; manchmal lauert sie wie eine Schlange unter Rosen und erspäht die erste Herzenslücke, um hinein zu schlüpfen; manchmal ist es ein Wort, ein Blick, die Erzählung einer unscheinbaren Handlung” — dalje pa ne vem.”
“Take stvari ti bereš? To še ni za-te,” je svarila Milena vsa osupla.
V tem pa se je Stanka izpredla iz rogoznice in stopila pred sestro.
“Vidiš, in zdaj mi — ti povej,
—	kaj je to: ljubezen !”
“Kaj tebi vse pride na misel?” se je smejala starejša osuplo.
“Povej no, lepo te prosim, preljubi, dobri, lepi, zlati moj Milen-čeki — Nočeš?” Ovila se ji je o-koio vratu. ~	** <	'
“Ne morem —”
Stanka ji je porinila vezilni razpon smelo v stran.
“Moreš že, samo nočeš!” Viharna izpraševalka se je vrgla sestri v naročje in ji zrla proseče m •nestrpno v oči. “Povej mi no, ako te prav, prav lepo prosim! Boš?” “Saj bi rada, pa ne morem, ti moja draga, neumna stvarca!” *“Ah, kakšni prazni izgovori! Ali imaš Vojnika rada?”
“Seveda ga imam!” je odvrnila Milena s srečnim nasmehom.
“Torej mi pa. povej, kako je to, kadar ljubi drug drugega! Kako je tof”
Tačas jo je Milena burno objela in jo poljubljala in pritiskala
k sebi, da je sestri skoro sapa po-j hajala . .
“Zdaj ravno toliko vem, kakor prej!” je potožila malodušno. “Le to vidim, da ljubezen ni nič prijetnega, ako mora človek tako težko dihati, kadar je zaljubljen. Pa saj vem, ti nočeš ničesar povedati! Ne ostane mi torej nič drugega, kakor >da se — sama zaljubim ! Takrat pa tudi ti ničesar ne zveš od mene!”
“Ti se hočeš zaljubiti? — To pride samo po sebi, in za to je še čas; zdaj si še mnogo premlada — ”
“In preot.ročja, kaj ne? Res ne vem, kaj si ti vse domišljuješ na tista uboga tri, štiri leta, kar si starejša od mene! — Ah!”
Milena je molčala. Uravnala si je zopet svoje vezilne proje.
“Sploh vi vsi skupaj prav čudno ravnate z menoj! Vse moram ubogati, povsodi sem zadnja. Ne hodim vam prav ! Ne govorim vam prav! Ne sedim vam prav! Ne stojim vam prav! Nihče ne mara za-me — jaz pojdem — v klošter
-- O —
— In pomilovanja vredna revica se je ta hip tako živo zasmilila sama sebi, da je čutila nujno potrebo žepnega robca. Ker ga ni našla, in ker ji je branil ponos, id a bi prosila sestro v takem soparnem trenotku zanj, si je premislila, se šiloma zdržala solzic in o-pustila nameravani bridki jok.
“O, zakaj nisem fant!” je potožila z globokim vzdihom in kradoma pogledala Mileno. Ta se ni ganila. — Ali je bila huda nanjo?
“Me dekleta,” je nadaljevala tožno, “nimamo nikakeršnih pravic! Nobene svobode! Nič. Vedno nadzorstvo! .Vedna straža! Vedna ječa! Večno robstvo! No, moja častna beseda, ako —•”
“Ali Stanka!” j0 je ustavila sestra karajoč.
“Ako bi bila fant — sur mon honneur! — bi —”
“Ti govoriš preveč preprosto!”
“Kakor sem rekla . . .” Tu je zastala. Zakaj Milena je spravila vezenje in se naredila, kakor da hoče oditi. Hitro je skočila Stanka k njej in se ji jela dobrikati. “Ali si huda na-me? — Bodi zopet dobra z menoj! Saj te imam vender tako rada! — Nikar ne pojdi! Ostaneš?”—•
“Ako boš bolj pametno govorila,” je velela Milena mirno in sedla nazaj. Stanka jo je poljubila na čelo in obljubila z navdušenjem : “ Strašno pametno ! Le čakaj!” —
V kotu parka, ne daleč od Milenine klopi, bil pod košatim kostanjem pripravljen ob zidu vzvišen prostor, nekak ograjen oder. Lesene stopnice so vodile gori; streho je naidomestovalo gosto kostanjevo perje, tu in tam že nekoliko zarumenelo. Od tukaj se je lepo videlo daleč proti Vranovemu po poljski ravani noter do Save in o-nostranskih vzdigajočih se bregov. strmih podvezij in skalnatih obronkov.
Stanka je pobrala svoj francoski zvezek in skočila za Azorčkom
na “stražnico”, hoteč tu popraviti, kar je bila zamudila spodaj. — Toda ni še bila dobro gori, ko je šepnila Mileni nazaj doli:
“Skrij se! Tih0 bodi! — On gre!” — Pinč je zalajal. “Vojnik?”
‘ ‘ Pipifaks! ’ ’
“Še tega je bilo treba! Lepo te prosim —”
“Že vem, že vem! Takoj ga odpravim! — Tiho, tiho!” je svarila. “Tu je! — No, le čakaj! Im-pertinentno!” —
“E — najponižnejši — e — hlapec in sluga, gospodična — E?
_J J
Stanke ni malo prijelo, ko je videla Lahnberga pred zidom. Ali ni bil dobil njenega lista? — Gotovo ! Zdaj pa pride ta — se še nalašč kazat, češ, kako malo ga je zadelo rezk0 pismo! To je raz-žaljenje! To vpije glasno po osve-ti! Že dobro ! —
“Bon jour — e — bon — bon jour!” se je poklonil drugič baron.
“Bog daj! — Kam pa vender vlečete toliko zelenjave?”
Baron se je lahno namrdnil. — Čutil je v vprašanju težko skriva-no nemilost. Vender se .je kot modem človek, ki ima obraz in okre-te po določenih pravilih v oblasti, takoj zopet prikupljivo nasmehnil.
“Gospodična sestra -— e — doma?”
“Ne. Obžalujem. Peljala se je z mamo in teto na Bistrico, če veste, kje je Bistrica. Ne veste? Saj sem si takoj mislila, -da ne veste.” “E —- ne vem. Auf Taille! Žal mi je!—”
“Kaj pa ste vender prišli tako pozno? Mrak se že dela.”
“Hotel — e — pokloniti gospi-ci sestri ta-le šopek,” se je glasila baronova razlaga v najslajših liričnih izrazih.
Stanka je plosknila, kakor od same osuplosti, z rokami, jih vzdignila v znamenje neme zdvojeno-sti sklenjene proti levemu licu, povesila poredno glavico in vzdihnila:
“Ah, ah! Kako bo vender Mileni to žal! Jokala se bo revica, a-ko ji povem! Da je morala ravno danes na Bistrico! Ah, ah! Za danes morava midva obupati, gospod Lahnberg, danes ni nič! Zato — nesite vaš šop zopet lepo na Vranovo nazaj, postavite ga v vodo in ga prinesite —- polovico jutri, polovico — pojutrišnjem! -— Kar na jedenkrat toliko bi bilo Mileni preveč! Jutri, gospod baron, jutri — in pojutrišnjem!” Lični gospodek je bil vender nekoliko v zadregi. Čutil je dobro, da ga ima to negodno dekle neusmiljeno za bebca, tem bolj, ker je slišal zdaj pa zdaj napol pridušeno dekliško hihikanje iz parka.
Tam je čepela Milena na klopi-ci in tiščala robec ob obraz in si prizadevala na vso moč, da ne iz-proži izdajalnega smeha. To ji je bilo tem težje, ko je gledala vse resnosrnešno gibanje predrzne i-gralke in poslušala poleg tega
njene slovesne, premerjene besede.
“E — gospodična Stanka —?”
‘ ‘ Monsieur, prosim lepo : recite gospodična Stojanova! Stanko rajši izpustite in zapomnite si, da ne dovoljujem nikakeršnih intim-nostij !”
“Tisočkrat prosim, oprostite mi ! — E ? Privoščena naj mi bo — e — čast, prositi gospico Stojanovo, da blagovoli biti tako prijazna — e — in odda ta — e — bouquet gospiei sestri!”
“Tako se govori! Vam bi bilo včasih pač treba še kakšne guvernante !”
“O” — Se je podvizal baron, “ako bi bila tako dražestna, kakor — e — gospica tukaj — bi bil
—	e -— prav priden ! Da, da, prav priden ! ’ ’
Držal je šopek in mazinec ves čas z brezprimerno gracijo v stran.
“Gospod baron, ali imate orožni Est?”
“Nimam — e — čemu?”
“Le pazite, da vas žamdar ne
dobi!”
“Dovolite zakaj — e?”
“Takoj bi vas gnal v keho, ker nepostavno nosite orožje s sabo ! Nerada bi vas na samem srečala! Bojim se vašega — kremplja na mazincu. ”
“A, izvrsten dovtip, auf Ehre
—	nie dajewesen — haha, izvrstno, haha, haha, sehr gut ! Gospica je jako duhovita —-e?”
“Prav nič, monsieur! Najmanj pa danes! Zakaj ta dovtip je naredil —r kaj mislite kdo?”
“Gospod major! — Ne?”
“Groga! Zdaj mi pa zaženite vaš šop sem gori ! —. Tako, hvala lepa! Naše zabave je konec, zakaj ne spodobi se, da bi se tako “sa-mostalna” dama, kakor sem zidaj-
le jaz, izpozabila v daljše pogovore. Poleg tega moram zvršiti tudi še svojo lekcijo. Lahko noč!”
Nejevoljen je baron odšel. “Čudne šale!” si je mislil. “Najprvo-me vabi, potem se pa skrije. Le potrpimo. Pozneje utegne priti drugače. Takrat poplačam vse z dvojnimi obrestmi!”
“Ali ga nisem dobro?” se je pohvalila Stanka, igrajoč se s šopkom.
“Preveč!” je dejala Milena.. “Ako jutri zve, da sem bila doma, kaj potem? To bo zelo neprijetno!”
“Ah, kaj! Njega se bodeva bali ! Še zmenim se ne; saj si bodeva ža kaj izmislili.” —
Vojnika ni bilo.
Sence dreves so brzo narasle; polagoma se je temnilo. Večerno-nebo je bilo polno rdeče, rumene in modrozelenkaste bliščave. Sestri sta se vrnili v grad. — Mileni se je zdel ta dan kakor izgubljen; obhajale so jo neprijetne misli. Zakaj ga danes ni bilo? Ali mu ni bilo prav, da ga je odpravila le z nekaterimi vrsticami? Ali se mu je zamerilo to, da je moral toliko časa čakati odgovora?
To je bila. prva disonanca v njeni ljubezni.
— Ne dolgo potem, ko sta odšli mladenki, so zahreščali po rahlem pesku v parku lahni koraki; za-šumela so ženska krila — made-moiselle Etiennette. se je bližala utici sredi nasadov. Nestrpno je bila čakala mraka in zrla zamaknjena r mesec, ki je visel kakor velika, kriva, bledpbelkasta snežinka n a prozornem nebu.
Dalje prihodnjič.
Za zunanje oglase ni odgovorno ne upravništvo in ne uredništvo.
IZGUBE,!
1
AKO
tedaj nalagajte svoj denar le pri
MESTNI HRANILNICI 1 LJUBLJANSKI
v Ljubljani, Prešernova ul. št. 3.
Ona je najbolj varna in največja slovenska hranilnica. Stoji pod kontrolo javnosti, vlagateljev in c. kr. deželne vlade. Za vložen denar jamči cela mestna občina ljubljanska s premoženjem, vrednim do 50 mili Jonov kron in hranilnica sama z rezervnim fondom I mil. 200 tisoč kron. Vsaka izguba denarja-tudi za časa vojne-je izključena. Nad tisoče in tisoče Amerikancev ima pri njej naloženo več milijonov svojega prislužka. Vloge obrestuje po
4 m
brez vsakega odbitka. Stanje vlog znaša 40 milijonov kron, ves promet do konca 1. 1910 pa 564 milijonov kron.
Denar pošiljajte po pošti ali kaki zaflCSljlvi tanki. Pri banki zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na ‘‘Mestno hranilnico ljubljansko v Ljubljani” in ne v kako drugo manjvarno ‘špar-kaso”. Nam pa takoj pišite, po kateri banki dobimo za Vas denar. SVOJ NASLOV NAM PIŠITE RAZLOČNO IN NATANČNO.
ustanovitelj
AKO TRPITE NA : Želodčnej bolezni, slab' prebavi, drizgi, kožni bolezni, ali oko imate reu-matizem, glovobolj, škro-sljne, hripavost, naduho ali jetiko, :rš:io napako, nervoznoznost,zlato žilo, kilo, ali bolezen pljuč, jeter, ledic ušes ali oči. Napihnjenost trebuha , katar v nosu, glavi, vratu ali želodcu. Trabuljo, neuralgio , mazulje ali kake druge notranje ali vnanje bolezni, kakor tudi tajne spolne bolezni, pišite ali pa pridite osebno, na navedeni naslov na kar Vam bode poma-gano.
Pošljite 10 centov v $3 znamkah,in dobili bodete H brezplačno znamenito od Dr. E. C. Collinsa, spisano knjigo, Človek, »j.-trovo življenje in zdravje kapra je v vsakej hiši zelo potrebna.
Moj dragi zdravnik!
Nevem ako še kedo na svetu ve toliko kakor jaz, kako strašno je boljevati na maternici in ostalih ženskih bolezni.
Moje prijateljice me niso več spoznale, tako sem upadla in, me je bila samo še kost in koža. Špecijalisti, profesorji in zdravniki so poskusili najboljše z mano ali vse je bilo brez uspeha in kazalo, da ni več pomoči za mene. Brez kakega upanja sem se še na Vas obrnila in danes se počutim tako dobro kakor da bi bila prerojena. Sprejmite prosim moje najlepšo zahvalo in dajte to v časopis, da moje prijateljice vejo kje da se ženske bo-‘ezm m neprilike toko čudodelmo ozdravijo.
Se enkrat najlepša zahvala in Vam ostajam hvaležna Mrs. Julija Kalman, 354 E. 54 Str , New York.
Spoštovani gospod!
Dobri in slavni zdravniki od The Collins New York Medical Institute zaslužijo največjo zahvalo od trpečih in bolnih ljudi. Jaz sem se zdravila leta in leta ali mojega težkega dihanja, slabega teka prsne bolečine in srčne napake se nisem mogla rešiti ter sem j postajala dan za dnevom slabša do-i kler se nisem obrnila in poskusila j zdravljenje od teh zdravnikov. In j hvala naj višjemu in njim ker so mi j tako lepo pomagali. Danes po krat-I kem zdravljenju sem ozdravljena, i Prosim, da jim izročite mojo najlep-I šo zahvalo. Jaz jih bodem vsem mojim prijateljicam najtopleje priporočala, ker to zaslužijo. Z velespoštovan jem
Mrs. Karolina Kleinschmidt, 124 4th Str., Olean, N. Y.
K. Kleinschmidt
Ako na katerej koli bolezni trpite obrnite se takoj osebno ali pa pismeno na Dr. S. E. Hyndman vrhovnega zdravnika od
TKE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE
VERUJTE IN ZAUPAJTE SVOJE ZDRAVJE
sama onemu, kateri vam črno na belem svoje npljivno delovanje in mnogobrojne uspehe z originalnimi priznanji in pričami jasno dokaže. Prazno oglaševanje, prazne obljube m samohvale še nikdar niso nič veljale. Ljudje naj nas sami hvalijo iu priporočajo. Poslušajmo resne besede naših lastnih rojakov z katerimi naše solidno delovanje, čudodelne uspehe priznavajo ter nas vam priporočajo. Zaupajmo naše zdravje samo onim zdravnikom kateri so že mnogim življenje rešili in ne zametujmo ga mladoletnim ueiskušenim zdravnikom in samohvahiežem, da bi se nad nami učili in prakticirali.
Slavni zdravniki od The Collins N. Y. Medical Institute kateri je največji in najslavneji v celi ameriki, smemo reči najpriporočljiveji na celem svetu, — zamorejo dokazati preteklost katera ne najde para na celem svetu. To vam na tisoče in tisoče originalnih, javnih priznanj in zahvalnih pisem jasno kod solnce dokazuje.
Berite te pisma naših rojakov in sodite sami:
Velecenjeni zuiavmk!
Pred nedavnim časom sem bil-popolnoma pobit, duševno in telesno uničen in tudi spolne moči so me že skoro po-polnoro a zapusti -le, tako da sem brez premisleka okoli blodil in že na samomor mislil. Ko me je pa ! moj prijatelj nasvetoval na Vas, sem se podal v Vaše zdravljenje in sem sedaj najsrečnejši mož na svetu. Vi ste napravili čudež nad menoj, radi tega Vas vsakemu rojaku v takem položaju kod s. m jaz bil najtopleje priporočam. Antonv Bartafievlcli.
27 Hntchins Str.. Batavia. N. V.
Antony Bartnsevlch.
Moj dragi zdravnik!	$
Vi ste me tako dobro ozdravili moje telesne bolezni in spolnili slabosti, da ne morem najti dovolj hvaležnih besed za Vas in za Vaše hitro ozdravljenje in dobroto katero ste mi skazali. Vza-men si prostost da Vas najsrčn-eje priporočam vsem mojim rojakom kod najboljšega in najveščega zdravnika, katerega namen je ozdraviti vsakega bolnika in si pridobiti prijatelje po celem svetu. Z. spoštovanjem
Mike Polak
858 Helen Str., Mc. Kees Rocks Pa.
Mike Polak.
EE?p
HEW .YORK,
Y
Uradne ure, za osebne obiske so: Vsaki dan od 10 do 5 ure popoldan Ob i.eihljae ih praznikih od 10 do 1 popoldan. Vsaki torek in petek zvečer od 7 do 8 i
n

X
S. S. P.
v
Zveza
J
Ustanovljena leta 1908.	Inkorporirana leta 1909.
Glavni urad na: (1250 Indiana Ave., Chicago, III.
GLAVNI ODBOR:
ANTON MLADIČ, predsednik; 234Š Blue Island Ave., Chicago, III. ANTON FISHER, podpredsednik; Box .91, Salida, Colo.
JOSEPH BENKO, tajnik; 11250 Indiana Ave., Chicago, 111, WILLIAM RUS, zapisnikar; 11316 Fulton Ave., Chicago, 111.
JOHN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis.
NADZORNIKI:
FERDINAND GLOJEK, (pred.); 477 Virginia St. Milwaukee, Wis. ANTON DULLER, 238 — 136th St.. Chicago, 111.
MARTIN V. KONDA, 1518 W. 20th St., Chicago, 111.
POROTNIKI:
AUGUST KUŽNIK, 8323 Connecticut Ave., S. E. Cleveland, Ohio. FRANK ČUK, Box 268, Moon Run, Pa.
JOSIP CVETKOVIČ, Box 94 Hammond. Ind.
POMOŽNI ODBOR:
JOSIP IVANŠEK, 1517 So. 43rd Ave., Chicago, 111.
IVAN,MLADIČ, 2236 Wood St., Chicago, 111.
JAKOB TISOL, 11355 Fulton Ave., Chicago, 111.
JOHN LEVSTIK. 11316 Fulton Avenue, Chicago, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
DR. ALOIS M. ZAHORIK, 1845 So. Ashland Ave. Chicago, 111.
Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika Jos. Benko, 11250 Indiana Ave., Chicago, 111. Denarne (odpošiljatve) pa na John Kalan, 341 -6th St. Milwaukee, Wis.
Uradno glasilo je “Glas Svobode”. Seja vsako zadnjo sredo v mesecu.
PEVKA.
Anton P. Čehov.
Nekoč, ko je bila še mlajša, zalša ter je imela lepši glas, je sedel na njeni dači v sobi za goste Nikolaj Petrovič Kolpakov, njen oboževatelj. Bilo je zelo soparno. Kolpakov se'je ravnokar naobe-doval ter izpil celo steklenico vina, pa vendar se ni počutil dobro. Oba sta se dolgočasila ter čakala, da mine sopara, nakar se podasta na izprehod.
Nepričakovano je v veži nekdo pozvonil. Kolpakov, ki je bil brez suknje in v bačkorih, je začudeno pogledal Pašo.
“Bržkone bo to listonosec ali nemara kaka prijateljica,” omeni pevka.
Kolpakov se ni dosti menil za Pasme prijateljice, niti za listo-nosca, marveč je ipograbil z rokami obleko ter odšel v stransko sobo. Paša je stekla odpreti vrata. Na njeno veliko začudenje ni stal na pragu listonosec niti prijateljica, marveč nepoznana ženska, mlada, zala, čedno opravljena in premožna, kakor se je zdelo.
Nepoznana oseba je bila bleda in je težko sopla, kakor bi bila prišla po visokih stopnjieah.
“Česa želite?” j0 je vprašala Paša.
Gospa ni takoj odgovorila. Stopila je za korak naprej, ogledala polagoma sobano ter se nepozva-na vsedla, kakor bi vsled utrujenosti ali bolezni ne mogla dlje stati: nato je dolgo gibala ustnice, hoteč nekaj povedati.
“Ali je moj mož pri vas!” je vprašala končno, vprši v Pašo svoje velike oči s trepalnicami, rdečimi od joka.
“Kakšen mož?” je zašepetala Paša ter se prestrašila tako, da so ji otrpnile roke in noge. “Kakšen mož?’’ je ponovila ter jela trepetati;
“Moj mož . . . Nikolaj Petrovič Kolpakov.”
“N. . . ne, moja gospa... Jaz ne poznam nobenega moža.”
Na to je prešla minuta v tišini. Tujka si je nekolikokrat obrisala z robcem bledi ustnici, da bi premagala notranjo razburjenost in je zadrževala sapo, a Paša je stala nepremično kakor vkopana v zemljo pred njo ter jo v zadregi in strahn plašno gledala.
“Torej vi pravite, da ga ni tukaj?” je vprašala tujka že s tr dim glasom ter se nekako čudno nasmehnila.
“Jaz ... jaz ne vem, po kom povprašujete' ...”
“Gnusna ste, podla in ogav na . • .” je zamomljala tujka, o-gledujoč Pašo s sovraštvom in zaničevanjem. — (‘Da, da — gnusna ste. Jako me veseli, da vam morem končno to povedati v o-braz!”
Paša je začutila, da na to feospo v črni opravi, s srditimi očmi ter z belimi tenkimi prsti dela ona ■ neugoden, ogaven vtis in jela se je sramovati svojega napetega, rdečega lica, mozolov na nosu in svojih dolgih las na čelu, ki se ni
kakor niso hoteli držati kite. In zdelo se ji je, ako bi ona bila revna, neolikana in brez šapelja, da bi se nekako dalo skriti, da je neredna ter bi ji ne bilo tako strašno stati pred to neznano tujko.
“Kje moj mož?’’ je ponovila gospa. “Sicer pa, naj si je on tukaj ali ne, meni je to vseeno, toda povedati vam moram, da so prišli na sled poneverjenju ter da Nikolaja Petroviča ze iščejo . . . Hočejo ga zapreti. Glejte, kaj ste povzročili!”
Gospa je vstala ter se jela silno ganjena sprehajati po sobi. — Paša jo je gledala ter je vsled strahu ni razumela.
“Danes ga najdejo in ga za-pro,” je nadeljevala gosipa in v tem glasu se je zrcalilo razžalje-nje in jeza. Meni je znano, kdo ga je pripravil do toga. Gnusna, mrz-ka! Prodavajoča se oseba! (Go-spej so se skrivila usta in nos se ji je zoprno zavihal.) Jaz sem slaba .. . čujte, preprosta ženska! Jaz sem slaba, vi ste močnejša, toda kdo se naj potegne za-me in za moje otroke? Bog vse vidi! On je pravičen! On mi da vračilo za vsako mojo solzo, za vse v bdenju prebite noči! Pride čas, ko se spomnite na-me!”
Zopet je nastala tišina. Gospa je bodila po sobi ter si lomila roke, a Paša jo je še zmerom gledala topo in v zadregi; ni razumela ničesar, marveč pričakovala od nje nekaj strašnega,
“Jaz, moja gospa, ne vem ničesar,” je dejala ter se takoj spustila v jok.
“Lažete!” je zakričala na njo gospa ter jo premerila z jeznim pogledom. “Jaz vem vse! Že dol-o vas poznam! Znano mi je, da je poslednji mesec sedel vsak dan
pri vas
!”
“Da! Toda kaj? Kaj sledi iz tega? K meni zahaja dokaj gostov, toda jaz ne vabim k sebi nikogar. Vsakdo dela, kar se mu poljubi.” A jaz vam povem:	prišli so
poneverjenju na sled. Poneveril je v uradu tuj denar! Za takšno., kakršna ste vi. se je odločil na prestopek. Čujte me!” — je rekla odločno ter obstala pped Pašo. “Vi ne morete imeti nikakib načel, vi živite le za to, da dopri našate zlo, to je vaš smoter; toda ne morem si misliti, da ste padli že tako nizko. Ida ni ostalo več člo veškili čutov v vas! On ima ženo, otroke . . . Ako ga obsodijo, ipa umremo jaz in otroci od gladu. Ali razumete to? A medtem se še nahaja sredstvo ubraniti njega in nas beraške palice in sramote. A-ko jaz danes plačam zanj devetsto rubljev, pa ga puste v miru Samo devetsto rubljev!”
‘ ‘ Kakšnih devetsto rubi j ev ? ’ je tiho vprašala Paša. ‘‘Jaz . . jaz ne vem ničesar . . .Jaz jih ni sem dobila.”
“Jaz vas ne prosim za devetsto rubljev ... vi nimate denarja in meni vašega denarja ni treba. Prosim vas nekaj drugega . . . Moški navadno takim, kakršna ste vi, prinašajo v dar dragotine. Vrnite mi torej dragotine, ki ste jih prejeli od mojega moža.”
“Moja gospa, oni mi ni daroval nikakih dragotin!” zakliče Paša, začenjajoč nekoliko razumevati.
“Kje so denarji? On je zapravil svoje, moje in tuje . . . Kam se je delo vse tof Čujte me, prosim vas! Bila sem razburjena in rekla sem vam dokaj neprijetnega, toda prosim vas odpuščanja. Vi me morete sovražiti, to vem, toda ako ste še zmožni sočutja, predstavit« si moj položaj ! Prosim vas, vrnite mi dragotine!” “Hm ...” odvrne Paša, sko-mignivši z rameni. “Kaj rada bi vam pomagala, toda naj me Bog kaznuje, on mi ni dal ničesar. Na mojo vest. Sicer pa iipate prav — spomni se naenkrat pevka — daroval mi je enkrat dve reči. Naj se vam poljubi, oddam vam ju, ker tako hočete ...”
In Paša je odprla skrinjo ter dobila iz nje žolto, zlato naramnico in tenak prstan z rubinom.
“Naj se, vam poljubi!” je dejala tiho, nudeč dragotini gostu.
Gospa je zardela in lice se ji je streslo. Bila je razžaljena.
“Kaj, to-le mi hočete dati?” je dajala. “Jaz nisem prišla sem beračiti . . . Dajte mi samo to, kar mi gre . . . kar ste vi, uporabivši svoj položaj, izželi iz rok mojega moža . . . tega slabotnega, nesrečnega človeka ... V četrtek, ko sem vas videla z možem na pristavi, imeli ste na sebi drago iglico in naramnice. Sedaj se ne morete predstavljati mi nedolžno kakor jagnje. Zadnjikrat vas vprašam : ali mi daste- te reči ali ne?”
“Kako ste vi čudna ...” odvrne Paša, začenjajoč se vznemirjati. “Zagotavljana vas, da od vašega Nikolaja Petroviča razun te naramnice in prstana nisem dobila ničesar. Prinašal mi je večinoma le sladko pecivo”.
“Sladko pecivo?” namuzne se tujka. “Doma nimajo otroci kaj jesti, vi pa ste tu imeli sladko pecivo ! Ali mi zares nočete vrniti o-ne reči?”
Ne dobivši odgovora, se je gospa vsedla ter jela nekaj premišljevati, zagledavši se v eno točko.
“Kaj mi je sedaj početi?” je dejala. “Ako ne dobim teli devetsto rubljev, je izgubljen on in jaz z otroci vred. Ali naj ubijem to podlo osebo, ali naj padem pred njo na kolena, ali kaj|” In gospa si pritisne robec k licu ter se zjoka.
Jaz vas prosim,” se je dalo slišati med ihtenjem. “Vi ste izželi ter ugonobili mi moža, ohranite ga sedaj ... Vi do njega nimate sočutja toda otroci ... o-troci . . . Čemu naj trpé otroci?” Paša si je predstavila v duhu drobne otroke, stoječe na ulici in jokajoče se od gladu, pa je tudi sama začela ihteti.
Kaj zamorem jaz. moja gospa. storiti za vas?” je vprašala. “Pravite, da sem ugonobila Nikolaja Petroviča, toda jaz vas pred živim Bogom zagotavljam, da nimam od njega inkake koristi. V našem pevskem zboru ima edino Mota bogatega olioževate-lja; ostale samo životarimo. Nikolaj Petrovič je izobražen in nežen gospod, zato sem ga tudi sprejemala. Nam je nemogoče ne sprejemati gostov.”
Jaz vas prosim za one reči. Te reči mi vrnite! Jočem . . . ponižujem se . . . Naj se vam poljubi, jaz padem pred vasmi na kolena! Naj se vam poljubi!”
Paša je prestrašena zakričala ter mahnila z rokami. Čutila je, da ta bleda, zala gospa, ki govori tako premišljeno kakor v gledališču. zamore zares pasti pred njo na kolena, a to nalašč vsled ponosa, da bi povišala sebe in ponižala pevko.
“Dobro, jaz vam vrnem te reči,” reče ji naglo Paša, obrisavši si oči. Naj s€ vam poljubi .... Samo da teh reči nimam od Nikolaja Petroviča, marveč od drugih gostov ...” In Paša je odprla skrinjo, vzela iz. nje iglico, vdelano z demanti, motvoz koravd, nekoliko prstanov in naramnice ter podala vse to gospej.
“Vzemite, ker le tako hočete, samo da od vašega moža nisem ničesar dobila. Vzemite to, obogatite se!” je dejala Paša, presenečena po grošnji, da pade pred njo na kolena. “Ker pa ste vi, blagorodna, zakonska njegova žena, zato ga morate držati pri sebi. Tako! Jaz ga nisem vabila k sebi, on je sam prišel ...”
Gospa si je ogledala skozi solze ponudene reči ter rekla :
To še ne zne-
“To še ni vse . . se petsto rubljev.”
Paša se je razjezila, izvlekla iz skrinje še zlato uro, škatuljo za smod k e in zapone ter dejala, razprostrli roke:
"A jaz nimam ničesar več . . . Le poglejte!”
Gospa je vzdihnila ter s tresočimi se rokami zavila ponudene reči v robec in ne rekši niti besedice ter ne pokimavši z glavo odšla.
Nato so se odprle duri stranske sobe in vstopil je Kolpakov. Bil je bled in nervozno je stresal glavo, kakor bi bil povžil nekaj grenkega, a v očeh so se mu lesketale solze.
“Kake reči ste mi prinašali?” je pristopila k njemu Paša. “Kdaj? dovolite, da vas vprašam.”
"Reci ... To so čenče — reči!” odvrne Kolpakov ter potrese glavo. “Moj Bog! Ona se je pred teboj jokala, ponižala se.”
“Vprašam vas: kake reči ste mi prinašali?" je zakričala Paša.
“Moj Bog, ona vrla ponosna in čista žena ... pa je hotela pasti na kolena pred . . . pred to žensko! A jaz sem jo v to privel! Jaz sem to dopustil!”
Prijel se je za glavo ter zastokal:
“Ne. tega si ne odpustim nikdar! Ne odpustim! Pojdi od mene strani . . . gnusoba!” je zaklical zaničljivo, umikajoč se Paši ter odrivajoč jo s tresočimi rokami od sebe. “Ona je hotela pasti pred teboj na kolena a . . . pred kom? Pred teboj! O, moj Bog!”
Trno se je oblekel ter, zaničljivo se umikajoč Paši. odšel.
Paša se je vlegla ter začela glasno jokati. Že ji je jelo biti žal za izgubljenimi rečmi, katere je bila v naglici oddala. Čutila se je razžaljeno. Spomnila se je, kako jo je pred tremi leti nabil neki trgovec za prazen nič, pa se je zjokala še glasnejše.
DOPIS.
NA PRODAJ JE
jako dober še ne dve leti star volčje pasme pes. Kdor želi imeti dobrega varuha pri hiši naj se tozadevno obrne do podpisanega Anton Šmidt,
1916 W. 22. St. Chicago, 111.
IŠČEM Franc Lozar-ja, doma je iz vaške Kandarže pri Litiji. V Ameriki je že 20 let. Če kdo rojakov ve za njegov naslov, naj mi ga naznani.
Franc Dobovšek,
P. O. Box 74 Girard, 111.
Ayg. W. Ramm
pogrebnik in balzamovač, tapetnik in podobar
ms s, nth it, mm*, Wii
Zastopnik: FRANK PUNGERČER
Irgoyina s novodobnim obuvalmo
Vstanovljena leta 1883
Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niških cenah.
JOHN KLOFAT
631 Blue Island Ave-, Chicago.
Druga vrata od Kasparjeve Bank.
SVOJI K SVOJIM!
Prva in edina slovenska trgovina te vrste v Zed. državah. Velika izbera ur, verižic, družtvenih prstanov; razna izbira srebrnine in zlatuine. Pušk, koles, gramofonov in slovenskih plošč, peči, itd. Pišite po lep ilustrovan slovenski cenik, katerega pošljemo zastonj. (Pri naročilii omenite ta list.)
A. J. Terbovec & Co.
Nasledniki:
Derganc, Widetlč & Co. 1622 ArarahoeSt-.Denver, Colo.
ODVETNIK
PATENTI
GARL STROVER
(Sobe štev 1009)
140 WASHINGTON ST. CHICAGO, ILL
Tel. 3989 MAIN
Dobra Unijska Goslilna,
kjer se dobi
mrzel in gorak prigri- |nc Q Cfoctnv zelt. : Pod vodstvom	O« Oldol-Dj
2005 Blue Island Ave.
deliki Dvorana za društvene in unijske seje, in Vruga dvorana za koncerte, ženitve in zabave,
Darragh, Pa.
Uredništvo Glas Svobode: — Vsem je znano, da traja v Westmoreland okraju in okolici že nad trinajst mesecev štrajk premogarjev, in hud delavski boj še ni minil. Kdor ni bil tukaj in videl vse mizerije na svoje lastne oči. da si nemore prestavljati, kaj vse morejo prestati štrajkar-ji v boju za boljši obstoj. Če bi človek, le vedno mislil, kako so nas učili biti ponižen itd., potem je v resnici težko hitro izpregle-dati in se bojevati proti kapitalističnemu sistemu. Posebno to velja za kapitaliste west mor elan d-skega tipa.
Sedaj je čas, da se združimo in pokažemo tudi mi svojo moč našim tiranom in z solidarnostjo vr-žeme- ob tla in odbijemo grd naskok izsesevaleev za vedno ob nič. Če bi pa bili delavci složni, pa bi tudi že kedaj imeli to, za kar se morejo šele danes potegovati in tepsti.
Naši otroci so bosi in nagi in prosijo z usmiljenostjo vrednim pogledam na revne stariše in govore : mama, kruha. Tudi oni čutijo, da ni nekaj na. tem svetu prav, tudi oni že vidijo razliko.
Pa v našem okraju imamo tudi ljudi, ki toliko razumejo kaj je delavska solidarnost, ali boljše rečeno,, delavska organizacija, kot zajec na boben. Tudi pride pa seveda zopet od tega, ker si ljudje ne puste nič ¡dopovedati in mislijo, da vse vejo in za dosti zaslužijo za svoje delo.
Tako n. pr. je v Madison nekaj Slovencev, “delavcev”, ki so dobro poznani po svojem jeziku. I-mel sem priliko z enem od teh tičev govoriti in sem pogovor napeljal na štrajk. Učena glava pa mi je odgovorila, da on ni prišel v Ameriko štrajkat temveč “mesu” jesti!
Delavski praznik, 1. maj se je tu lepo obhajal. Delavski shodi so bili povsod. Sedemtisoč štraj-karjev se je udeležilo parade, čeprav so kapitalistični angleški listi pisali, da nič ne bo.
Naj tu še omenim, da je položaj štrajkarjev jako slab iu življenje v šotorih mučno; sicer je zaželjena spomlad zopet prišla v deželo, ne pa še med štrajlrarje v Westmoreland okraju, kateri prosijo na tem prostoru podpore od usmiljenih in zavednih delavcev, rojakov.
J. Hauptman.
VABILO
na majev venček,
koterega priredi
SLOV. DEL. PEV. ZBOR “OREL”, v soboto, dne ¿0. maja 1911
v Narodni dvorani, vogal Centre Ave., In 18 cesta.
Začetek ob 8 uri zvečer.	Vstopnina za osebo 25c; dame v sprem-
stvu moških proste.
Pri ve selici bo sodelovalo več pevskih zborov, kokor tudi narodna društva in druga zabava.
Za poset vabi	ODBOR.

*
*
*
*
*
*
AMERIŠKA DRŽAVNA BANKA.
(Pod državnem nadzorstvom.
1825-1827 Blue Island Avenue
*
*
*
*
*
4
vogal Loomis St. Chicago, 111.
| Kapital in preostanek $350.000 00 %
Plačujemo po 3% od vloženega denarja Pošiljamo 4* denar na vse dele sveta. Oddajamo hranilne predale.
Uradne ure:	Od 8:30 'jutro do 5:30 zvečer
V	siboto: Od 8 30	“	”
V	nedeljo Od 9	“	’‘
JAN KAREL.	3. F. STEPINA,
predsednik.	blagajnik.
*
*
*
*
*
*
*
4*
ure zvečer o poldne.
*
*
*
*
*
*
3<^|¿ 4* 4*4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4*	4* 4* 4* 4* X
Ul /Mf A	Ml VAS SEZNANIMO Z	MZMI/N
NOVO «3 kamnov novo
pristnih mmSJ ■	» » ■ ¥I 1 M W vsebujočo uro.
r* 15a
vsebujočo uro.
Pravo zlato, ali z zlatom prevlečeno. Mi moramo -prodati za prvič 10,000 naših 2$ pristnih kamnov vsebujočih ’’Accuratus” ur in sicer samo za $5. 75 komad! Te vrste , ure so jako pripravne in pokrovi so z najboljšimi slikami preskrbljeni in ’’gold filled”. Posebno so te ure poznane po svoji trdnosti Radi jih kupu jejo ljudje ki se vozijo in ki opravljajo bolj težka
fnni™eoSo- garantiramo za 20 let
bre in trdne, ampak tudi krasne in se bodo vaši prijatelji čudili ko jim poveste c§no, za katero ste jo kupili. Če torej 'rabiste, dobro in pripravno žepno uro, sedaj je čas dakupite. In prej ko kupite kako drugo, premislite. če pošljete nam vaš naslov, kar vas stane I cent, Vam pošljemo uro na ogled Če pa uro kupite, vas stane brez poštnine $5.75, Če jo pa ne
marate —jo ni potreba kupiti in 1d j roelfiramn VCQ Lepa uro pošljite na naše stroške nazaj, lili I uOnll ulllU Ivu i verižica pri vsaki uri. Pišite na naslov:
EXCELSIOR WATCH CO., DEPT. 505, CHICAGO, ILL., U. S. A.
§ Pijte najboljše pivo
»
M
M
w Peter Sehoenhofen Brewing Co.g
M
M
PHONE: CANAL 9
CHICAGO ILL.

% NAZNANILO. $
4$ Občinstvu naznanjamo, da je naša pomladanska zaloga moških in deških oblek z novo zalogo spopolnjena in ti* «R sicer z novim in zadnje mode blagom najboljše kvalitete. ti* £0	Oglejte si zalogo oblek!
«J. J. DVORAK & Co.g
$3	1853-55 Blue Island Ave.
M) edini izdelovalec unijskih oblek in prodajalec na zapadni i£
jg	strani Chicaga	ST
NARF1FNF HRIFKF Želimo tudi seinamiti občinstvo z na-48 HAKEJKUE UDIKKK. go velik0 zatogo kroja§ko narejenih ti*
i®2 oblek, zadnje mode v mestu. Ml garantiramo s-oje blago in vemo, iJk da je vsak naš odjemalec zado .oljen, kdor nas obišče.
(bpVI II Samo pridite in oglejte si našo veliko zalogo unijskih J—
_______1 čevljev vseh vrst in kakovosti.
J, J. DVORAK, laetnik. (Jh
‘4 Glas Svobode
(The Voice or Libertt)
WEEKLY
M
Published by The Glas Svobode Co., 2020 Blue Island Ave., Chicago, Illinois.
Subscription $2. OO per year.
Advertisements on agreement
Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki.
'Glas Svobode' izhaja vsaki petek
--------------in velja--------------------
XA AMERIKO:
Za celo leto...v............12.00
za pol leta............... $1.00
E A EVROPO:	. _
Za celo leto................$2.50	.
za pol leta................$1.25
Naslov za Dopise in PoSiljatve je
GLAS SVOBODE CO.
2020 BUJE ISLAN» AVE.	CHICAGO, ILL.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike da nam natanino naznanijo poleg Novega tudi Stari naslov.
DOM ZA STARE IN ONEMOGLE.
Mi ameriški Slovenci imamo še malo koristnih naprav. Imamo dobro društveno organizacijo, lepo razevitajoča podporna društva raznih jednot in zvez, že par lepih čitalnic, klubov, več sokolskih društev za mladino z lepim telovadskim orodjem in zadnje čase beremo o Sokolskem domu v Clevelandu in Slovenskem domu v Pittsburgu.
Vse to je lepo in hvale vredno. Tako imamo nadalje še par dobrih pevskih zborov in tudi že gledališke diletante, ki bi pa postali dobri igralci, samo igranja več in podpore naroda več. Posebno lepo število imamo cerkva, ki so stale tisoče in tisoče dolarjev, a koifiu v prid? Mamki božji. Tukaj je tisti greh, mora, ki .tlači tudi v novi svobodni ¡domovini mal, ubog slovenski narod.
Pa ne bomo dolgo postaji pri tem križevem potu, temveč se raje ozrli še po drugih rečeh in napravah, ki jih imamo Slovenci v Ameriki. Lepo se razvijajo nekatere velike slovenske trgovine in podjetja. To je pa tudi prišlo od tega, ker je Slovenec tudi sprevidel, da se mora domačina prvo podpirati, potem šele .eifute.
Imamo tudi slovensko časopisje v veliki meri zastopano in polovico od tega piše v naprednem duhu. S časopisjem se bolj seznanimo eden z drugim. Časopis pride v vsako hišico, na še tako samoto ali hrušč. Velika krivica se pa tudi godi slovenskim listom. Ljudje za premalo resno vzamejo kar slovensko časopisje piše. Druga večja napaka je ta, ker časopis površno preberejo in tretja in naj večja napaka je ta. ker ga dovelj ne podpirajo, ker je še vse premalo čitateljev. komaj vsak ta deseti je naročnik teg# ali o-nega lista.
Poglejmo pa n. pr. Atnerikan-ca, kak0 nasprotje! Povsod in pri vsaki priliki, na kari ali pri odmoru, ga vidiš kukati v časopis, iz katerega zajema vse in mnogokrat nima kak velik angleški dnevnik toliko zanimivega in poučnega, koti kak slovenski časopis. Pa naš namen ni tu debatirati o časopisju, temveč o splošnih potrebah, ki se tičejo slovenskega naroda.
Te ne presune, če greš po cesti in vidiš človeka brez noge ali rok, ali je kako drugače pohabljen? In-se ti stokrat bolj ne smili pohabljenec, ki te naprosi v slovenskem jeziku za malo podporo. On si ni sam kriv, da je prišel ob nogo, ali roki ali se je kako drugače pohabil. Delo, tovarniško delo spravi lahko vsakega od nas ob naše ude in ob naše zdravje. Pomisliti moramo naprej, da so v Ameriki. Slovenci, stari onemogli ljudje, možje v najlepših letih in mladeniči našega jezika, ki nimajo živega krsta na svetu, a ki so bolni, pohabljeni, in onemogli in navezani na tujo pomoč in ki jih druzega ne čaka kot — beračiti po dolgih in še bolj neusmiljenih ameriških stri--tih. Pa bo kdo rekel, da država skrbi za take ljudi. .Ta, država skrbi za svoje državljane, pa še tisti se vsak dan pritožujejo, da se v hiralnicah z njimi grje postopa kot z psi. In mi to verjamemo, ker poznamo predobro a-meriško “usmiljenost”. Ni dolgo temu, kar so se v CKicagi v e-nem takem zavodu godile reči, ki o njih ni smela javnost vedeti. Bolnikoui (revežem) se ni streglo. se jih pretepalo in celo na hrani odškodovalo. Mnogo si jih je
končalo življenje, ker niso mogli več trpeti tolikih muk in zaničevanja, ker so bili stari, onemogli in pohabljeni.	,
Usmiljenosti do starih ljudi kmalu tu ne bodo več poznali, ker je njihova ljubezen prešla'na mačke in pudelne in velike klobuke. Revež tisti, ki si mora v tuji deželi, brez sredstev iskati, prositi pomoči0 in trpeti beraštvo, ko vidi okoli sebe bogastvo, lepo življenje in veselje tistih, ki so poklicani, to življenje uživati. O reveži, berači, mi vemo, ' kako vam je hudo in za to bi vam radi pomagali!
In Slovenci v Ameriki imamo mnogo starih ljudi, ki so bolni in nesposobni za kako delo. Pozna mo take, ki so zgubili obe nogi ih dobili največ do 500 dolarjev odškodnine. Tistih 500 je odtehtalo morebiti za dve leti, a ti ljudje še sedaj žive in bodo morebiti še 20 let živeli. Če jih vprašaš, kako je, če sc jim kaj pomaga, pa odgovore, da, če pridem v salun, me marsikateri treta z pijačo, pijem ker nočem, ker nesmern odkloniti, da bi pa dobil nikel, to je pa redko in tako sem postal še pija nec zraven vse nesreče. Jem da nes tu, jutri tam, ljudje ti dajo enkrat, dvakrat že teško, povsod, kamor mi, veste taki pohabljeni, onemogli Slovenci pridemo, pijančki. odnesemo vse veselje družbe in začnejo nas gledati po strani. Pa ga zopet vprašaš, zakaj ne gre v kak zavod za stare in onemogle. Tu vam pa šele lete strele!'Kaj, zavod, v zavod, kjer me nočejo, kjer se me branijo kjer govore tuj jezik in kjer sem še slabše postrežen kot tako, ko si sam priberačim, ne v zavod pa ne. rajši danes smrt. In sploh, v Ameriki ima vsak narod svoje zavode, kjer rojaki sami vzdržii jejo stroške in sami postavijo tako hišo za stare in bolne, mi Slo venci pa tega nimamo, čeprav je zadnji čas, da začnemo misliti na to. —
Da, Slovencev, ki potrebujejo “doma”, za zadnje dni svojega življenja, je že veliko, preveč, .da bi se pomoglo za začetek vse spraviti po-d streho slovenskega doma. Ozri se samo in videl boš, koliko Slovencev potrebuje naše pomoči, pa tu nemislimo tistega glaska pira ali nikelna, temveč stalne pomoči. Hrano, posteljo, mir in čistost. In mi mladi, zdravi in za delo sposobni Slovenci, ki vemo in ki poznamo razmere, ni naša dolžnost, da začnemo to idejo propagirati med narodom, ni li dom za stare’onemogle, bolne in pohabljene Slovence, ki nimajo nobenega svojih bolj potreben, kot vsaka druga reč? Imejmo usmiljenje do tistih, ki v resnici trpe in ki bi nam bili do svoje smrti, nam mlajšim Slovencem, hvaležni, da smo se spomnili v svoji sreči, ker sm0 zdravi in za delo sposobni, tudi tistih, ki niso zdravi in ki ne morejo delati. Kaj ne bi bil tq, največji znak ljubezni od nas, do naših starih rojakov, ki so prvi prišli v to deželo, da bi opomogli nam v stari domovini, da nam ne bi trebalo iti sem. Ne bi bil to naj večji dar, kar ga zamore 'dati sin očetu?
To ni samo naša ideja, to je ideja že mnogih rojakov, ki imajo glavo na pravem mestu in tudi nekaj vpliva med svojim prijatelji zopet. Naj se oglasijo in povejo svoje mnenje.
Naš namen je, postaviti iz lastne narodne pomoči dom za onemogle Slovence v Ameriki, Slovence pa prosimo, da nas v tem lepem namenu podpirajo.
hoditi po vročem tlaku! Pisali 'bomo vedno, da je za slovenskega delavca nesreča, (to je menda liso da) dokler bG verjel ljudem, ki si sami na tem svetu poskrbe piske, njemu pa, ki jih plača, pa žele (in to tudi ima) krompir in kofe, in “po’’ smrti pa “večno” življenje po nebeških vrtovih, kjer ptičke pojo in cvetice cveto in kjer komandira gospod bog papa.
Naš list se bojuje proti temi, v katero zapletejo brezverski slovenski duhovniki svoje brate in sestre po krvi in jeziku. Naš boj je proti izrabljanju vere kot politično fakcijo in naš list bo vedno tepel boj proti vsemu nazadmja-štvu, katerega hoče rimska kurija nakloniti za drag 'denar slovenskemu trpinu. Naš boj je očiten. mora biti ljut in geslo mu je, za. nož I Nobenega pardona ljudem. ki ovirajo svoj narod mora-lično in gmotno: ki ga ovirajo, da ne ipore priti do svobode in jasne svobodne misli. (Tnulii so naš narod zaslepili in v kovali v železne okove že v stari domovini. Tam so ga že tako izsesali, da je narod naravnost bežal čez, veliko lužo, toda črni mastni capini so mu tudi to pot prestrigli in prišli so za njim, ubogim narodom v Ameriko. 'da ga v novem svetu po novem sistemu goljufajo! Kranjc se je otresel marsičesa v novi domovini, ni bil pa toliko močan še, da bi zamogel odbiti napad .črnil hov. V tej točki je slovenski narod tudi v Ameriki klonil svoj hrbet. . . .
So bili slovenski trdi delavci prej v Ameriki, ali “slovenski” duhovniki? Kdo je bil prvi?!
Za to naš boj črni vojski. Edina pot, smo naslovili ta članek, to pa za to, ker je tudi list “Proletarec” sprevidel vendar enkrat, da mimo črne vojske ne more pa-sirati. 'Veseli nas, da šo tudi v u-redništvu omenjenega naprednega lista sprevideli, da je edina pot za napredek in svobodo in za boljše socialne razmere, boj na obe strani: boj kapitalističnemu sistemu in boj farski bandi, ki razgrinja svoje perot.i po zaslepljenem narodu.
Bodimo v tem boju edini, ker to je edina pot!
KJE NAJDEŠ IZOBRAZBO?
Slovenski rod se vedno bolj izobražuje. Sam narod čuti živo potrebo po večji naobrazbi, ker vidi, da je to potrebno in da so sko-ro le naobraženei prišli do večjega blagostanja. Osemdeset, odstotkov- tistih Slovencev, ki so le kake kvatre prijeli v stari domovini za kako knjigo ali časopis, se v Ameriki bolj brigajo za to polje naobrazbe, kot kak inteligentnik.
Naš človek vidi v Ameriki vse polno zgledov, kako pridejo ljudje d0 večje izobrazbe. Saj je pa tudi vendar težko za človeka, ki neve nič o obstoju naše zemlje, o postanku človeka, ki ne ve nič o prvi kulturi in prvih bojev narodov, o njihovih bogovih znanstvu in stremljenju. Težko je za človeka, ki ne pozna vsaj starega, srednjega in novega veka, ko je vendar eno zanimivejše kot drugo. Potem pridejo razne zgodovine narodov, njih občevanje, šege in navade.
V vsakem pogovoru o teh stvareh, mora nenaobražen človek molčati, ker, ali ni hodil v višje šole, ali pa tudi ni imel prilike nabaviti si take knjige, ki bi mu odprle pot do večjega obzorja.
Ce sc prav spominjamo smo o
EDINA POT.
Vedno pišemo, in bomo pisali, da slovenski narod ne more hoditi pod dvojno zastavo, to je pod zastavo socialnega napredka in pod zastavo rimskega, ali bolje rečeno, kranjskega fanatičnega klerikalizma in to posebno ne v svobodni Ameriki, ker so meje prevelike in obzorje človeka bolj obsežno in srce bolj vneto za napredek in svobodo kot v zakrpani klerikalni nazadnjaški Avstriji. To smo pisali skozi deset let, in če bog da, se bomo potrudili še nadaljnili deset let, namreč pisati to: da, slovenskemu delavstvu v Ameriki ne bo zasijala lepša doba, če bodo bodili za črnimi talarji, da ne bodo nikoli naši rojaki prišli do večjega blagostanja, če bodo skrbeli za svetnike in svetnice in njihove nezakonske otroke, svoje pa pustili bose
tem že enkrat v našem listu spregovorili in pri tisti priliki tudi povedali, koliko vrednosti je za človeka v resnici dobra, napredna in podučljiva knjiga. Naš klic ni bil zaman, t0 smo opazili par dni pozneje, ko se je naša lepa zaloga slovenskih knjig začela krčiti, da smo bili jo primorani, na novo j, lepimi podučijivimi knjigami jo izpopolniti. To smo storili tem raje, čimbolj se slovenski delavci za čtivo zanimajo in knjige tudi v resnici kupujejo. Mnogi se opravičujejo s tem, da so slovenske knjige predrage. V e-nem oziru so, za to so pa po njihovi kakovosti tudi posebno fino izbrane. Slovenska literatura je postala že velika in jako zanimiva. Posebno eni pisatelji so na dobrem glasu, kot Jurčič, Tavčar. Kerstnik, Trdina, Cankar, Levstik, Stritar itd. Da niso knjige teh pisateljev bolj ceneje_je pripisovati oziru, da jih Slovenci
premalo kupujejo in pa to, ker smo mal narod. Poglejmo n. pr. na ruski književni trg in takoj vidimo, da so knjige jak-o po ceni, po kopejkah; to pa pride od tega ker se jih mnogo proda, ker je t0 stomilionski narod.
Knjiga je prvi pred pogoj do
Cenik knjig,
katere se dobe v zalogi
“GLAS SVOBODE” Co.
2020 Blue Island Ave., Chicago, 111.
izobrazbe. Si našel dobro knjigo pomeni tudi. da boš prišel do dobre izobrazbe, ker t0 drugače tudi ne more biti.
Oglejmo si rf. pr. našo veliko zalogo knjig. Od naštetih pisateljev najdemo tudi prevode drugih slavnih svetovnih pisateljev, kot Tolstoj, Dostojevski, Gorki, Sienkiewiez, Dumas. Zola itd. —
V prvi vrsti so knjige teh pisateljev izobražljive in tudi zabavne in zanimive, zanimive to take mere. da jo je citat el ju težko odložiti. Ko smo naročili večjo zalog knjigo “Strahovalci dveh kron”, je bilo povpraševanje po nje tako veliko, da smo kmalu naročili šc en zaboj iz stare domovine in tudi ta bo kmalu prazen. Isto z Jurčičem itd. Imamo v tem jasen dokaz, kako radi berejo naši ljudje dobre knjige od katere zamore jo imeti le dobiček.
Ce se ogledajo čitatelji našo novo urejeno zalogo ali boljše na-š nov cenik knjig na tej strani. dobe knjige, ki so najbolj či-tane od Slovencev. Posebno za manj izobražene ljudi so vse na mestu.
Cene knjigam smo veliko popustili, skoro povsod po 50 pro-pusta od prejšnjih cen; pri nekaterih knjigah celo 75. Tu ni torej nobene opravičile da so knjige predrage. Od mnogo tu v ceniku navednih knjig, pa jih je le še po par v zalogi, dobil jih bo tisti, ki se bo prvi po njih oglasil.
Naj bo še omenjeno, da je pri ceni knjige plačana že tudi poštnina.
Ce te tovariš morebiti povpraša : kje najdeš izobrazbo? odgovori mu, da pri čitanju dobrih knjig!
200,000 mladeničev še!
Govori se, da bo Taft izdal povelje, ker je v “to’ prisiljen, da se “nabere” kar 200,000 mladih fantov in se jih obleče v vojaško suknjo in pošlje proti Meksiko, katero deželo hočejo ameriški kapitalisti —• podjarmiti. Današnje revolucije so skoro vedno simptom kapitalističnega gospodarstva. V Meksiko je revolucija tudi sad kapitalizma. Kamorkoli prodre kapitalizm, poruši srečo deželanov in privede do vojska in moritve.
Dežele, ki še nimajo kapitali-sto,v, dobe bele kupce v svojo sredino. ti kmalu dobe v roke banke, narede železnice, vlečejo profite in v par letih pripeljejo v “divjo” deželo najlepšega varuha kapitalizma ali “civilizacije”, vojaštvo. V’ t^n zločinu so vse vlade enake. vse popolnoma. Ti prinesejo svojo “zastavo”, katero se sprva obesi kot za “varstvo belih”. To je Rusija naredila v-Perziji in angleški kapitalisti, tako Američani v Meksiko, Nemci v Afriki, Japonci v Mandžuriji, Francozi v Marokko . . . Tuje države so tako primorane k revoluciji. Tako se je zgodilo pred 20timi leti v Perziji, ko so Rusi in Angleži dobili tobak pod svoj monopol in pozneje vse produkte dežele. Narod se je branil; revolucijo so kazaki zatrli . . .
Ista pesem v Turčiji. Rusija in Anglija sta izročili Turčiji “zadnjo” noto, ultimatum, in odstaviti sc je mogel Abdul H amid in izbruhnila je revolucija mlado Turkov, ker stari sultan ni znal odvreči napada kapitalistov. Isto se je zgodilo v Indiji in Angleži še danes bičajo ljudstvo in revolucija se dviga, isto v Meksiko, ker je podkupljeni Diaz naredil ubogo deželo za pa^ni travnik a-meriškim kapitalistom. Vse joče in trpi pod mednarodno moro in v vseh dežela sveta se dviga revolucija . . .
POZOR ROJAKI!
Opozarjamo rojake, da nam bode knjiga “Strahovalci dveh kron” kmalu pošla. Ta lepa zgodovinska povest obsega 570 strani in stanejo oba snopiča skupaj le $1.00. Poštnina je s tem že plačana.
AKO ŠE NISTE, POŠLJITE NAROČNINO!
CANKARJEVI SPISI:	>
Gospa Judit.......................75
Hiša Marije Pomočnice.............75
Hlapec Jernej.....................75
Hlapci...........................75
Jakob Ruda........................50
Kurent...........................75
Krpanova kobila................$1.50
Knjiga za lahkomiselne ljudi___$1.00
Kralj na Betajnovi................75
Nina..............................75
Ob zori.................:......$1.(10
Vinjete .......................$1.00
Za narodov blagor.................75
Zgodbe............................75
Za križen . . /................$1.00
KERSNIKOVI SPISI:
Cyklamen I. snopič.............$1.00
Agitator, II. snopič...........$1.00
Na Žerinjah, III. snopič.......$1.00
Lutrski ljudje, IV. snopič.....$1.00
Rošljin in Verjanko, V. snopič..$1.00
Jara gospoda, VI. snopič.......$1.00
Gospod Janez, VII. in VIII. snopič ........................$2.00
Berite novice, IX. snopič......$1.25
Kritifca-Komentar XII. snopič... .50 TRDINATOVI SPISI:
Bahovi huzarji................$1.25
Bajke in povesti, I. zvezek......75
.......... II..................75
„	III...............75
...............	IV.............75
...............	V.	  $1.00
„	„	„ 'VI...............$1.00
JURČIČEVI SPISI:
VII. zv.: Lepa Vida; Ivan Erazem Tatenbah.................50
VIII. zv.: Cvet in sad; Bela ruta,
bel denar....................50
IX. zv.: Doktor Bober; Med
dvema stoloma................50
XI. zv.:	Tugomer. drama iz
slov. življenja; Berite Novice; Veronika Deseniška..50
KNEZOVA KNJIŽICA.
Zabavni in poučni spisi.
1.	zv.: Anton Knezov životopis;
Gospod Lisec; Ženitev vojvode Ferdulfa............40
2.	zv.: Gorski potoki; Planinska
idila; Matija Valjavec.. .40 7. zv.: Izgubljena duša; Za možem; Pastirica; Čez trideset let; Z diplomo in brez diplome; Popotovanje Nikolaja Nikiča; Dr.
France Prešeren...........50
9. zv.; Za vozem; Izgnanci; Študent Lojze; Fenny; Klanec siromakov....................40
10.	zv.: Življenje in smrt Petra
Novljana; Ella............40
11.	zv.: Križ na gori; Spomini
gospoda Ignacija Brumna .......................40
12.	zv.: Potepuh Marko in kralj
Matjaš; V mesečini; Brez
zadnjega poglavja.........40
15. zv.: Vatroslav Jagič; Novo
življenje; Dve nevesti.. .50
TAVČARJEVE POVESTI.
I.	zv.; Ivan Slaveij; Antonio
Glednjevič; Bolna ljubezen ; Gospa Amalija; Mlada leta; Med gorami ......................$1.25
II.	zv.: Otok in struga; V Kar-
lovcu: Valovi življenja;
, In vendar; Tat; Gospod Ciril: Čez osem let; So-
ror Pia 			$1.25
III. zv.; Ivan Soince;	Grajski
pisar 			$1.25
IV. zv.; Tiberius Pannonicus;	
Kuzovci; — Vita, vitae	
meae			$1.25
V. zv.: Mrtva srca; 4000 Ča-	
su primerna povest iz	
prihodnjih dob		$1.25
SIENKIEWICZOVI	SPISI: 'V
Brez dogme			$1.50
Križarji v 4 delih			$2.50
Mali vitez v 3 delih...		$2.50
Potop I. in II. zvezek. ..		$2.50
Rodbina Poianeških v 3	delih	$3.50
Z ognjem in mečem, 4	delih	$2.00
Za kruhom			15
STRITARJEVI SPISI:
Jagode...........................50
Lešniki .........................50
Pod lipo.........................50
Zimski večeri ...................50
TOLSTOJEVI SPISI:
Ana Karanina..................$2.50
Kazaki.........................  75
Rodbinska sreča..................40
Tri povesti ...................  25
VENEČ SLOVANSKIH POVESTI. Slovanske, povesti zbrane od najboljših slovanskih pisateljev, prestav-
ljene na slovenski jezik.
Od 3. do 9. zvezka; zvezek po.....50
ZABAVNA KNJIŽNICA.
13.	zv.: Za staro pravdo..........50
14.	zv.: Sami med seboj. (Igra.) .25
15.	zv.: Pogreb, Brez volje, Črti-
ce. In druge povesti......50
16.	zv.:	Pri Jugoslovanih.........50
17.	zv.;	Pot spokornikov, in dru-
ge .......................50
20. zv.:	Amerikanci (igra) in povesti ............................50
Knjižnica Narod, založbe v Celju.
I. zv.;’	Strašno maščevanje ...	.50
II. zv.:	Izlet g. Brouška v XV
stoletje .................75
Zarnik spisi:
zv.: Ura bije, človeka pa ni...	.50
LJUDSKA KNJIŽNICA.
Zbirka najpoljudnejših ljudskih povesti.
1.	zv.: Teharski plemiči; Krajev-
na kronika; Cesarjevič in sestri dvojčkinji............25
2.	zv.: Zadnji grof celjski. Iskal-
ci biserov na otoku Sv. Duha.........................25
3.	zv.; Vojna leta 2000. — Doma
in na tujem.................25
4.	zv.: Ciganka. Po povelju........25
5.	zv.: Ljubezen do domovine;
Plesati ni znal; Karin......25-
6.	zv.: Pevčevo srce; Krvava
svatba v Kijevu; Prijatelj Lovro.......................25'
7.	zv.: Sodba; Poezija in proza;
Vij.........................25
8. zv.: Papeževa mula; Župnik iz Kintkinjana; Zvezde; Črtica o časopisju; O poljedelstvu pri starih naro-
dih; Na deželi — v mestu; Zgodba iz mladosti;
Na Bregu.....................25
RAZNI DRUGI SPISI IN PREVODI:
Andrejčkov Jože 8 zvez. skupaj. .$1.50
Avstrijski junaki..................75
Andrej Hofer ..................../.20
Avstralija in nje otoki............50
Ben Hur. (vezana)...............$2.00
Beračica...........................20
Babica...........................  50
Božična noč........................40
Barvaste črepinje..................30
Bolgarija in Srbija........'.......50
Blagor na vrtu cvetočih............50
Čez trnje do sreče.................50
Deteljica..........................30
Dama s kamelijami . ............$1.00
Domači zdravnik....................60
Doktor Holman......................25
Dolina krvi.....................$1.50
Dve noveli.........................50
Dobra gospodinja (vezana).......$1.50
Džungl..........................$1.00
Grof Monte Cristo I. zvezek.....$2.00
Grof Monte Cristo II. zvezek....$2.00
Gozdovnik 2 zvez. skupaj...........75
General Lavdon.....................25
Iz naših krajev ................$1.00
Ilijada............................50
Izdaijavec.........................50
Igračke ...........................75
Iz knjige življenja II. zvez....$1.50
Islandski ribič....................50
Iz nižin življenja.................50
Jernač Zmagovač, pretepač. Povest iz Nemško-francoske vojne ................................30
Kirdžaii...........................75
Križem sveta.......................40
Kitajci in Japonci . ..............50
Kratka zgodovina...................50
Kako pišejo ženske..............$1.00
Kacijanar..........................50
Kapitan Žar ........................50
Krvava noč v Ljubljani.............40
Luči .	...."............... .	.50
Lazarič Lindarstoi ................75
Momenti.........................$1.25
Materina žrtev.....................50
Mladost..........................  40
Marjetica . . . ...................50
Mož Simone......................$1.00
Malo življenje.....................50
Mali lord..........................75
Nikolaj Zrinjski...................20
Na krivih potih....................40
Na bojišču.........................40
Na rakovo nogo (vezana)............50
Novele in črtice (vezane).......$1.50
Obsojenci.......................$1.00
O te ženske.....................$1.00
Oče naš............................50
Občna zgodovina, skupaj 5 de
lov.......................... $5.00
Pripovesti o Petru velikem.........75
Pod turškim jarmom.................25
Pri stricu.........................40
Pot za razpotjem (vezana).......$1.50
Pesnitve. Aškerc................$2.00
Ponižani in razžaljeni..........$1.00
Princ Evgen Savojski...............20
Pravila dostojnosti................20
Pred nevihto.......................30
Postrežba bolnikom.................40
Preko morja........................40
Reformacija . . . .«...............50
Repoštev.........................  20
Robinzon...........................60
Razporoka.......................$1.00
Ruska moderna...................$1.50
Rdeči smeh.........................75
Reliefi............................75
Rusko-Japonska vojska s podobami .........................  $1.50
Spolne bolezni.....................25
Srce (vezana)................   $1.00
Slovenski fantje v Bosni. 2. zv...$1.50
Spominski listi....................25
Slovenski pravnik, (vezana).....$2.50
Stepni kralj Lear..................50
Straža..........................$1.00
Slučaji osode......................75
Strahovalci dveh kron 2 zvez....$1.00
Slovenske reformacije..............50
Spomini .......................... 75
Štiri povesti......................20
Štiri ruske slike................  .50
Tartar™ iz Taraskona...............50
Tajnosti španske inkvizicije, 4 zv. .25
Tilho in drugi.....................75
Tolstoj in njegovo poslanstvo... .30
Trije mušketirji................$2.50
Uporniki............................40
Utrinki.........................$1.00
Veliki trgovec.....................50
Viljem baron Tegetthoff............25
V	tujih službah...................50
V	delu je rešitev..................25
Vaška kronika . ...................75
Vohun..............................75
Veliki punt........................75
V	naravi..........................50
V	znamenju življenja..............75
Zadnja kmečka vojska...............75
Zlatarjevo zlato.................. 75
Z viharja v zavetje................75
Znamenje štirih ...................30
Zadnji rodbine Benalje.............75
Znanci.............................75
Quo Vadiš, (vezan) ...........-.$2.50
Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici ali poštnih znamkah po en ali dva centa. . Poštnina je pri vseh teh cenah že všteta.
GLAS SVOBODE
I ,-■-- --------------------------------------------------------- s
Slovensko Delavsko Podporno in Penzijsko Društvo
Ustanov.
21. nov. 1909
Incorp.
15. marca 1910.
MADISON, PENNSYLVANIA
GLAVNI ODBOR:
PREDSEDNIK: Jos. Hauptman, Darragh, Pa. Box 140.	'
PODPREDSEDNIK: Ivan Sever, Adamsibung, Pa. Bos 51.
TAJNIK: J. Hauptman, Box 140 Darragh, Pa.
ZAPISNIKAR: Ivan Flere, Adamsbarg, Pa. Box 122.
BLAGAJNIK: Alozij Flere, Box 121, Adamsburg, Pa.
NADZORNIKI:
ANTON KLANČAR, Arona, Pa. Box 144. Predsednik.
JAKOB ŠErriNA, Adamsburg, Pa. Box 108.
»>LAŽ ČELIK Adamsburg, Pa. Box 28.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
OR. GEORGE BOEHM, Arona, Pa.
Družtva in rojaki naj pisma pošiljajo tajniku; denar pa blagajniku in nikomur drugemu.
Sprejeti novi člani.
K dr. št. 1 v Darragh, Pa. : John Bedek, cert. št. 258 ; Valentin Planine, 259; Jakob Godec, 260.
K dr. št. 7 v Livingston, 111. : Alex. Sošterie, 261.
Potujoči člani.
Od dr. št. 6 Math Stariha 124 Prestopli člani.
Od dr. št. 1 k dr. št. 7 Bartol Serjun, 35.
DRUŽTVENI URADNIKI.
Dr. št. 1 v Darragh, Pm.: Preds. Anton Klanchar, Box 114, Arona; Tajnik John Primožič, Box 140, Darragh; Blag. Jos. Hauptman, Box 140, Darragh. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Dr. št. 2 v Adamsburg, Pa.: Preds. St. Flere, Box 122; Taj. Alois Flere, Box 122; Blag. J. Flere, Box 122. Vsi v , Adams-hurg, Pa. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Dr. št. 3 v Claridge, Pa.: Preds. John Batich, in ta j., Box 487; Blag. Lovrenc Arhar, Box 451; vsi v Claridge, Pa. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Dr. št. 4 v Waukegan, 111.: Preds. A. Celarec, 706 Market st.; Taj. Ivan Gantar, 604 — 10th st.; Blag. John Stražišar, 611 Market st. — Seja 3. nedeljo v mesecu na 611 Market St.
Dr. št. 5 v Noblestown, Pa.: Preds. John Rivec, Box 193; Taj. in Idag. Math Petrich, Box 1. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
NEKAJ RESNICE.
Suspendirani člani.
Od dr. št. 7 Frtptk Renko, 171 ; F. Panschitz, 161.
Črtani člani.
Od dr. št. 7 A. Ausee, 153; Frank Keber, 137; J. Maček, 163 ; M. Pletersky 167 : John Žabjek, 168.
Od dr. št. 8, Jakob Kovač. Jos. Hauptman, gl. ta j.
Dr. st. 6 v Roslyn, Wash. : Preds. Anton Adamič, tajnik Jos. Richter, blagajnik Martin Are-stovnik. Vsi v Rosyln, Wash. — — Seja vsako zadnjp nedeljo v ineseeu.
Dr. št. 7 v Livingston, 111. : Preds. Alb. Schweiger, Box 148 ; tajnik Frank Deželak, Box 230; blag. Josip Renko, Box 222 : vsi v Livingston. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
•
Dr. št. 8 v Marianna, Pa. : Fr. Sedminek, preds., Box 122 ; Hieronim Leskošek, taj., Box 25; John Škarje, blag. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Dr. št. 9 v Skidmore, Kans. Preds. Simon Repovš; taj. Anton Mihelich, R. R. 3 Box 57, Colum-bus, Kans. ; blag. John Zakrajšek, R. R. 3 Box 57, Columbus, Kans. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Dr. št. 10 v Winterquarters, Utah: Johan Bizjak, predsednik; Mihael Krstnik, taj., Box 44; Ja-kdb Cesar, blag. — Seja vsako 2. nedeljo v mesecu.
AVSTRO-AMERIKANSKA-LINIJA.

NOVI parobrod/ VOZIJO iz AVSTRO' OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO
V
PARNIKI PLUJE TO IZ NEW YORKA:
New York, N. Y. Cenjeni g. urednik: —
Rad bi se že prej oglasil, pa kaj hočem, ko iz New Yorka ni poročati nikakršnih novic. Ali naj hi poslal pred tednom poročilo. ker so se zadnjič v Brooklyn Borough Kočevarji stepli in se za kratek čas suvali s pipci med rebra? Se ne bi izplačalo in radi tega sem raje še nekaj časa počakal. Da sem se pa danes oglasil, ne smete iskati vzroka v tem, da sem izvedel kakšne zanimive novice iz tukajšnje slovenske naselbine. Ne to, ampak izid zadnjih volitev v občinski zastop ljubljanski mi je potisnil pero v roko. Predno pride moj dopis v tisk. bodete najbrže v Gl. Sv. že objavili izid. vendar se hočem tudi še jaz pečati s temi velepomembnimi volitvami. — Onemu, ki je bral starokrajska glasila nasprotnih si strank (v tem slučaju šenklavški list Slovenca in napredni 'Sl. Narod) je znano, ¡da se je morala bojevati narodno-na-p-redna stranka proti klerikalcem, z njimi zvezanimi Nemci in tudi socialnimi demokrati, ki v Ljubljani sicer ne zaležejo veliko, toda lahko pomagajo s svojimi glasovi tej ali drugi stranki. Vse se je zarotilo, da pahne na-rodno-napredno stranko v manjšino. Toda zmagal^ je in izvoje-vala zase 23 mandatov, da hode torej imela v občinskem zastopu absolutno večino. Vse natolcevanje, gridenje. blatenje po stari krščanski navadi ni moglo pomagati farskim podrepnikom, da hi se izpremenila bela ljubljana v črno. Na belo nedeljo —- takrat so se namreč vršile volitve — je pokazala bela Ljubljana, da tudi taka, ostane! Čast, zavednim ljubljanskim narodnjakom, ki se niso strašili ne stroškov, ne gmotne
škode po bojkotu nasprotne strani !
Sedaj pa še nekaj drugega. Kakor znano, so kandidirali v občinski zastop trudi socialni demo-kratje. Soc. stranka je računala vsaj na dva mandata, izvoljen je pa bil le en obe. svetovalec, in sicer pisatelj Etbin Kristan. In kako to da soc. stranka ni imela večjega vspeha? Zato ne, ker so pustili nemški socialni demokrati svojo stranko na cedilu in volili z Nemci! Socialni demokrati, ki vedno povdarjajo, da so internacionalni, so izdali lastno stranko in pomagali Nemcem, največjim slovenskim narodnim sovražnikom. Nemški soc. demokrati so torej postali dvakratne izdajice! To je pribito in/tega ne more ni-kdo utajiti. .
Priznam Vani, g. urednik, da bi iz tega dejstva lahko izvajali marsikaj, toda boljše bode, ne razburjati rahločutne soeialce. — Mogoče govorim o tem še enkrat, ko pridejo socialistični listi iz stare domovine; potem bodemo že videli, kako se bodo skušali izrezati. Toda izdajstvo . . . izdajstvo lastne stranke, ko je še tako mlada. Kaj šele postane, če bode močna in velika! Pri tej stranki je sicer že sedaj terorizem večji, kakor pri katerikoli “kapitalistični”; do kakšnega zaključka pridemo torej, če pogledamo v - bodočnost in si predstavljamo socialistično stranko kot mogočno in veliko? Je premišljevanja vredno .. .
Toda dovolj o tem. vsaj za danes. Pisal bi Vam rad še nekaj, ker pa vem, da ste za prostor v Gl. Sv. občutljivi, kakor bi vam pisal z gosjim peresom po podplatih, pridem takoj k drugi točki. Namreč, da nameravajo pre-vzvišeni škof in firšt ljubljanski dr. Anton Bonaventura Jeglič, jposetiti rojake v Ameriki! Tudi
ta je dobra, kajne? Že lansko leto se je bankerotirani škof pripravljal, pa je zavela* prehuda sapa. V vrstah nasprotnikov njegovega prihoda so bili tudi duhovniki, zato se potem ni čuditi, da je obisk izostal. Kako bode pa letos, pokaže prihodnjost. Toliko lahko rečem, da obišče ljubljanski škof svoje ovčice v tujini le radi tega, da bi jih ostrigel in o-skubel. Razun enega prav srbori-tega duhovnika, so drugi ameri-kanski večinoma znaini. Vsaj tako požrešni niso, kakor staro-krajski. Kaj treba torej škofa tukaj ? Ali hoče vsejati starokraj-ski prepir in sovražtvo in zato še žeti krvavo prislužene dolarje slovenskih trpinov delavcev, je boljše, da ostane, kjer je. Lansko leto se je splošno pisalo:	Tone
Bonaventura, ne v Ameriko! Ta klic se bode razlegal tudi letos.
Se nekaj, predno končam. Bred tedni sem bral v nekem listu v dopisu iz Springfield, IH. sledeče vrstice: . . . postavili smo si tudi krasno cerkev . . . draga je sicer toda. ponos bode vsem Slovencem itd.; eno vrstico spodaj pa: delavske razmere so zelo slabe. Zaslužimo komaj toliko, da se preživimo . . . Kaj si mislite, bralci in bralke pri tem. Odgovor ni težak in radi tega ga tudi ne zapišem.^
Sedaj pa amen in iskren pozdrav vsem svobodomislecem in svobodomiselkam po Združenih državah ameriških, ter se poslavljam od njih s željo, da bi z veliko vnemo agitirali za edini svobodomiselni slovenski list v Ameriki: Glas Svobode. Slavkov.
ČEŠKI DUHOVNIK O KLERIKALIZMU.
Pred časom je imela češka kmečka stranka, ki je skozinskoz protiklerikalna, v Brnu na Moravskem shod zaupnikov. Ob tej priliki je eden izmed poslancev te stranke, duhovnik P. Hnidek, spregovoril tudi 0 stališču stranke nasproti klerikalizmu.
P. Hnidek je spregovori] prilič-no to-le:
“Klerikalizem je stremljenje s pomočjo vere si priboriti politično moč.
Kakšno stališče zavzema naša stranka do vere? Držimo se verske strpljivosti verske tolerance. Bodi kar hočeš, le izpolnjuj svoje verske dolžnosti. Daleč so danes čaši, ko je vladal verski pritisk. Nikdar ne dopustim, da bi mi kdo segal na moje versko prepričanje, ali zato se ravnotako ne drznem segati na prepričanje drugega.
Naše ljudstvo je verno. Saj je vendar od setve naprej pa do žetve vs-e v božjih rokah, in saj smo vendar spojeni z božjo naravo. In stranka tega ljudstva naj bi bila brezverska ? Nikdar, mi smo le proti zlorabi verstva.
A zdaj poglejte klerikalca! Samo dotaknite se n. pr. cerkovnika, že vpijejo, da se žali vera: a-ko pišete o kaki lopovščini iz njihovih vrst — ste že zopet poniževali vero. To, prijatelj, ni versko prepričanje; saj je vendar cela vrsta onih. ki jim stoje na čelu, sama brezverska; to je — kšeft.
In naše razmerje h klerikalizmu? Tu ni mogoč kompromis. Bije se boj in prepričan sem, da bo konec boja — naš uspeh. Le več luči. več izobrazbe. A v to klerikalci ne privolijo. Le poglejte njihovo časopisje. Od naslova Pa Jo imena odgovornega urednika vse samo ena psovka in laž.
Zato ne pozabimo, da imajo klerikalci v rokah strašno orožje, da, strašno orožje. In to je — ljudska neumnost.
Vam vsem vidim na ustih vprašanje :	kako moreš ti katoliški
duhovnik, biti član kmečke stranke, o kateri pravijo klerikalci, da je brezverska? In vendar. Odločno se priznavam k tej stranki, ker je dolžnost duhovnika iti ž njo, z ljudstvom in ne proti njemu. Je to dolžnost vsakega razumnika, tembolj duhovnika, ki je vendar izšel iz te grude, z očeta potom posvečene in zdaj naj gre proti njemu? In vendar nas je duhovnikov v stranki doslej malo. Malo, a ko bi se mnogi tako ne bali.
A ne čudite se! V prvih vrstah klerikalnih bojevnikov vidite mlade kaplane. So to ljudje, obdani od štirih sten, vzgojeni v eni smeri, ki ne smejo nič drugega citati nego kar jim je dovoljeno in — ti bi naj bili učitelji zaupa-
nega. jim naroda? In vendar: predno se podam v javno življenje, moram biti globoko, vsestransko izobražen, pripravljen. A oni so že vzgojeni S fanatizmu, gnani v klerikalizem. Komu v prid? V prid drugemu. Sam se mora truditi, delati, prenašati vse mogoče, da si drugi utrga sad. Mar mislite, da se nižji duhovščini godi dobro ? Dolžnost duhovnika pa je, biti učitelj naroda in skrbeti za njegov dušni in telesni blagor. Zato me vidite v vrstah stranke. In ko bi ne bil v nji, bi smatral to za izneverim svojemu poklicu.
A mislite-li, da imamo postlano na rožah? Ne. Imenujejo nas najslabše duhovnike. Ako bi klerikalni duhovnik bil kolikor mogoče slab, ako bi bil lažnik, ubijalec ali karkoli, vedno bodo rekli o njem, da je najboljši duhovnik; mi pa, če bi tudi živeli angeljsko življenje, postanemo v njihovih ustih vedno slabi duhovniki. A vse gre če človek hoče. Nekoliko moči, nekoliko samozatajevanja, no in — trde kože.
Tako je govoril češki duhovnik o klerikalizmu. Govoril je resnico, katero naj premišljuje naše ljudstvo, da se odvrne od o-nih, ki so vzgojeni k fanatizmu, gnani v klerikalizem ki iščejo v “prijateljstvu’’ z ljudstvom le same sebe in držijo odprt žep, da bi se napolnil do vrha! “Soča”.
SALOGN
z lepo urejenim k-e gl išče m in sveže Schoechofen pivo priporoča
ANTON MLADIČ,
2348 Blue Island Ave. Chicago.
Priporoča se rojakom v SHEBOYGAN WIS. .groczrijsko prodajalno H Ger lacha, kateri jo vodi že čez 12 let nad vse zadovoljstvoodjemalcev. Naročila na dom »ozi Frattk Pangerc*r.
H.GERLACH&CO.
Trgovci
blaga, grocerijsklh potrebščin» moke ¡n živeža
2201 N, m ST, SHEBOYGAN, WIS,
Telefon 630 White.
J. F. HALLER GOSTILNA
prve vrste.
Magnet pivo, mrzel in gorak prigrizek. Domači in importirani likerji.	Tel. Canal 8096.
2103 Blue lslatid Av. cor. 21.St
GOSTILNA .
kjer je največ zabave in največ v Žitka za par centov s biljardno mizo na razpolago. Vse to se dolbi v gostilni
John Košiček
1807 S. Centre Ave. Chicago, Dl,
Telefon Canal 1439.
Najboljša gostilna
|	na Blue Island Ave. v Chicagi
' ,	]e J. F, Bolek-ova, kjer se toči
izborno Scblitz pivo in fina vina. Domača in cenena ku-1 i	hinja.
Kosilo s kozarcem piva, vina ali kake druge pijače 20o. Vačerja 8 pijačo samo ISo.
Slovenci, pridite in se prepričajte. da je ta gostilna izborna
JOE F. BOLEK
1870 Blue Island Avenne
vogal 19. til.
SLOVENCI POSEČAJTE
“Little Bobemio”
kjer se toči izborno impor-tiranoplzensko, Anheuser Bush in Olympia pivo. Vse vedno na čepu!
Izvrstna kuhi a jo. Fina vina in smodke.
Za obilen poseč se priporoča.
CYRIL FIALA, Prop. Loomis Str. v neposredni bližini Blue Island Av. in zap. 18-ul.
Gostilna “Slovenski Dom"
na
£236 So.-Wood ceste
to je medi Blue Island ulico in 22 JOHN MLADIČ.
C3-OSTII_j3ST_A.
J. J. Vodak in sinovi
1825 Lootnis St. cor. 18. Plače
Dvorana za zabave in zborovanja. Tel. Canal 1386.
M. Washington... 3. maja 1911 Laura.......... 10. maja 1911
Argentina......17. maja 1911
Eu enia........24. maja 1911
i j - j-  -----— *	o. . uh pupuiuuc ic jJi iSUdli-bd
Bush’s Stores, Pier No. 1 na koncu SOte ceste v South Brooklynu.
Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanišča najbližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuje se v SLOVENSKEM JEZIKU
Phelp’s Bros. & Co.,
2 Washington St.,	New York, N. Y.
GLAVNI
ZASTOP
ZA
AMERIKO
W.SZYMANSKI
TRGOVEC S RAZNOVRSTNIM
POHIŠTVOM
1907 Blue Island Ave., Chicago
TELEFON CANAL 955.
Moja trgovina pohištva je ena naj večjih na južno-zapadni strani mesta, kdorkoli pri meni kupi, jamčim da bo zadovoljen kot je bil vsak kdor je že pri meni kupil v zadnjih 22 letih od kar sem v tej trgovini in na istem prostoru.
O'
M. A. WEISSKOPF, M. I).
ZDRAVNIK IN RANOCELNIK
1914 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. oanal 476
Uraduje na svojim domu: od 8.—10. ure predpoludne
od I__3. ure popoludne in
od 6,—8:30 ure večer.
V lekarni P. Platt,
814 Ashland Ave.: od 4.—.*». popoludne.
Ob nedeljah samo od 8,—10, ure dopoludne doma in to le izjemoma v piav nujnih slučajih.
DR. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist.
0*
0
Našo trgovino priporočamo Slovencem že trinajast let in povsod so zadovoljni z našim blagom.
Pavabimo vas, da si ogledate našo
spomladansko zalogo oblek
Moške površnike Moške """’otneke Slie
kot:
$7.50 do $25.00 $10.00 do $30.00 Moške obleke zamlade$7.50 do $20.00 Deške sporni-obleke $2.50 do $10.00
Odprto vsak večer, izvzemši srado in petek do 9 ure. Odprto v nedeijo dopoludne.
Vogal Blue Island Avenue in 18. cesta.
MÍN<3@ Jelinck & Maycr> lastnika.
H
i.
ATLAS BREWING CO.
»lnje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
g LAQER | MAGNET j GRANAT |
Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili.	|
X
Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško
Compagnie Generale Transatlantique
Potniki tretjega razreda dobivajo brez plačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano In razna mesna jedila.
New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi.
La Lorraine........22.000 HP
La Touraine........20.000 HP
Chicago, nov parnik....9500 HP
Pristanišče 57 Tirih Ri/er vznožji 15th St, New York Cit?
PARNIKI ODPLUJEJO VSAK ČETRTEK.
Glavni zatop-na 19 State St. New York.	MAURICE W. KOZM1NSKI
glavni zastopnik za zapad, na 139 N. Dearborn St. Chicago, III
La Provence La Savoie__
.30.000 HP . 22.000 HP

UOJPISl.
Meadow Lands, Pa. Cenjeno uredništvo: —
Nič kaj posebnega nimam za poročati, vendar bi radi omenil nekaj o tukajšnjih delavskih razmerah. Dela se tu malo, po dva, tri dni n a teden in zaslužek je torej slab in ne svetujem rojakom sem za delom hoditi, ker delavske tukajšnje razmere so v resnici v vsem slabe in vzroka k temu seveda nihče ne ve.
Naj tu še omenim in povem kaki sužnjiki so naši rojaki v bližni tovarni, kjer dela mnogo Slovencev. Obhajali so lepo prvi maj in od tiste tovarne neki družbenik ali nekaj tacega, je umrl in zapustil 70 tisoč dolarjev. In vendar strmite čitatelji! Ubogega kom-panista niso mogli na lastne stroške družabniki pokopati, temveč so za “siromaka” začeli med delavci nabirati prispevke za pogreb !
Torej en ubog trpin naj še iz svojega žepa daje za pogreb bogataša. Nekateri so darovali po 50e in celo po dolar so prispevali mnogi. Ni to največja nesramnost komponistov ?! Če bi se šlo pa za kacega tovarniškega delavca ki bi bil na parah in ki ne bil zapustil niti 75 centov ameriške kovinske vrednosti, potem se ne bi od kom-panijskih magnatov tako radevo-lje nabiralo.
Marsikateri Slovencev se sedaj opravičuje čez, kaj pa 'hočeš narediti, če pridejo kompanistovski hlapni naokoli z klobukom ko-lektat za svojega človeka? Hočeš raje zgubiti za tistih 50c delo? — Katero je boljše? Jaz pravim da zadnje! Suženjstva ni potreba v Ameriki podpirati.
Ta slučaj pač drastično kaže, kolika je ljubezen naših bosov do nas delavcev.
Slovenski težak, zdrami se!
Pozdrav rojakom po Ameriki!
Blaž Chelik.
Naylor, Mo. Cenjeno uredništvo: —
Redki so dopisi te naše slovenske farmarske naselbine.
Kar sc dela tiče ga imamo več kot dovolj, a iz vseh krajev držav prihajajo neprestano poročila, da se dela 2—4 dni. v tednu. Če pomislim še sam nazaj na industrijsko, tovarniško delo, bi rad vzkliknil rojakom, pojdite na farme, kjer je dosti dela vsak dan; in kjer je delo, tam je jelo.
Tukajšnja slovenska naselbina dosti dobro napreduje. Pečamo se / živinorejo in sejemo vsakovrstne žita, pšenico, oves, koruzo in tudi pavalo so začeli nekteri tukajšnji Slovenci saditi, kar prinaša veliko dobička.
Naznanjam vam nadalje, da se je tukaj oženil in poročil g. Leo Šinkovec z gdč. Julijo Masel. Bilo srečno!
Ob tej priliki smo tudi nabrali malo svotieo za Westmorelandske štrajkarje, kar vam' v pismu prilagam in sicer so darovalci Frank Gram $1.00, Leo Šinko vic oOc, Fr. Kovač 50c, Mary Masel, Fr. Levar po 50c, in 25e J. Zimerman in Jula Sinkovič, in 10c Alojzija Kovač, Marija Beja in Josepina Levar.	,
Pozdrav čitateljem Gl. Sv.!
Fr. L.
Gilbert, Minn. Cenjeno uredništvo: —
Kakor vam je že znano, smo tu nameravali ustanoviti podporno društvo in ga mislili priklopiti Š. S. P. Zvezi, a do danes nas je še premalo in zatorej priporočam prijateljem na.j malo po agitirajo, da bomo v resnici prej v enem dobrem društvu.
Nadalje vam poročam in pošiljam svoto $6.50, katero sem nabral med zavednimi in dobrosrčnimi rojaki za Westmorelandske štrajkarje, ki so Anton Strle $1, John Pravnik $1, C. Zgonc $1 in A. E. Gnezda $1; po 50c so darovali: Math Kezele, Jos. B. Peru-šič, Jacob Muhvič in po 25c: Jakob Pičer, Jernej Dornik, Frank Zgonc in Josip Kožel.
Vsem darovalcem lepa hvala in naj vejo, da so s svojim darom mnogo pripomogli in je le želeti, da najdejo obilo tako zavednih rojakov, in našim bratom ne bo potreba tako željno čakati na trenutek, da se bodo premogarski baroni podali med nje in jim dali delo pod boljšimi razmerami.
S pozdravom,
A. E. Gnezda.
ZASTONJ
MOŽEM
50,000
KNJIŽIC
Popolnoma
Zastonj.
IMATE LI
Vsak moški bi moral takoj pisati po to izvrstno knjižico. Možje, kateri se nameravajo ženiti—bolehni možje —možje, kateri se večkrat vpijanijo in prihajajo pozno domov — možje, kateri so slabotni, nervozni in opešani — možje, kaieri ne morejo delati ne uživati življenja v polni meri —- vsi ti možje bi morali pisati po to brezplačno knjižico. Ta knjižica pove kako možje uničujejo svoja življenja, kako dobijo bolezni in kavi o morejo zadobiti popolno in trajno zdravje, moč in krepost v zelo kratkem času in po nizki ceni. Ako
hočeš biti imož knjižica ti pove, kako in kaj.
zastrupljeno kri ali sifilis, triper, splošno oslabelost, gubitek življen-skega soka, nočni gubitek, izgubo moške kreposti, impotenco, atrofijo, strikturo, revmatizem, organsko bolezen, bolezen na jetrih, v želodcu, mehurju ali na ledvicah?
Ako imate bolečine v križu, izgubo apetita, grenkobo v ustih, glavobol; ako vam prihaja slabo, nimate spanca, trudno in težko telo zjutraj, ako ste zdelan, dobiti morate to knjižico. V lahko razumljivem jeziku vam pove zakaj trpite in kako zamorete ozdraviti.
Tisoče mož je že zadobilo popolno zdravje s pomočjo te knjižice. Zaloga znanosti je in vsebuje ravno tiste stvari, katere bi moral znati vsak moški, bodisi mlad ali star, bogat ali reven, samski ali oženjen, bolan ali zdrav.
Ne dajajte svojega težko prisluženega denarja za ničvredna zdravila dokler ne prečitate te knjižice. Prihranila Vam bode mnogo denarja in vam razodela, kako lahko, postanete močan in krepak mož. Zapomnite si: Knjižica se dobi popolnoma zastonj. Mi plačamo poštnino. Na ovitku ni zdravnikovega imena. Nihče ne bo vedel, kaj je razen vas. Zapišite spodaj razločno svoje ime in naslov spodaj na kuppnu, izrežite ga in pošljite nam. Ostalo izvršimo mi.
med možmi, ta
Ta knjižica je vredna $10.00 vsakemu bolnemu človeku.
Pošljite Nam Ta Kupon še Danes.
Livingston, 111. Uredništvo Glas Svobode: —
Novega ravno nimam kaj sporočati ; dela se tukaj prav slabo, 2 dui na teden, in pri vsem tem še velika množina ljudi čaka na delo, in zato nesvetujem rojakom semkaj hoditi za delom ker se delo jak0 težko dobi.
Tukaj v tej naselbini nas je precejšno število Slovencev, pa za mladino je jako nefletno, ker tukaj je prav malo zabave. Seclaj nameravamo ustanoviti pevsko društvo,' da se bomo malo kratkočasili; kdor ima veselje do petja naj pristopi zraven. Od dolgo časa gremo večkrat na sprehod v Staunton, (ker je majo večje mesto kakor tukaj) in je oddaljeno 4 mile od tu. V časih se peljemo s konjam, v časih gremo peš, kakor že nanese.
Neka kompanija že dolgo časa namerava zgraditi električno železnico. katere že teško pričakujemo. Tukaj v Livingstonu imamo hišo, ki je čisto cestni kari podobna ■. zdaj smo pogruntali, da bomo kolesa naredili na njo, pa bomo imeli “stritkaro’’ da se bomo vozili v Staunton, samo električne žice nam bo še primanjkovalo; tudi konduktorja že imamo, a strojavodje še nimamo. Pa kateri se bode hotel s to železnico voziti bo mogel spadati k podpornim društvom. Tu v Livingstonu imamo tri podporna slovenska društva, pa veliko Slovencev, ki ne pripadajo k nobenem društvu, pravijo, tista podporo katero dobijo od društva, da še nezadostu-je za zdravnika ; ni to neumno? — Vzgled si lahko vzamemo tukaj enega Slovenca, kateri ni bil v nobenemu društvu, ponesrečil se je v rovu dne 25. aprila 1.1. in tam ko je bil na stanovanju je videl “boarding-boss”, da ni v nobenemu društvu, in mu je rekel, da on ga z>daj nemore imeti na stanovanju. Dragi čitatelj, ali bo bolnik zdaj šel na cesto ležat?! Tako se zgodi s takim kateri ne pripada k nobenemu društvu. Žalostno!
Sedaj še enkrat opominjam vse Slovence, da pristopijo k podpornim društvam, ker človek ne ve, kje ga čaka nesreča.
II koncu' dopisa želimo našemu rojaku M. G. veliko vspeha in sreče, ker se je namenil, svoj stan spremeniti. Pozdravljam vse Slovence širom Amerike, Glas Svobodi pa želim veliko vspeha.
. Svobodaš.
Girard, 111.
Uredništvo Glas Svobode: —
Z delom se ne morem pohvaliti, ker skoro nič ne delamo. V aprilu smo naredili 6 šihtov (!) nesvetujem rojakom sem za delom hoditi in naj se vsak svojega dela drži, ker tudi če je slabo, slabše od tukajšnjega ne more biti.
Ker imamo dosti časti, pa premišljujemo, komu bomo oddali pri prihodnjih volitvah svoje glasove. Slovencem rečem le toliko. Če ga oddaš za republikance ali demokrate, glas ni prišel nobenemu delavcu v korist. Ostane ti še socialistična stranka, in to voli. Naši gospodje nas imajo radi samo ob času volitev, kako nas pa sedaj ljubijo se pa vidi iz tega, ko si še za hrano ne zaslužimo pod njihovo vlado.
Naznanjam tudi drastično novico iz naše naselbine. Nekemu rojaku je pobegnila žena, menda ker se ga je naveličala in ušla z nekim klerikalnem tičkom (bila sta oba jako pobožna!) v daljno Montano, kjer jih bo tudi ostav-ljeni soprog še iskal.
To je nekaj za kranjskega popa Sojar-ja v Chicagi, ki vedno tako skrbno zagovarja svojo črno stranko, katera nikoli nič “hudega ’ ’ ne stori, samo socialisti so grešniki. Na tej pobegljivi pobožni dvojici se naj duhovni oča “špeglajo”.
Lepo je tudi za slišati, da so-drug Bojar’bere “Chicago Daily Socialist”. Jako lepo in pametno od njega. Bo pa tudi gospodine volil ob času volitev to, kar mu bo “C. D. Socialist” priporočal? Težko, ker socialist na papirju je drugo kot socialist v resnici, v dejanjih.
Vam priložim svojo naročnino, katera mi je potekla aprila in želim, da vsak, kdor jo še ni obnovil, da to nemudoma stori, ker list kot je GL Svobode potrebuje naše podpore in našega zanimanja, ker oči je že dostim odprl.
Vaš zvesti naročnik
John Deželak.
Za zunanje oglase ni odgovorno uredništvo nje npravništvo.
Sheboygan, Wis. Uredništvo Gl. Svobode: —
Tukaj je umrl rojak Frank Terkaj. Doma je bil pokojni iz Lužne vasi pri Trebeljno na Dolenjskem, star 25 let, neoženjen. Omenjeni je bil član S. M. P. društva “Nada”, katero mu je preskrbelo lep pogreb in ga pokopalo v tuji zemlji.
S. M. P. D. Nada, je imelo meseca marca volilno sejo. Izvoljeni sp bili sledeči uradniki: za predsednika Frank Zoran, podpredsednik Martin Perhne; I. tajnikom John Zoran; drugim tajnikom John Sebank, blagajnikom John Zupančič, načelnikom John Radovan in pod načelnikom Frank Barbue, vsi iz Sheboygan.
Društvo je v lepem stanju in jako napreduje. Zborovalna seja je vsako drugo nedeljo v mesecu in se ga rojakom toplo priporoča kot zanesljivo podporno društvo.
Z delom gre bolj slabo, vendar se upa, da se v kratkem obrne na boljše.
Čitateljem pozdrave od
Frank Z.
Pueblo, Colo.
Uredništvo Glas Svobode: —
Cena Trinerjevemu vinu poskoči ! tako se je govorilo po Puebli. Ves začuden vprašan, kaj pomeni ta govorica in prijatelj mi odgovori, kaj še ne veš, da je agent imenovane tvrdke, Math Grahek po imenu zgubil tožbo, katero je imel s Hochecarjem in katera se je vlekla! dolgi dve leti. In stroški tudi niso majhni in trpeli bodo za nje tudi odjemalci Triner-jevega vina!
S tem. da je Hochevar dobil tudi pri sodišču zadoščenje pravice, se pač vidi. da vsa hinavska molitev ni pomagala nič.1 Ta človek, ki je pel v starem kraju po kapelih in kjer so ga tudi potuh-tali še precej hitro, ravno ta človek je hotel naprednjaka Hochevar ja spraviti po nedolžnem v zapor, menda iz same krščanske u-smiljenosti do bližnjega.
Dosegel pa je ravno nasprotno. Poseči je moral globoko v svoj žep. da poplača sodnijske stroške, ki niso mali.
Pa tp še ni vse. Najbujši udarec je prišel od odjemalcev Tri* nerjevega vina, katerega odklanjajo sedaj, ker tacega človeka ne more več nobeden videti kot a-genta poštene tvrdke Triner.
S pozdravom	A. A. At.
Hinsdale, Mass. Uredništvo Glas Svobode: —
Z priloženo naročnino, tudi mal dopis iz našega kraja, o katerem še ni bilo nič v našem listu Glas Svobode. S tem. da pravim v “našem listu”, mislim delavski list Glas Svobode, ki nas hoče z svojo pisavo privesti do treznega razuma, svobode in gospodarske neodvisnosti. Pa imam danes preveč razstrešene misli g. urednik, da bi zamogel na dolgo polemizirati, bom kar na kratko se odvezal.
Prepričan sem, da se vsakdo lahko pošteno preživi, če ima zdravje in dobro voljo in veselje 'do dela, ker v delu je rešitev. Pa tudi ne mislim na črno tovarno, o ne, ampak napredek vidim pri tistem, ki si kupi nekaj akrov zemlje, jih dobro obdela in iz svojega zemljišča dobi kruha. Po leti je obilo dela. v zimi odpoeitek. Prihranek: zdrava brana, zdravo podnebje, stran od velikomestnega šuma in nesnage in prevare.
Začetek je morebiti malo težak, a če je zdravje in dobra volja, prideš kmalu do večjega imetja, ker še je dobra doba, narediti si na farmi prijeten dom in za stare dni prihraniti par dolarjev/ Če bi imel družino in otroke je posebno za zadnje dobro preskrbljeno, ker na razpolago je vse polno različnih šol, v bližnjih mestih. Mnogo naših ljudi hi si rado ka ko pomagalo, pa si neve kako. — Zato je potreben list, da piše dobro, pošteno in da se ozira na vse sloje. Glas Svobode ima že v tem mnogo skušnje in naj svoje zapo-četo delo tudi nadaljuje in vsak bo moral priznati, da je ta list mnogo, pravim mnogo storil za probujo slovenskega naroda v A-meriki.
Dobri nasveti se vedno za dobro vzamejo.
Pozdrav čitateljem Gl. Sv.
John Weber.
lini
.\ aslo\
DR. JOS. LISTER & CO., Aus. 401, 22 Fifth A ve., Chicago, 111.
Gospodje:—Zanima me vaša ponudba, s katero nudite zdravilno knjižico brezplačno, in prosim, pošljite mi jo takoj.
Država
Prvi znak jetike.
V PRODAJALNAH, GOSTILNAH IN LEKARNAH.
JOS. TRINER
Kemični laboratorij
1333-1339 So. Ashland Ave.
Chicago, 111.
NAJEMNIK & VANA,
IZDELOVALOA1
sodovioe mineralne vode in drugih neopojnah pijač,
82—84 Fisk St,	Tel. Oanal 1405
Zguba teka,
Neredna prebava,
Slab počutek po jedi,
Nenavadni krči.
Vroč glavobol.
Trganje po glidih,
Zaprtje in krči,
Zguba moči,
Zguba energije,
Nekatere ženske bolezni in bljuvanje.
je le nekaj bolezni, ki se odpravijo z pitjem Trinerjeve ga zdravilnega am. grenkega vina.
To zdravilo je dobilo zlato kolajno na razstavi 1. 1909 v Seattle, zlato kolajno in grand prixe (najvišje odlikovanje) na razstavi v Londo nu in Bruseljnu leta 1911.
Najstarejša slovanska tvrtka
EMIL BACHMAfi
1119 So. Cenile k., Chicago, lil.
Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, uri tem pa zelo zmerne cene.
Neštevilno zahval in pripoznanj jamči za pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščin.
Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik.
The Komad Schreiei Co.
Sheboygan Wis.
Varitelji najboljšega piva v sodih in steklenicah.
Edelbrau jn Pilsen pivo iz naše pivovarne je najboljše.
JOSEPH TSINEE’S


REGISTERED
Jetika, ta grozna morilka umori tisoče ljudi vsako leto, in ni ozdravljiva, če se jo ne začne zdraviti takoj ob pojavu. Vsi zdravniki si izrekajo, da se jo ozdravi, če se zdravljenje začne ob času?
Eno od prvih znamenj pojava jetike je:
BLEDA BARVA.
Taka bledota se na ljudeh hitro zapazi, seveda nobeden noče niti misliti, da je to znamenje jetike. Bledi ljudje vejo, ali bi morali vedeti, da je njihova kri iz ustroja, da ne vsebuje dovolj množine malih rdčeh telesc, kateri so krvi potrebna, da da človeku potrebno moč in gorkoto in zdravje. Koža začne počasi zgubavati svojo prejšnjo barvo in postane bleda, rumena ali siva. Živci in glidi v svoji moči padejo, želodec noče več delova-* ti, sploh celo telo gre počasi navzdol. Postane potreba, da se pridobi telesu nove, zdra-vejše krvi — čisto, rdečo kri, — ampak to se ne more pričakovati od želodca, ki ne dobi dovolj zdrave hjane in dokler niso vse slabe tvarine odstranjene in še le potem je za pričakovati, da se začne slaba kri spreminjati v dobro kri. Mi vemo samo eno pomoč, ki je v stanu to spreobrnitev krvi povzročiti. To je:
Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino.
Ta pripomoček je narejen iz bogatega , rdečega vina in naturnih zelišč, najpazljivejše preiskan in da najboljši dobiček telesu, želodcu in bo zopet vse organe privedlo v naravno redno delovanje. Ti boš zopet lahko jedel in tudi lahko prebaval svojo hrano. Tvoja kri bo postala zopet čista in močna. Tvoja barva obraza bo postala zopet ždrava in sprejela naravno obliko. In naj bo vzrok tvoji ble dati kakršen če, rabi le vedno za odpravo Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino.
GDAS svobode
RAZNO IN DRUGO f
0 ranjki španski kraljici Izabeli prinaša “Deutsche Revue” sledeči dogodek : Potujoč po deželi, je prišla kraljica Izabela nekega dne v malo mesto. S svojim spremstvom s- je ustavila v občinski palači, kjer se je pripravilo kosilo za sto oseb. Dopoldne je šla kraljica s svojim spremstvom, kakor se spodobi za .“verne” aristokrate, v cerkev, kjer se je pel Tedeum. Med pevci se je posebno odlikoval močan basist, ki je bil kraljico popolnoma zmešal. Ko je po končani cerkveni ceremoniji poizvedela, da je pel njej tako u-gajajoei bas mlad duhovnik, ga je pustila takoj poklicati k sebi. Njegova velika, močna postava je napravila na kraljico še večji utis, nego njegov bas. Takoj je ukazala, da ,je bil tudi on povabljen n'a kosilo, kar je provzročilo pri njenih dvorjanikih nemalo začudenje. Ob 4. bi imela kraljica nadaljevati svoje potovanje. Za4p se je spremljajoči jo minister silno čudil, ko je kraljica po bogatem in razkošnem kosilu u-kazala, da se prinese v njeno sobo klavir. Strme so potem poslušali dvorjaniki in njihove viso-korodne gospe, kako je zaljubljena kraljica spremljala na klavirju petje mladega in razvnetega pevea-duhovnika. Ura, ki je bila določena za odhod, je že davno potekla. Pred hišo so čakali vozovi in konji. Minister je bil v silni zadregi.---------------Bila
je ura pet, bila je sedem, prišla je tudi že deveta, a zaljubljena kraljica se ni prikazala. Zdelo se je, kakor da je pozabila na vse na svetu. Ob 10. zvečer šele je prišla iz svoje sobe ter povedala, dar se vožnja nadaljuje šele drugi dan ob 10. dopoldne.
Drugo jutro je prišlo iz glavnega mesta nekaj stvari, ki jih je morala kraljica podpisati. Med podpisovanjem vpraša ministra, če ni morda v Toledu izpraznjeno kako mesto kanonika. — “Kolikor je meni znano, ne,” odgovori minister. “Potem se mora ustanoviti novo,” odvrne kraljica, ter takoj podpiše dekret, s katerim se imenuje mladi duhovnik za kanonika v Toledu. Za ta čin je bil mladi kanonik kraljici se večkrat hvaležen. Takrat je bila Izabela še mlada. Ostala je pa do svoje starosti strastna in ljubezni željna ženska. — Na kraljici Izabeli je rimska kurija pokazala, kako zna o^a obračati plašč po vetru. Kdo bi bil mislil, da bo papež tej kraljici, ki je živela tako nemoralno, podelil najvišje cerkveno odlikovanje za moralno življenje, takozvano “zlato rožo?” In vendar je Pij IX. sam najbolj vneto zagovarjal pri posvetovanju kurije predlog, da se prizna najčastnejše odlikovanje za čednostno življenje kraljici I-zabeli za njeno več kot nemoralno življenje. “Ne kaže”, rekel je Pij IX., da bi obsojali kraljico radi njenega pohujšljivega življenja, kajti s tem bi cerkvi na Španskem mnogo škodovali. Ne smemo žaliti Spancev v njihovih patrijotičnih čutilih sedaj, ko so v nevarnosti katoliški interesi. Sicer ne moremo tajiti, da bi ne bila živela kraljica razuzdano, toda pomisliti je treba, da ni živela tako iz nagnenja do greha, marveč zato, ker je bila zelo bolna in je bilo vsled tega njeno meso podvrženo raznim vplivom. —■ Radi tega moramo kraljičine prestopke pokriti s plaščem krščanske ljubezni.
* Škandali v samostanu. — PrSd kratkim so poročali listi iz Mona-kovega, da so 4 deklice v starosti 15—16 let, ki se nahajajo v samostanu “dobrega Pastirja”, zlezle na zid ter s povzdignjenimi rokami prosile mimoidoče, naj jim dajo vode in kruha. Pravile so, da so bile zaprte 48 ur brez jedi in vode. Poklicali so policijo, ki je spravila deklice z zida zopet v samostan . . . najbrže v še hujše muke !
Deset resnic o pijači. 1. Pivo, vino in žganje ni za zdravega človeka prav nič potrebno. Bolnikom se včasi priporoča za zdravilo, v kolikor nakaže zdravnik. 2. Špirituozne pijače, uživane v večji meri, opijanijo človeka, a morejo provzročiti tudi naglo smrt' vsled srčne kapi. Pivo je tembolj škodljivo, čimdalje ga uživaš. Za človeško zdravje najškodljivejše je žganje. 3. Opojne pijače raz-
dražujejo in razburjajo živce, pijanci pozabljajo skoraj na glad. In vendar niso v stanu, da okrepijo telesne moči in da nadomestijo hrano. 4. Kdor pije opojne pijače, nakopava si razne bolezni : neprebavljivost želodca, upad črev, razširjenje srca, upad mozga in živcev. Sploh je pijanec vedno bolj sprejemljiv za razne bolezni kot trezen človek. 5. Špi-rituozne pijače so otrokom zelo nevaren strup, ker so otroški živci občutljivejši. Opojne pijače provzročajo pri otrocili razne telesne in duševne bolezni. Otroci postanejo leni, neobčutljivi in končno zreli za pijance. 6. Pijanstvo deluje v polni meri na mozeg; menjava v človeku čuvstva, zatira plemenite misli, vzbuja takoj gabne in nečiste nagone ter privede do razuzdanosti in pokvarjenosti. 7. Pijanstvo uničuje duševne sposobnosti, je nevarno razumu in cesto privedo do blaznosti. 8. Pijanstvo je zelo škodljivo za telesni in duševni razvitek potomstva. Pijančevi otroci so bolehni, topi, cesto omedlevajo. 9. Pijanstvo je vzrok mnogih nesreč, hudodelstev, ubojev, samomorov. Pijanstvo napolnjuje bolnice, ječe in norišnice. 10. Najboljše sredstvo j proti škodljivim posledicam pijanstva je popolna abstinenca, ker so med abstinenti navadno krepki in zdravi ljudje. —
Zgodovina in učinek prvega cilindra. — Bilo je 15. januarja 1. 1773, ko si je spoštovani londonski trgovec Iletherington nasadil svoj klobuk, hoteč napraviti mal izprehod. Toda ta klobuk ni bil tak, kakršne s0 nosili drugi spodobni in spoštovani gospodje : bil je to nekak predhodnik današnjih neštevilnih cilindrov, s katerimi se pokrivajo moške glave kulturnega človeštva. Oni prvi poizkus, tega sedaj obče priznanega znaka “boljših” krogov, je imel tedaj iznenadljiv učinek. 0-krog vrlega in korajžnega trgovca se je nabralo — predno je še prišel daleč od. svoje hiše — tako število ljudi, da je morala poseči policija vmes. Hetherington je bil pod obtožbo splošnega motenja miru poklican jired lordmajorja, kjer naj bi položil jamčevino za celih 12.000 K! Dokaziini akti izkazujejo. da se, je na ulici nabralo vsled tega toliko ljudi, ker je imenovani imel na svoji glavi po njem tako imenovani svilen klobuk z visoko konstrukcijo, s katerim je hotel oplašiti boječe ljudi. Resnično so razni uradniki izpovedali kakor priče, da je padlo pri tem nenavadnem pogledu več žensk v nezavest; otroci so začeli jokati in kričati, psi so lajali in neki čevljarski učenec, ki je prišel ravno iz neke trgovine, je i-mel to nesrečo, da si je v navalu ljudi okrog nositelja cilindra zlomil desno roko. In to vsled enega 'samega cilindra.
Dvorezno počaščenje. V srednjem veku so se sholastiki bavili in zabavali z raznimi jezikovnimi posebnostmi in dvoumnostmi. Neki (menih) je zložil v 13. veku na čast novoizvoljenega papeža Klementa IV. (1265—1268) jako zanimiv spev v latinskem jeziku, ko ji spev more veljati za počesti-tev, ako se ga čita od zgoraj, ali pa za pamflet, ako ga čitaš od spodaj nazaj in se je glasil: “Laus tua non tua fraus, virtus non copia rerum—• Scandere te fecit hoc decus eximium. — Pau-peribus tua das, nunquam stat ja-nua clausa. — Fundere res quaeres nee tua multiplicas, — Conditio tua sit stabilis! non'tempore par vo — Vi vere te faciat hie De-us omnipotens.”	— Slovensko:
Tvoja zasluga, nezvitost, tvoja čednost, ne bogastvo so ti pomo-gli doseči to največjo čast. Ubogim daješ svoje imetje, tvoja vrata niso nikdar zaprta, skrbiš zato, da bi tvoje imetje prišlo med ljudi, a. ga nočeš pomnožiti. Tvoja delavnost bodi stanovitna! — Daj Bog vsemogočni, da bi tukaj živel dolgo (let). — Od zdolaj či-tano se to glasi ::Omnipotens Deus hic faciat te vivere parvo Tenipore! non stabilis sit tua conditio! Multiplicas tua nec quaeris res fundere, clausa Ianua st#, nunquam das tua pauperibus Eximum decus hoc fecit te scan-dere rerum Copia, non virtus, fraus tua non tua laus.” — Slovensko : Da bi ti Bog vsemogočni dal kratko življenje! Nestanovitna sn tvoja dela! — Pomnožuješ svoje bogastvo, in ni te skrb, da
bi se imetje razlilo med ljudstvo, tvoje duri so zaprte, in ničesar ne daješ ubogim. Do te največje časti te je privedlo bogastvo, ne delavnost tvoja, tvoja zvitost, ne tvoja zasluga!
O postanku, meteorjev. Vsi a-
stronomi so edini v nazoru, da so meteorji posamezni samostojni delci v svetovnem prostora, ki se približajo na svoji poti planetom, pridejo pod upliv njihne privlačnosti, ki jih potegne iz tira in privede do padca. Do sedaj še nerešeno vprašanje pa je, kako so meteorji nastali. Nasprotno nazi-ranju nekaterih, da so meteorji deli razbitih kometov, trdi in dokazuje profesor na harvardskem observatorju Pickering, da so meteorji deli zemlje. On jih deli v dve skupini in sicer v železne in kamenite. Izmed 292 meteorjev, ki so padli tekom lanskega leta, je samo 12 železnih, nasprotno pa se dobi po muzejih vedno skoro enako Števil0 prvih kot drugih. To si razlaga na ta način, da se kamenite meteore prizna kot take le v slučaju, če se jih vidi pasti. To dokazuje okolnost, da so videli izmed 328 kamenitih meteorjev, ki jih ima britanski muzej, padati 305 in s<> priznali le 23 najdenih kamenitih kot take. — Vsekakor pa ne trdi Pickering, da so morda ti deli zemlje, ki se po tisočletnih potih vračajo kot meteorji, morda izbruhi ognjenikov zemlje ali lune. On trdi nasprotno, da so se ti delci odtrgali od žemlje obenem z ono količino, katero je svoječasno odvrgla zemlja in se je iz nje izpopolnila naša luna. Seveda bi bila morala imeti v tem slučaju zemlja že takrat trdo skorjo. Ti posamezno samostojni delci se niso združili niti med sabo, niti z ono količino, ki je stvorila hino, marveč so začeli samostojno krožiti v svetovnem prostoru. Ostali pa so vendar v toliki bližini, ali se na poti toliko približali, da jih je vrgla usoda kot meteorje tja, odkoder so prvotno izšli. To naziranje potrjuje oči vidno tudi kemični razstav. meteorjev. V njih niso našli namreč do sedaj še nikakega novega elementa, ki bi tvoril snov drugega sveta, marveč vedno le elemente: kisik, silicium, alumi-nium. železo, kalcij in magnezij, kateri tvorijo ponajveč našo zemeljsko skorjo.
Dunajski prelat Scheicher o španskih samostanih. Glasilo avstrijske katoliške duhovščine “Korrespondenzblatt” prinaša članek, ki ga je spisal prelat Scheicher o španskih samostanih' in njihovih prebivalcih. — Prelat Scheicher piše o španskih kutar-jih precej drugače, kakor slovenska klerikalna trobila. Najprej navaja podatke nekega španskega zgodovinarja, ki je spisal zgodovino o Španiji v čisto drugi luči kakor pa ultraniontanski zgodovinarji, ne da bi se mu od katerekoli strani ugovarjalo. — Na Španskem gospodari duhovščina. Najvišja zadača španske aristokracije je poplavljen je Španije s samostani. Fratri in patri so španski regentje: škofje so pod njihovim nadzorstvom; oficirji so njih gojenci; poslanci sprejemajo iz njihovih rok mandate! — Prelat Scheicher nadaljuje: . Pisal sem že, da je delo po kaznilnicah in po samostanih nevarno pridobitnim razmeram. To se mi je sicer zamerilo, vendar ostanem pri svoji trditvi. Državna in samostanska podjetja pač lahko konkurirajo s privatnimi podjetji, kajti ta morajo svoje delavce primerno plačati; plačati morajo davke ter rente za stare in onemogle delavce. Kaznilniškim in samostanskim špekulantom se pa kaj takega nikdar ne zgodi. Ni čuda torej, da se celo verni ljudje vesele, kadar bomba požene samostansko tovarno v zrak. Lepo in koristno je bilo. ko so nekdaj menihi učili amerikanskega divjaka poljedelstva in živinoreje; idealno je življenje benediktincev in kartuzjancev, kar sedaj delajo v divji Afriki. V kultivirani krščanski deželi je pa za Kristusov nauk gotovo bolje, ako upošteva duhovščina njegov rek:	Moje
kraljestvo ni od tega sveta. Boljše bo za duhovščino in večji u-gled bo imela, ako se tudi na polju industrije in gospodarstva pokori Kristusovim besedam kakor pa če snuje zadruge .v duhovniški obleki.” — Tako piše katoliški prelat, ki ima gotovo več v glavi, kakor vsi katoliški zadru-garji.
V naši trgovini je vedno
/
pri nas kupujejo, so vedno z
najboljše in najceneje blago in zadnje mode. Tisti ki kupljenim zadovoljni. Postanite tudi Vi naš odjema-
j»Oglejte si našo moderno urejeno mesnico,
v tretjem nadstropju. Tukaj navedemo le nekoliko cen:
Ožgana California šunka, funt..........9%c
(Veal Stew, funt . i....................&y2c
Sweet Pickled Salt Pork, funt.........12^0
Kupili smo nadalje pri Shackel Bros., 912-921 Randolph St., velik stock grocerij-skega blaga; 50c na dolarju popusta.
Amber ali Bohemian milo, 5 kosov za. ,19c
Moka — Lurie XXXX ali Ceresota moka 1 tretjino soda ^7c, Yj soda..$2.65
Riž ali Barley, za funt.................4%c
Najboljši oves, 6 funtov po.............Ilc
PMncy Navy fižol, 5 funtov..............19c
Postum Cereal, veliki zavoji............23c
Sveže rumeno “corn meal”, 6 funtov • ,*!,«• ......................10c
Grape Nuts, zavoj.......................12c
Nemška sladka čokolada % funta...........5c
Sadni dželi, 5 funtov,..................21c
Country Gentleman Sugar Corn;
. zavoj................................12c
Dobre breške, funt.....................lOe
Grade Baked Beans, zavoj..............:10c
Cambell’s Soup, zavoj..................10c
Bordens Peerless mleko, 3 zavoji.......25c
Najfineji sir, funt....................39c
Najboljši Elgin maslo, vsak dan sveže, funt samo............................25c
Makaroni, veliki zavoji funt............6c
Fin grah, Forest Queen imenovan,
zavoj..............................7i/2c
Dunbar čaj, navadno 12c, sedaj..........7c
Čisti tomejto, steklenica...............9c
Mustard in Mason *Iar..................7%c
Swiftov Beef...........................33c
Sladko maslo, vsak dan sveže...........26c
To je ena največjih naših grocerijskih razprodaj.
Naše blago ne najde konkurence, ker je dobro in ima nizke cene. Se priporoča
ïiiFiiliijlHlla
Najboljšega želite, kadar gre za Vaše zdravje; zato si omislite Severovih zdravil
Pogled v vaše zrcalo!
tmm«M,
■KSâ»
vam pove če je vaša kri nečista, redka ali oslabela. Vsa kri je bila nekdaj čista in lahko postane zopet taka, če se uživa
SEVEROV
KRIČISTILEC.
Dober spomladi . dober vsako dobo.
Pravo krvno zdravilo za vsakogar:	moškega, žensko in otroka.
Grdilni prišei, tvori, opahki, bu-le, uljesa, žive rane, ogrci in razne kožne bolezni izginejo, če se to zdravilo uživa po navodu o porabi. Napravlja čisto, obilno kri in daje moč telesu.
Cena steklenici $1.00.
Na prodaj v lekarnah. Zahtevajte Severovih Zdravil in glejte, kar zahtevate Naša zdravila imajo navodila tiskane v slovenskem jeziku.
Pokvarjeni živci
se razjdevajo v nespočnosti, razdražljivosti in splošni potrtosti.
Severov Nervoton
se je izkazal od velike koristi za onemogle, nervozne in pretegnjene moške in ženske Deluje naravnost na živčna središča, povračaje zdravo prejšnostanje.	Dolar steklenica.
Dobrovoljnost
je predvsem postadica dobre prebave; z obojim boste oblagodarjeni, ako uživate
Severov
Žlvljenski Balsam.
Izborno vpliva na jetra, želodec in čreva, na ta način, da sa zapeka, jetrna bolest, nepre-bavnost, že’očnica in slične neprilike uravne-vajo.	75c-steklenica.
Po brezplačen nasvet pišite na naš zdravniški oddelek.
g
Luteranska doba na Slovenskem.
Spisal dr. K. Slane.
I.
V teh gospodarskih razmerah stopi v ti. in 7. stoletji med Nem-ee in Slovane katoliški duhovnik. Kralji in drugi mogotci pokličejo katoliške duhovnike iz Italije, kjer se je razvila kat. cerkev pred Rimljani. S kat. duhovniki nastopi nova gospoda. Duliovenstvo dobi velikanska posestva. Denarja tedaj ni še bilo, premoženje je obstajalo v tem, kar je kmetija dala v živilih in drugih stvareli. Vse se je pri hiši napravilo.
Ti duhovniki so kmalo videli, da morajo veliko sveta in na njem živečih kmetov dobiti v last, če hočejo dobiti moč nad \ ljudmi v roke in dobro živeti. Duhovniki so se držali kraljev ter veleposestnikov. Tr so jim dali veliko sveta s kmeti na njem, in skrbeli so duhovniki, da so zadnje ure tedanjih bogatašev dobro porabljali. Veliko je še bilo bost in druzega še ne zasedenega sveta. Tudi v istem času posamezen človek ni dosti opravil. Že zgodaj vidimo, da so moški, ki so šli velike boste sekat, živeli radi skupno, ker skupno so lahko ippešnejše delali s tedanjim neokretnim orožjem Iz teli skupin nastale so samo stanske bratovščine in samostani Poslopja so se sezidala, in nastale so graščine samostanov. V te samostane so šli oni ljudje pozneje ko so postali samostani bogati, ki niso hoteli težko delati in pozne je, ko je svet že bil zaseden in ni bilo dobiti zemljišč, vsi oni ljudje ki niso hoteli iti med grajske vo jaške hlapce, ki pa niso hoteli biti tlačeni. Tudi ženstvo se je tako družilo v samostanih. Povod tega druženja tedaj začetkoma ni bila bogaboječnost, misel na posebno pobožno življenje, ampak samo stani so bili gospodarsko združe vanje v dosego boljših gospodar skih uspehov ter iskanje varnega zavetja pred nevarnostmi teda njega sveta. Zemlje .je bilo dosti razdeliti, kralji in veleposestniki so bili zadovoljni, da se je obdelala, da so hoste padle, ter se močvirnata tla spremenila v rodovitna polja. Ti ljudje v samostanih pa se seveda niso smeli ženiti, ko so si delo uredili. Dali so si tudi poseben red, po katerem so bili vsi redovniki primorani živeti, vsaj na videz. Za zakonske otroke ni bilo prostora v samostanih. Samostani so tudi privabili na svoja zemljišča kmete z ženami in so potem tako gospodarili, kakor plemenitaši na svojih veleposestvih. Za okraj svojih velikanskih posestev imeli so ti samostani tudi civilno in krvavo sodišče in so dobivali desetke, potrebna dela s0 se izvrševala po kmečki tlaki. Redovniki so se bolj pečali iz u-pravo, s sodiščem in cerkvenimi o-pravili; ko so pa že precej obogateli, pa z veselim življenjem. — S kratka, urejeno je bilo vse to tako, kakor kaka sedajna vojska. Kralji, maršali, obersti, majorji, manjši častniki in velika množica prostakov-kmetov, ki so trda dela opravljali, — drugi pa so komandirali — ter zase jemali najboljše kose, dočim je kmet imel navadno menažo ali pa še te ne. — V tem gospodarstvu si je katol. cerkev pridobila velikanska bogastva. — Najboljše kose zemlje si je znala pridobiti v svojo last in nakopičila je druzega premoženja, kar ga je svet tedaj imel. (Še danes se lahko vidi, da so samostani v najboljših legah zemlje; glej Zatiči-no, Pleterje, Bistro, Mekinje pri Kamniku, Zajčji samostan pri Konjicah itd.) S tem in s trdno zvezo duhovenstva pod škofi in papežem zavladala je kat. cerkev nad vsem tedanjim nemškim in slovenskim svetom v obližji Nemcev.
V času, ko se to kmetsko gospodarstvo razvije nastanejo, kakor sem že povedal, tudi mesta. Meščani, trgovci in rokodelci si ne morejo pridelati živil sami, nego jih dobijo na kmetiji potom menjave proti svojemu blagu. Me n,java stvari proti stvari je težavna; ljudje dobijo sredstvo v zlatu, srebru za to menjavo, denar se rodi, kot sredstvo iz menjavanja. Meščan kupuje od kmeta, ker se da in nakupljeno zopet raz pečava, seveda z dobičkom. To ga dela bogatega. Plemenitaši, škof-' je, samostani hočejo tudi delež od teh meščanskih dobičkov. Dolgo-
Kmet tlakar zapazi to, da se pride zdaj že gradovom in samo-
ajni boji se bijejo za to med meščani in fevdalno gospodo. Naj-zadnje odpravi meščan to kmetsko gospodo iz svojih mest. Meščan bogato živi. Dosti dobičkov ima, lahko več troši. Gospoda na gradovih, v škofijah, samostanih hoče tudi vse to imeti, kakor meščan. Da se vse to dobi, treba v mestu svoje pridelke prodati, ali denar drugače dobiti. Graščaki sami dozdaj niso obdelovali svojih polja, kmet jim je dajal, kar so^ rabili. Zdaj so začeli v svrho večjega pridelka svoja posestva tu di sami obdelovati in če se je le dalo, vzeli so kmetom kaj zemljišč nazaj. Tlaka je bila že kmalo v prvih stoletjih tega gospodarstva upeljana, a ta še ni bila huda, ker ni bilo treba graščakom dosti pri-dobivljati. Ali zdaj, ko je veleposestvo samo. začelo obdelovati zemljišča, je je bilo več. Tako so večje potrebščine silile gospodo na kmetih, da kmeta hujše izkorišča. Odslej naprej delal je kmet hudo tlako, zraven je moral še plačevati ob ženitvi, ob smrti, sodniške opravke in imel veliko družili plačil. Gospoda svojih pisarjev ni plačevala; ti so si sami plačilo dobivali, in seveda je bil kmet za nje tvarina izžemanja. Mesta so se razvijala in lepšala. Meščani so vse mogoče udobnosti življenja iznašli.* To je vleklo grajsko gospodo v mesta in tudi višje duliovenstvo. Vsaj po zimi je rado v mestu živelo. Seveda so se hoteli v blišču in bogastvu z bogatimi meščani meriti ti plemiči, škofi in kanoniki. Ali njhova posestva niso toliko nesla. Torej so kmeta natvezavali in iskali povsod svoje profite. Da kmet sam kaj ne profitira, moral je ponuditi prej svoje blago grajskim o-skrbnikom na prodaj. Goljufali so reveža, kjer se je dalo. Njegove najboljše sinove in hčere pa je zbral graščak za delo v graščini. Bilo .je vsako leto novačenje za take posle, kakor zdaj za vojaštvo. Kmet je v najboljšem vremenu mora] na grajsko tlako, sebi je le delati mogel ob deževnem vremenu, ali po noči. Seveda mu je moral graščak bajto popraviti, dati vprežno živino, tudi zrna, če je bila slaba letina, ali to vse mu je spolnjeval le v najmanjši meri. A graščak, in v tem mu jednak, je bil tudi samostan, je imel delavce ter vprežno živino zastonj; lahko je bilo tako gospodariti.
Kmet se je skušal iznebiti tlake. Nekateri so bili srečni in so se odkupili od tlake ter so vsako leto graščaku plačevali tlako v denarju, v žitu ali vinu. To se je včasih do 15. stoletja le malemu številu kmetov posrečilo. — Vsi kmetje so želeli, da se tega hudega bremena iznebe ter postanejo vsaj v nečem prosti. Kralji so i-meli v teh časih malo veljave. Bi-i so le večji veleposestniki in dajali so jim drugi veleposestniki, škofje in samostani neki davek, a-11 drugače so bili močno pod oblastjo teh graščakov, škofov in samostanskih opatov. Ce ti niso hoteli s svojimi krdeli v vojno, a-li niso hoteli denarja dati za njo, kralj sam ni dosti mogel storiti. Da dobe kralji proste roke, da dobe davek neposredno od kmeta in njegove sinove pod njihovo vojno zastavo, podpirali so kralji, kar se je dalo meščane, in kmete proti grajski in duhovenski gospddi. To se je lahko godilo, ker vsa ta gospoda ni bila složna med sabo; najmanj so pa ti posvetni ljudje tekom stoletij, ko je dulioven-stvo že prebogato in premočno postalo, bili zadovoljni s tem, da duliovenstvo toliko premoženja v svojih rokah ima, in papež vso veljavo nad vsemi. Vedno ista pesem. Bogataš se preobje, postane s svojo ošabnostjo neznosen, dere druge in ti drugi gledajo, kako mu nogo spodbijejo. Graščakom in duhovnom — v tem sta bila ta dva jedina jn tudi v tem, da je kmet njihov delavec brez plače po božjem in Človeškem pravu — ni bilo všeč, da meščan bogat postaje in dobro živi.
V teh časi se smodnik iznajde, ki-vse bojevanje predrugači. S tem se uničtije grajska moč in ž njo moč veleposestnikov. Doslej . je le telesna moč veljala in zma gala v bojih, odločilna je bila trdnost gradov. Do njih je zdaj lože kak kralj prišel.
stanom do živega, in kmet se začne po vsej Evropi puntati proti grajski in duhovenski gospodi.
Na Češkem in Angleškem so se kmeti že v 14. stoletju v usta j e podajali. Husiti, tako so se zvale kmetske, delavske vojske na češkem, po duhovniku Husu, ki se je tudi proti katol. veri postavil, so tudi že rabili smodnik ter so prvi ustvarili novodobne armade in načine vojevanja. imeli so najboljše vojaške voditelje 14. stoletja.
To vse si vzamejo nemški knezi za vzgled. To prevrže prejšnje gospodarstvo graščakov. Oni ne morejo več s svojimi bojnimi krdeli in gradovi kljubovati, smodnik jih porazi in vojščaki, puške in vojske zdaj stanejo veliko denarja. tega P» ni dobili- Kmet je že izžet, meščan posojuje le prijate-lju-kralju. ki mu obeta dobička. Graščaki obožavajo, svoje bojne in druge odvečne hlapce odpuščajo ter škilijo bolj po bogastvu cerkve. Tudi oni se kralju približa vajo, kateremu so prej predpi-sevali. Meščanom niso privoščili prostora okolo kralja, bilo jim je na tem, da .jih kralj vzame pod svoje okrilje, pod katerim se da kaj pridobiti, vsaj nekaj uradniških dobro plačanih služb za druge, tretje grajske sinove, in prilika, da se zamore ljubega kmeta naprej izkoriščati. Meščan kupuje v teh časih veleposestva. Dobi jih najprej v zastavo, potem, ko, se dolg ne plača, postanejo mu last. Tako postane ljubljanski trgovec Valvasor lastnik graščine v Laškem ; vzel jo je od habsburškega deželnega kneza v zastavo. Tako postane ta rod plemenit in iz bogastva te trgovske družine imamo Slovenci prekrasni spomin prejšnjih časov v ‘Valvasorjevi “Časti kranjskega vojvodstva’’, zgodovini kranjskih krajev‘ter ljudi starejše dobe. Ti meščani posezajo v staro plemenitaško graščinsko last. Zdaj je denar vsegamočen.
V tem času so iznašli tudi tisk. Ljudje niso bili več navezani na to, kar je pisano in kar se jim je ustmeno povedalo. Pisanje je počasno, drago, govor se zgubi. V mase ljudstev prihajajo knjige, knjiga je trajna podučevalka. — Nauki, omika se širi in posebno po mestih. Tam ljudje vkup stanujejo, jeden druzega podučuje. JTain je prosta lastnina; kdor več ve, več pridobi. V mestih se tisk razvije in knjiga. Neomika graščin in poznejših v bogastvu se topečih, razuzdano živečih samostanov se mora bojevati s pametnejšimi meščani.
(Dalje prih.)
venske razmnere, list bode prinašal kolikor mogoče aktualnih kulturno-verskih kritično-filoztof-skih spisov, tako da bode “Svobodna Misel” ob enem glasilo slovenskih svobodomiselcev in kul-turno-socijalne revija.
Upamo da bodo podpirali so-trudniki prejšnje “Svobodne Misli’’ tudi novo, ki ji je idejno i-dentična, jo priporočali in razširjali, od naročnikov pa pričakujemo, da se bodo ' spomnili vedno točno tudi svoje dolžnosti, ter redno pošiljali malenkostni znesek .'1 K, za Ameriko 4 K letno za naročnino in to bode storil vsakdo tim rajši in točneje, ako pomisli da podpre steni narodni naš obstoj, pomore razširjati prosveto in pospeši kulturno osarno-svojitvo slovenskega ljudstva!” Zahvaljujoč za vnaprej za blagohotno Vašo naklonjenost.
Z najodličnejšim spoštovanjem Uredništvo “Svobodne Misli”, Praga — /Vinogradi.
DOBRA BESEDA.
“SVOBODNA MISEL” IZHAJA.
ZOPET
Mrs. Marija F. Mundil iz Clark-son. Neb., piše nam sledeče: “Rabila sem Trinerjevo Agelika grenko toniko eno leto. Bila sem jako slaba in bolna cela dolga tri leta. Moja bolezen je obstojala v veliki nervoznosti in v telesnem oslabe-nju, a noben oid tolikih zdravnikov ki so me zdravili, me niso mogli ozdraviti. Ko se mi je bolezen le še bolj slabšala, me je moj brat opozoril na Trinerjevo Angelika grenko toniko, katero sem tudi takoj poskušala rabiti. Zdravje Se mi je začelo boljšati, in okrevala sem tako, da nisem počutila nobenih bolečin in bolezni več.” — V takih slučajih, kjer je vzrok nervoznosti slaba in neredna prebava, kjer organi delujejo počasi in mišice zgube svojo moč, kjer krči vladajo po trebuhu in se počutijo bolečine v glavi in se celo telo trese, Triner.jeva Angelika grenka tonika je najpriporočljivejše sredstvo za hitro ozdravljenje. Bo izčistila iz krvi vse slabe snovi, dala novo moč organom in ti dalo veliko zadovoljnost po jedi. V lekarniških prostorih. Jos. Triner, 1333 — 1339 So. Ashland ave., Chicago, 111..
Od uredništva “Svobodne Misli” iz Prage smo dobili obvestilo, da bo “Svobodna Misel” začela zopet izhajati, ali boljše rečeno, je že prva številka izšla L maja.
Ce pomislimo, kolikega pomena je list “Svobodna Misel” za ves slovenski narod, smo veseli te lepe novice in se bomo potrudili Svobodno Misel” povsod razširjati.
Pismo priobčimo v celot :i “SVOBODNA MISEL”, ta z ozirom na našo generacijo in sodobno soci.jalno kulturne razmere na Slovenski dobi važni ta velepomembni list, je moral, kakor znano, radi prevelikih finančno-tehničnih težkoč 1. majnika 1910 prenehati. Ker pa se od tedaj slovenske razmere ne samo niso boljšale, temveč obrnile v marsičem na slabše in ker dohaja dan na dan na stare uredništvo ne-broj poizvedbe, prošenj, naročb itd. in ker se je zadnje čase od mnogokoje strani izrazila želja po nadaljevanju publikacije Svobodne Misli, bodemo-poskusili obnoviti odloženo v koristno delo.
Od 1. majnika t- 1. bode tora j “Svobodna Misel” zopet izhajala kot 4. letnik in se bode tukaj nadaljevalo s 5. številko kjer se je moralo lani izdajanje prekiniti. Kdor je bil naročnik 4. letnika bodg dobival na stari račun še o stalili 6 številk, kedor pa se naroči na novo, temp se dopošljejo lani izšle 4 številke.
Uredništvo se bode potrudilo, da ostane “Svobodna Misel”, kar se tiče vsebine zanimiva, vsestranska in lahko umljiva, ka^jor je bila dozdaj. Posebno pozornost hočemo obračati na domače,- slo
Phone: Canal 80.
H0ERBER’S CREAM OF MALT
Martin Nemanich,
GOSTILNA
Vogal 22. In Lincoln Street
Prost gorak in mrzel prigrizek vsak dan.
ITALIJO
IN
ADRIJO
po stari in zanesljivi
Cunard črti
vstanovljena 1S40.
Novo moderni parniki na dva vijaka.
Posebno izbrani za to plovbo.
SAXONIA
1 14.270 tonov
CARPATHIA - 13.600 tonov PANNONIA - - 10.000 tonov ULTONIA - - 10.400 tonov
INFLUENCA
Pravi “Pain-Expeller” se je izborno izkazal pri nastopu zavratne influence.
Glavni pogoj je seveda, da se ga rabi pravočasno, predno nastopijo komplikacije z pojavi vročinske mrzlice.
Prva znamenja so navadno bolečine v glavi, v udih, mrzlica, šumenje v ušesih, splošna oslabelost vsega telesa, utrujenost v nogah in stegnih.
Ne odlašajte, ampak rabite pri takih pojavih takoj pristni “Pain Expeller”, ker zabranite s tem večtedensko bolehanje.
Navodilo za rabljenje je priloženo vsakemu zavitku.
Varujte se ponaredb.
25 in 50 centov steklenica.
F. AD. RICHTER & CO.
215 Pearl St., New York, N Y.
N. B. — Richterjeve Cong^pi-lule proti zaprtju.

Do Reke in Trsta samo $50
CUNARD STEAMSHIP COMPANY. Ltd
S. E. Cor. Dearborn and Randolph Sts., Chicago.
or Local Agents Everywhere.
M. KARA
1919 So. HALSTED ST
cor. 19. Plače.
Vam je na razpolago pokazati svojo najbolšo zalogo
mm 10
JOHN NEMETH
Itikorporiratt pod Zakoiti države New York.-
KAPITAL: $25,000.00.
Pošilia denar brzojavnim in poštnim potom.
Denar, poslan brzojavnim potom je v stari domovini
*	takoj drugi dan; po pošti deseti dan.
f	ROJAKI SLOVENCI IMEJTE POZOR!
4*	----------------------------
Kadar pošljete svoj težko prihranjeni denar vašim ^ milim v domovino ali kako slovensko hranilnico, pošiljajte denarje po skrbni in pošteni firmi John Nemeth; ta zna-^ na slovanska firma prejema vsak dan velike svote denar--^ ja od Slovanov in z ljudskim denarjem ne špekulira. Prodaja vozne listke na vse linije, ceno.
*	Pišite na naslov.
f	JOHN NEMETH,
f 457 WASHINGTON ST , NEW YORK, N. Y.
&
JOHN NEMETH, predsednik, b ivši c. in kr. konsul. agent.
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
& 4* 4* 4- 4* 4* 44 4* 44 4.44 4» 4, 4* 4* ¿¿4 4. 4,4 44 4 4,4 4, ¡0
Za zunanje oglase ni odgovorno uredništvo ne upravništvo.
HRANITE!
Kar prihraniste, naložite v zanesljivo banko. V največji zadregi vam vsak prihranek pride prav!
Uložite svoj denar v
INDUSTRIALSAVINGS BANK
2007 BLUE ISLAND AVENUE.
Odprta v soboto od 6 do 8 ure zvečer.
VSTANOVLJENA 1890.
Večina slovenskih krčmarjev v La Salle, III.
toči FEPiTJ PIVO,
PERU BEER COMPANr, Paru,
Podpirajte krajevno obrt!
Kašparjeva Državna Banka,
--------vogal Blue Island Ave. & 19. ul.---
VLOGE S3.700,000.00
GLAVNICA . $200,000.00 PREBITEK . . $150,000.00
Prva la edina češka državna banka v Chloagi. Plačuje po 3 % od
vloženega denarja na obresti, imamo tudi hranilne predale. Pošiljamo denar na v»e del. ■ reta; prodajamo šifkarte in posojujemo denar na posestva in zavarovalne polioe.
£Jemu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati svoje, mogoče se popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi
Dr. B. K. Šimonek
Zobozdravnik.
544 ELUE ISLAND ATE. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 438.