^g^^^^^^^^^Pi^p« Št. 15. V Gorici, tlne 9, aprila: t.897. Tečaj XXVII. O­ „Soča" Oznanila izhaja vsak petek o poldne ia velja s prilogo ,cSispiiarSii llit' vred po p oži i prejemana ali v Gorici na dom pošiljana; vse leto ... . * gld. 4-fO, pol leta ...... , 2-SKJ, „ četrt letu . . . . „ HO. Za tuje tU žele toliko več, kolikor je večja poštnina, Delavcem in drugim manj premožnim novim naročnikom naročnino znižamo , ako se oglase pri upravništvu. f,frlm$rttu izhaja vlakih 14 dnij vsak drug: torek in velja za celo leto 80 fcr. „Co*podarski Lini" izhaja in \m \i AU'k*aiutrij<',) IVabuslvo Va^ga eeiij, 1**1.t me je na­prosile, naj poljem vs;ij vsak mesce en do« \m o gibanju Slovanov v deželi piramid, čiNi.ddt«i pa slovanskega društvu ta čitalnico ,Sls^»e v Alekaandriji. Naj 'v. -Vfwak ttie* sec ali tudi v*akih štirinajst dnij en dopis * skovat i" ue bo pretežko* čeravno ue spa­ve?ieih v t^iplu? Mi smo nekako, kakor bi dam v antropologicno vrslo »puligr.ifov*, lo Nemec rekel „das Scbiuerzcnskindu tukajšnje je umogoptecev ; \prašauje je ta le, C«1 bodo slovaiiHke kolonije. Ne bom liftpul in ne lanu naše prekmuorske, egiptovske novico citate« Črnil našli uduoAajev, V Ateksandriji bo slo­hciti wSoee* tudi vgatale, Moj prvi dopis naj . *l " , , . . . i , « j venskega živija ud 4 do 6U0O duš, med temi komaj 100 Slovencev,—vsi drugi tisoči pri­bo veljal slovanskt in izmed to posebno sto- j , . Jt ; s A_j t. padal )rtA našim it v — Slovenkam, služkinjamx. Že debelo gledali; videli bodo, da Slo* I carstvu kot trgovci razkropljeni. venci lusino vec ovce, tudi ne več po* | Bolgari v Egiptu nimajo prave orga­trpežljtvi osli. ki se pustimo pobijali, I nizacije, vendar imajo jedno obr- popolnoma ! v rokah, to je trgovina z mlekom iu sličnimi v \\p[tbi je uiuogohrojua in vsekakor večja in vplivnejša kot n. pr. nemška. Husov bo v Kiiplu to tiOOO tisoč, večjidel v Kubiri (Kajro), manj v Ateksandriji. V Kahiri imajo Husi svo bolnišnico, svoje 6,iac«oiHpjoejf»»oe .tp>;Kefijffi, tam je tudi ruski ministerski re­znk*t;t in generalni koiuui in ra/,ven tega fte kon^nliit za rusko trgovino posebej. Kuska kolonija v Kabin čvrsto uspeva, posebno de­lavni so za blagor te naselbine lam carski ru-ki konzul Ivanov, drplomatičui tajnik l*reo­bra^eiiski in zdravnik dr. VOFOHOV. V Alek­sandri]! je manj Husov, ti sodcSujejo pri slo­vanskem druživa »Slogi*. Jaku mnogobrojm so tudi ruski podaniki, katere ne Štejemo Slo­vanom in Jih tudi ne vsprejemamo v slo­vanska društva, čeravno vsi brez izjeme tudi govore kak slovanski jeok. Ti so poljski in rnalortiski »čifuti*, Čerkezi in Armenci. Ioni initro razne obrit, oni so v javnih službah, veliki trgovci* morearji, mali kavarnarji, pro­daja tci Udiakn itd. Precejšnje število je tudi Bolgarov, manj iz kneževine, večidel oni, ki \ w ^ »InrSfci podaniki, to je Makedonci in t del onih Bolgarov, ki so po vsem turškem vionki koloniji v Egiptu, slovanska kolonija pridelki. Po celem Egiptu ne bo najti mle­karja, ki ne bi bil Bolgar. Večinoma priprešti ljudje, imajo vendar v letekariji vzorno di­sciplino, tako da vnlčijo vsakega, bodisi Ev­ropejca ali Egipčana, kr* bi jim bolel v tej stroki delati konkurenco. Število Bolgarov v Egiptu, ki so bili večinoma Ilirski podaniki, f je težko dogneti. V Egiptu izstopijo iz tur­škega državljanstva in po navadi ue vstopijo ne v egipčansko ne v ono koje druge v kasti. Oni so ta tedaj popolnoma »slobodni* v to­liko, kolikor jih ne omejujejo v tem za Egi­pet veljavne mednarodne kazenske postave. Oni so, kakor se včasih šaljivo izražajo, to­le; »Jaz sem sam sebi car qli kralj, ali pa tudi predsednik svoje „d\onožne" in hišne republike*. Izvrstni, muhasti možaki, ki de­desetkrat opeharijo eelo čifuta, prej da jih ta enkrat vjame, in so vendar dobre, po­štene duše! Cehov in Poljakov je tu primeroma malo. Jaz poznam le nekatere češko roko­delce in delavce, ki prihajajo v zvezi s sve­tovno industrijo v Nilovo deželo. Hrvatov in Srbov je veliko. Om so jako vplivni. Največ jih je v Port-Sajdu (prišla niščo Sajdovo) in vSuvežu (arabski: es-sues, (Izdaja za deželo). — ,» Bog* in narod! ** * ui -- -­ snes; angležki Sne/,, izgovarjaj: Stives) ob medmorskem aiivedkotn prekopu, V Sajdovom pristanišču (začetek auveftkega prekopa ob srcdoKcoigketn mor^t) |*h je ena desetina vsega prebivalstva, oni so ponnjvefi pomor­ski kapitani, ponioršCaki, uradniki in delavci v službi medna rodnega drnAlva za suveški prekop ((k>inpanie inlernationale d« eanal iiuirilimc di- Huez), V Ateksatulriji jilt je tudi precej, celo v najvišjih ilužbah. Tako m pi\ so Hrvati:generalni advokat egiptovske vlade, potlvodja iin^ležko-e^ipčanske deželne tunike itd, Itazvea tejra imajo št* n. pr. veliko tr­govino z lesom popolnoma v svojih rokah. Pouajveč so Daliuaiiuei, Dalmatiuei imajo jako stare zveze 7, »Mtairom* *), ^,e stara dubrovniAka Ijndovlada je trgovaia z Kgiptom, O trgovini med Dalmacijo in Koptom dan* danes pri žalostnem trgovinskem položaju dalmatinskega primorja seveda ni več govora. Hrvati so izmed Slovanov nekaki „slovanski Britanci", prijatelji širnega okeaua, drzni brodarji —, ni eutta torej, da se križem sveta, v vse pivkomnrskft kraje, radi izselju­jejo, Isto velja i o pomorskih Srbih in Črno­gorcih, Ihtlo (Iroalta! - Gospoduj okeanu Hrvatska! naj bi bila primorskim Slova­nom glede ligo\ine v hližiljej hodočiiosli sreča mil^ša ko do/.daj! Kaj naj bi rekel slednjič o nas Slo* Egiptu; glede tega števila porabljam podatke c. in kr. avstrijskega konzulata v Ateksan­driji. V Kahiri nt nič boljše, liazven teh dveh mest je naS živt-lj še jako razkropljen po drugih manjših mestih v Egiptu, kakor pri­slaniSiV Sajdovo, Suves, Ismailija oh suveskom prekopu, v Tanti, Mansurt, Jagaziku, Daman­huru, Kafer ez - Kujalu v spodnjem Egiptu in v Miuijah, Asijnlu in Asuvatm v zgornjem Egiptu. Koliko ho tedaj Slovencev v Egiptu?I &u jih tt-nim do 8000, od kojih kakih 2o0 do ;K)0 mozkih, vse drage Ženske. Po tem takem bi bili mi Slovenci najmočnejši slo­vanski živel j v Egiptu, vsaj po številki. Glede vpliva nas seveda vse druge slovanske ko­lonije z normalnim raznerjein med možkimi in ženskami daleč prekosijo, ker naših žensk skoro m* Stoti. Že več kot 50 let ima Egipet dober glas med primorskimi Slovenci, osobito Kra-Sevci. Marsikatero dekle dojde ubogo kot Bcr* kvena noš" v deželo piramid, a s Časom po­maga eelo očetu dolg na očetovej hiši ;:l; kod plačevati iu na vse zadnje postane se, če je tudi hčerka dninarja, s svojimi pris1.1­žerumi cekini kmetica tam kje na Krasu, — kakor se gre. To so izjeme, mi odgovore Slovenci preko morja v domovini! Ne, ni^o baS izjeme, a morda tudi ne večina. Redko­krat, mislim, odpotuje katera, ki bi si ne bil« priredila vsaj manjšo sveiico. In da si ni, je gotovo jedna slabih in spridenih. Potovanje naših služkinj v Eginct je povsem socijalne vprašanje. V Egiptu si prisluži naša služkinja 20*35 gl. povprečno na mesec, ima zraven lega še lažje delo, dobro hrano in vsak dan še kako prosto uro. V Trstu in v Gorici stojijo v vsakem ožini po štiri-i\o petkrat slabše. Vse bobnanje po do­mačih listih, ki svari pred izseljevanjem v Egipet, ne bo nič pomagalo, dokler ponuja Egipet tistim, ki doma kruha nimajo, boljši zaslužek. Naše neugodne socijalne razmere v domovini gonijo Dolenjce v Ameriko in Kra­ •) Hrvati pravijo Egipt« „Misir* nyši kot „Egi­pat". »Misir" od tamilskega in—s-r (arabski rnasr, misr; ebrejski Mferaiin) jo pravilnega oblika kol grška spaka .Kgipd". Stari Egipčani L0 nazivali svojo ds­žclo Jlmni, Kami, Kemi, to je dežela „eroe prsti*, Hijerogiifski „ham\ Mm* je «i'rno». Primerjaj staro­pisemsko: Harn, Harmti s» prebivalci v deželi ^črne prsti*. Slari Egipčani so nazivali svoje plavno iaeslo Memlls (Mumf) Hakapla (Agapia) in oa tod je vzel Herodot svoj ^Aigvptos*, torej je besedo v pomenu in v obliki grdo spadil. StarejSa in pravilneiSa oblika semitska ^Umr* naj bi tudi za Slovence veljala, saj I ni treba, da povsod Lahe in Nemce posnemamo 1 in BFBIlftllgE* planejo se za petstopno pelit-vrsto; 8 kr., če se tiskajo 1. krat, 3 Večkrat — po pogodbi. — Za večje Črke po prostoru. Posamične številke dobivajo se v tobakavnah v Nunski ulici in v Šolski ulici, v Trstu pri Lavreneieu nasproti velike vojaSnice in pri Pipanu v ulici Ponle della Fabra po 8 kr. Dopisi pošttjajo naj se uredništvu, naročnina in reklamacije pa_UP»*avništvu - „S o L e*.——Keplaihinih~piseiir^l-euWŠtvo" 1aY sprejema. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in uprnvništvo je v Gosposki ulici 9. I ••m iiu.i. V !,.,...•••'••. .»•!>'•••"• Tiska in zalaga „0or. TIskarna" A. Oabridak (odgov. l KrtnpoftcS)* ševke v Egipet. Da tudi lake odpotujejo, katerim nt treba in ki bi lahko doma izhajale, rad priznam, da je prišlo metodično izselje­vanje v Egipet v nekaterih občinah v raz­vado, da skuša vse, kar nosi žensko krilce, dospeti v nilsko deželo, bo tudi ros; vendar nima to tolikega pomena, ker se navadno vse vsaj po telili zopet vrnejo, Sofistika ta nič ne pomaga. Kdo pa zamore zabranili Nemcem in ubogim poljskim kmetom, da se ne izseljujejo kar Inimoma v Ameriko? Kaj vlači zadnjih let sto in slo tisoč ruskih kmetov v Sevcrijo? »S trebuhom za kiihom" bo pravi odgovor, čeprav igra tu in tam tudi razrada in domišljavost o zlatih gradovih v Hispaniji veliko ulogo, Tudi jaz nisem poseben prijatelj Izse­ljevanja, na vsak način sem pa nasprotnik vsakemu metodičnemu izseljevanju. Vendar je potreba, da vprašanje o izseljevanju v Egipet še natančneje prelresemo. (Slavni umik se mora tu v deželi iskati, in to je Mam. Izlam dovoljuje možu, da m \%\\\\m več fmh Ni čuda torej, da je Egipčimka mohnmodankn, ki bi ue bila omejena, bela vrana, Egipčim»kih služkinj torej skoro ni dohiti, in malo kar je jih* so vse jako lene in neanažne, lufco da jih tukajšnje boljše družine tudi za manjšo plačo po navadi ne vzamejo, V Egiptu so­sednih deželah je ravno isto imiiiorju — in tako so mora primanjkljaj služkinj od znanj pokrili, Od Evropejkinj, ki pi linija jo v Egipet kot služabnice, imamo tri vrste razločevati, iu te so: Lahinje iz južne Italije, Grktnje po največ z grških otokov in Slovenke. Lahinje in Urkinje nič niso boljše kot domače Egip­čan ke, če mogoče po navadi še boli nesnažne in lene, ni čuda torej, da vso boljše družine po pridnih Slovenkah segajo. V drugej vrsti pripomaga tu še veliko gmotno blagostanje v Egiptu. Egipet je jako draga dežela, vsaka stvar je skoro po 3 do 1 krat dražji kot pri nas» Malt egiptovski pijaster (5 kr.) v Egiptu in i krajcer prt nas imata faktično isto vrednost glede vsakdanjih potreb. Naše služ­kinje imajo tedaj primeroma visoke plače in skoro nobenih stroškov. Ko bi hotele s pri­štedenim denarjem v Egiptu živeti, ko izsto­pijo iz službe, bi jim ue kazalo veliko, a odpotovavši domu, ima v domovini od njih v Egiptu prihranjena svota recimo petkrat večjo vrednost. Koncem lanskega leta ssno izposlovali Slovenci v Aleksandriji, da se je počelo slo­vansko društvo „Sloga* še bolj pečati z našimi služkinjami. Pred dvema letoma bilo je tu vse razkropljeno, na tisoče slovenskih služkinj* — jedna druge ni poznala, poznale so se komaj one, ki so iz jedne in iste vasi a še te so hodile vsaka svoja pota. Dohod S »venskega dcV.ovnika č. g. o. Huberta Ranta O. S. -V. v Aleksandrijo je bil za našo na-I selbuio neprecenljivega pomena. Ta mladi duhovnik, izvrsten svečenik in goreč rodoljub je začel raztresene dele zbirati. Dovršil je orjaSko delo, katero zna dobro ceniti le oni, kdor pozna tukajšnje razmere. Pogled v zadnje tri letnike koledarja družbe sv. Mo­horja nam marsikaj pripoveduje. Hude težkoče mu ovirajo delo, a več ko začetek je vendar — * le že storjen. Glavna težkoea naših služkinj v Egiptu je nekaj goriških in tržaških Lahov, skoro vsi čifuti, ki že dolga leta izkoriščajo tisoče naših služkinj v Egiptu. Ti imajo mešetarije za službe, nameščajo jih z goljufijo koniaj došle iz domovine tudi v kraje, o kojih je bolje, da molčim. Mlado dekle, ki ne pozna goljnfivca, gre ne ve d d v propast in mora še za svojo pogubo drag denar plačali či­ futski pijavki. Vse te pijavke govorijo tudi nekako laško-slovensko mešanico, kar je za novo došle še nevarnejši, ki rade sledijo ^očetovski govorečemu prijatelju*, ki jih slo­venski kliče in vabi s seboj. Ta trgovina je že nebroj slovenskih deklet spridila. Ko pride mlad gospodič, Grk, julrovski citat, Egipčan ali tudi druge narodnosti k temu čifutskemu mešetarju, mu je treba samo z očmi zame­žikati in zastopijo se. — Mešetar gre, ako , nima »blaga* v zalogi, hitro iskat kako le­i polico. „Glej prjaleljea«, jej pravi, »hočem ti dobro, dobil sem ti dobro hišo, pošteno ljudi, le pojdi tja P Ako nevedno dekle Se p,li&|, dft bo dobilo visoko plačo, no bo so dolgo oho* i t do, gre in previdl goljufijo šolo, ko jo navadno že prepozno, — Ti moftotnrji Imujo tudi večja stanovanja, kjer dekletu stanujejo ter dobivajo hrano sta drag denar, prodna jim dojde kaka služba, Vsak avstrijski pa* robrod, ki pride k Trsta v Aleksandrijo, pazim pričakujejo te pijavko ali pa njih agentje, Kot sršeni se vstijojo na doslo Slo­venke, prigovarjajo jih, vabijo jih s sladkimi, neresničnimi obljubami, da boj postane dosti­krat tako hud, da so ti nmšotarji med soboj na parobrodu stepajo, tako, da mora policija pomiriti nemirno elfulsko duhova, Ta vojska velja osobito lepim dekletom, grdim in sta­ rejšim so navadno nI treba braniti, ker no najdejo ^očetovskih prijateljev*. Te stanje jo bilo neznosno. Ker av­strijski konzulat ni mogol ali nI hotel nič storiti, ker tl „imMiujP po navadi no spa­dajo pod nlkako državljansko oblast, lotilo se je po prigovarjanju luknjanih Slovoneov slovansko društvo ^Sloga" loga poslu. Uredilo jo velik azil, kjer ztunorejo dobiti služkinjo stanovanjo in dobro hrano, islotuko se je uredila v društvenem zavollščn meMarlja sta službe. V zavetišču, ki je v enem najlepših delov mesta, imajo smične, lepe sobo in ve­liki krasno opravljeni salon za čitalnico, knjižnico in za pošteno veselico, ki so tam prirejajo. Zavetišče vodi v društvenem imenu gospod Janez šemec in njegova žena, pro­poštena, brezsebična slovenska družina iz kotnenskega okraja, lstotako dobijo od društva, ako co bolne, brezplačno zdravila in zdrav­niško pomoč, a pri hujši bolezni plača za nje društvo vsa stroške v bolnišnici. In to zadnje vse za bornih 4« pijastrov tarife na mesec to je okoli 40 krajcarjev, za avstrijske odnošaje bi to bilo okoli 10 kraje, na mesec. Pomisliti se more, da imajo tu služkinje po 4- krat večjo plačo kot doma in da je tu vse po 4 do 5 krat dražje kot v Avstriji. Čifutski mešetarji so bili po drušlvr seveda hudo iznenadeni, zaslepili so brzo, da jim gre za glavo. Zagnali so strašen krik in začeli zmerjali, kar se de. Na parobrodu, ki dojde, odvračajo novo došle z najoslud­nejšimi psovkami od našega zavetišča: „Pr­jaleljca", ne hodite v društvo „Sloga% to je goljufija, vsi so tam sleparji, izslekli vam bojo Unm srajco, plačali hote na dan toliko in toliko (visoko svolo)\ ali pn tudi, ni več društva, zaprli so. Celo po hišah, kjer služijo naše, letajo, lovijo in pregovarjijo jih po ulicah: Ne vpišite se v društvo, to je golju­fija, hočejo vas ukrasti, da dobro živijo z vašim denarjem itd. Moja malenkost, č. g. o. Hubert Eant, g. Šemec in drugi Slovenci tu moramo grenke pretrpeti za dobro delo. In res, — čifutski mešetarji dosegli so svoj namen, v društvo se jih je vpisalo komaj 100 od več tisoč, ki jih je tukaj in od novo došlih pride tudi le malokatera v zavetišče, mešetarji jih eskorlirajo s prigovarjanjem v svoja stanovanja, zaduhla in temna v naj­nesnažnejših mestnih ulicah. V obja/i, ki ste jo natisnili v »Soči*, smo naprosili občinske urade in č. g. župnike, naj nam pomagajo pri težkem delu. Dozdaj še nobenega odgovora1.! Niso-li nekatere ob­čine na Goriškem že zadosti stroškov plačale za egiptovske bolnišnice, jim ni nič mar bla­gostanje svojih domačink v Egiptu?! Ce nam od doma ni pomoči, ne bomo se zamogli organizovati nikdar tu Prošnje društva »Sloge* do goriških občin in župnij, ki imajo dekleta v Egiptu, bi bile sledeče: 1.) Naj skušajo pregovoriti stariše ali sorodnike domačink v Egiptu, da svoje hčere od doma prisilijo, da se vpišejo v društvo »Sloga«. Tisti stariši, ki bi ne boleli, naj pa v slučaju sami plačajo even­ luvalne stroške za bolnišnice egiptovske, Občina ima na vsak način toliko vpliva in pravice, da to J-irja.^ •A Naj^aia občinski ali pa župnijski urad vsaki, kiodpotuje, priporočilo do društva, ki naj se tu odda. Društvo potem ogovori, Trije gojenci So potolčcni. In to zgodite m Radodarni doneski, — Za .Stoginc* svoji gostilni v Ajdovščini navzočega g. Ivana '*• Gospod uredniki Iz pridejanega — od se-je li vpisala aH ne. Naj jo svari pred zavode $o došlt darovi: Županstvo Crniče Lebana (15. marca): .Kako stojimo v vele­ županstva potrjenega — prepisa sejnega za­ je v navzočnosti gg, profesorjev o belem nieš . * vstopiti v dru­ prispevek za I. 18%. in 1897. gld. 40. — posestvu ?* Na to mu ist* odgovori, da dobro c. štvena zavetih ".Hveno zavetišče je T pisnika z dne i. t m. pa se lahko prepri­dnevu in pred zavodom! SKeer je kr. Kiikovšček in Ureič kot izraz veselja radi in to tem bolj, ker smo že pred Šestimi leti čate, da jo bila moja trditev v dopisu »S orožntstvo prijelo par napadalcev ali sloven­zmage koroških Slovencev t gld. — Dolenc zmagali. A g* Kovač mu je odvrnil* da bomo wdrevesnej ulici •—' sekka et — šagaraV ski dijak vendar ni varen svojega življenja v Avg. v Ajdovščini gld. 1*50. — Pravnik Ga-gotovo propadli, in sicer radi tega, ker g. Kbterit bi ne mogla najti pri. dohoda naše Št Viškegore* v 1^ Štev. «SoCew: ,da je tem prekletem gnezda. brijelcjd F. v Kanalu 1 gld. — Žagarski And. JCocjančič iz Podgore deluje na svojo starešinstvo v svojih zadnjih dveh sejah zavetišče, naj gre vprašat na avstrijski kon­ pevci na pustni večer gld. 250. — Pri že-roko proti kandidatu slov. veleposestva, grofu sklenilo vse zaostale robote za 1. 1893. in Je-li Slovencem res vsajeno, da mora zulat ali pa y katoliško cerlčev in samostan nitbj Jož. Muniha v Podbrdu gld. 4^70. — Alfredu Goroniniju. To se je tudi v resnici i#94. dolžnikom izbrisati* '— res nič n al njih mladina Kirati in trpeti sredi najdivjejših zgodilo. G. Kovač je bil namrač dan poprej sv* Katarine v Ateksandrgir Lovre Angeli v Kanalu nabral na pustni Iz pridejanega zapisnika se, gospod uradnik, ital. surovežev ali res nt nobene pomoči? večer v veseli družbi 3 gld. — Pri plesni v Gorici, kjer je izvedel okoliščine, vsled ka­ 3/ Naj nam pošljejo vse občine* ki tudi prepričate, da je sploh vse resnično, Ali se bodo izpolnile besede nekega tukajš­zabavi v dvorani Franca Bratina v Ajdov­terih smo morali gotovo proprastl imajo domačinke v Egipta, njih imenik. Mi ščini zložili rodoljubi in rodoljubke 6 gld.— 14. marca se je bil pripeljal v Cerniče kar sem pisal glede starešinstvenih sklepov njega Italijana, q> le čez mrtva in krvava jim vrnemo potem imenik onih, ki so vpi­Pri večkratnem snidenju vesele družbe v pisar tukajšnjega odvetnika-žida dr. Luzzatta. v zadnjih dveh sejah l trupla slovenskih dijakov pojete učiteljišče iz sane pri društvu »Sloga* nt pristavimo Šempasu na poH» se je nabralo 4 gld. — Obiskal je najprej g. Pignatarija, potem od­ Ker imam pero že v roki, naj Vam g. tega nesrečnega mesta? Hočeja l? slovenski eventuvaluo se imena nekaterih ničvrednih, Hons. Fr. Avg. Košuta o priliki svojega šel k nadžupniku po neka spričevala, ot\ tam ki niso pri društva* naj s«? od doma po­urednik, še nekaj sporočim. Kakor je že starisi in tudi slavna vlada to dovcUti, slo-ozdravljenja 10 gld. (Bog daj dolgo zdravje!) pa se je zopet vrnil k g. Pignatariju, kate­ svarijo. znano, je bil dne 18. januvarja t. i. SKelni bedno jim! — Pa vaJitvi v veleposestvu v Mirnu je remu je naročit, da pride pred voHtvijo za 4. Vse zaprošene listine naj se pošljejo Štefan Laharnar iz občine Praprolno, ubit v Dostavek uredništva. — In v zbrala narodna družba gld. 25 50, in sicer: veleposestvo k njemu v hotel »Angelo d*oro*. Pavletie Josip, Faganel Karu! in Jakilj Andrej G. Pignatari se je i^azil po volitvah, 'da so občini Pečanski„inrJtakor se z_g°*°^_ očigled takim.dejstroniLse_ten^jo__JaMnl_i|0-_ na ime g, dr.1 X - Pučnika, m. zdravnika: v -po-5-gt&* Mermolja Jos.r Fagaueii —JMiUa—in-mu Je wl^irasprotite strani" ^oifofilo,^da"bn Afeksa* • ' $&), &* P°d-vestjo Irdi, uLi • «»či iz občine sfa-nci še tnterpelovatf vlado © nastopanju Lokar Ivan po 2 gfd„ Jakilj Franjo. Pavletie mu dobro stalo 5 njiv travnika. ~— Tudi se mku društva ,S!oga* ali pa na ime Ponikavske. Mladeniči iz občine Št. Viško-Slovanov proti laškim sedeždanom! L., M^nce in Polde po 1 gld,, Pavlin 50 kr. je isti izrazil, da bi se bil prodal, ako bi bit društvenega duhovnika &* %, o* Huberta gorske niso bili prav nič deležni pri tem — Trgovec Joa. Makuc v (Jorici gld. ^'50. vedel, da propademo z $0 glasovi. G. P. je — Goriški fantje pri sprehodu v Pevmo in Eanla o, $• Fr«, anmosten m, Katarine. uboju in, ker se naši mladeniči sploh mirno I* Kopra-— D« se niso odnošaji v tudi povedal, da je prejel od nekega vele­ obnašajo, čudimo se odloku slavnega c. kr. Kopru zboljšali in, kakor-kaže, se tudi ne St. Maver gl k - Prof, Plohi f gld. posestnika s tolminskega glasovnico, s katero Le tako ho nam mogoče iztrebiti ome­— 0, + M. gld. I'50. '— Jožef Ctgon, cer­naj bi gtd volit, ker dottčni sam ni Imel časa. zboljšajo; priča Vam sledeči dogodek: njene niefetftrje, ničvredne iamečke clfutskega okrajnega glavarstva v Tolminu, na naše kovnik 60 kr, — Bbžon Franc, uradnik, za Pri neki priliki se je izrazil g. P. proti g. slavno županstvo z dne % febr, t. I„ štev. Dne G. t. m. ob 8. uri in % zvečer ** m. 3 gld, — Bis * - *'Or, prof., za april Kosovelu in Lebanu izClernič! fKoiovel, za­ plemenu. Gospoda slovanskega društva ,Slo­ t — 1349, s katerim se določuje policijska ura m bili napadeni slovenski dijaki tukaj-: gld. fto*anc Simon, trg., za april 1 gld. kaj niste mešetarili, da bi bila prejela za ge*, skoro izključno JMoTenci", ki zavze­za naš o občino; ob nedeljah in praznikih c. kr. učiteljišča v svojem stanovanju* — Mno­— Kavčič Josip, not, za mare in april f gld. tisto glasovnico 1000 gld. ? Dobro bi bilo majo odlična mesta v alekaandrijakom veli­ — Guljev&ek J*>s. t gld. m- Ivanke Josip, «500 gld.* ob 8. uri, ob delavnikih ob 9. uri zvečer. žica koprske drahali je pridrla. pred glavna kem svetu se seveda s to ialego m »o bla­ prof., za Ž i». 10 gld. — Šantel A nt,, prof. Eksceknca Franc grof Coronini, vele- V drugih občinah, kjer se je uboj izvršil in vrata dotsCnega stanovanja, fcriCcft: »Fora i za f m* f — Bulko Leop., velepos. za i m k m tupjn slovenskem tila in mi Slovenci v Ateksandriji tudi naših gld. v St. Petru, zakrivil — imajo pa menda policijsko uro ščavi!* .morte »i ščaviS* m druge slične 4 in. 4 gld. — Koren Anton, trg., za 2 m. deželni glavar itd., ki vedno trdi, da je nad slovanskih bratov, ki itak gmotno ?n moralno ob 10. uri zvečer. Torej se nam krivica vsklilu. „avite eulture*. Med vpitjem je me­2 gld. — Kopač Jernej, svečar, za 3 rn. 1806. strankami, ni glasoval samo tajno, kakor vsak podpirajo naše slovensko zavetišče, ne mo­ 2 gld. — ISfemienevan 0 gld. — Zn lep po­ godil Gotovo je bilo slavno c. kr, okrajno tala kamenje v okna in vrata; bati se je drug nas nasprotnik proti Alf. grofa floro­remo k temu siliti. klon na kolodvoru 8. 4. gld. 2 «~ Bumbarji nanju, temveč odprtim listkom, držeč ga proti glavarstvo krivo poučeno in zato prosimo, bilo da vlomijo v stanovanje. -- Druhal vi­pri Vaneku t gld. — Bovta, Kobandec -~ Odbor društva je pred dvema mesecema da svoj imenovan: odlok razveljavi in da deča, da ne more ničesar opraviti, pozgtibila BllbVkMn, Kohdiljcc ignilt tarok z ^judoin* dr. Pajerju, za liberalnega ih, Vei po vseh tukajšnjih časopisih razglasil dotično Za godbo %'i, niarea sta korakala č. tudi pri nas upelje zopet navadno policijsko se je začasno ter se vrnila s podvojeno močjo. in ker g » * »»* — rili gld. gg. Nanut in župnik Baubela iz Pudturna, objavo, Meščanstvo, osobito veliki svet alek­ uro — ob 10. »»ri zvečer — kakor v so­Napad se je zopet priol in krikov ni bilo 5 68 —• V* narodni krčmi gos. Ivana Gleščič-a ki je tudi svoje stanovanje demonstrativno stmdrijski prav pridno povprašuje po služ­ v nunski ulici nabral tKrok»r*ki k!ub* pri sednih občinah! Čemu bi Št. Viškogorci biti ne konca ne kraja. — Siti brezvipešncga razsvetlil v tmK izvoljenemu liberalcu. Dru­ kinjah v našem zaveti *fiu. Ali nemarno jih, igri .Ddrnino* 3 gld. \*l kr. V bti krčmi prikrajšani v svoji svobodi — za ptuje razgrajanja, razšli so se izlvsijoč dijake t na­hal pa je pred zupnisčem veno mer kričala r nabrala g.Čna Jtisipina X\ , \m domače f mešetarji jih držijo brez službe v svojih br­ Eviva Baubela. grehe!? — vadnimi psovkami. Še le sedaj (!! ?) prikaza! *Pepca Pelelinčkova* 5 golti. (Darovali so; logih in znajo celo preprečiti, da bi kaj zve­ Trgovec Makuc h šentandrt^i se (Opomba uredništva. — O se je mestni redar, opravičujoč se z obilim Jurij Može gld. 2*50, Iv, Dekleva 50 kr., T. dele o tem, da imamo o našem zavetišču istinitosti teh in pa v \% št. našegaposlom (!?) in z malim številom redarjev. H. 50 kr., Ivan Gfeičič 50 l*r.( iiaunig 20 vedno sramuje svojega slovenskega premika nebroj praznih mest oddati. lista sto­kr., Ferd. Zarli 20 Ue„ L Bajer m kr., Pepc« ter ima vsled tega se vedno nad svoj > pro­ natisnenih trditev smo se prepričali iz pri­Ubogi dijaki \ Koncem prosvitlega da jalnico nadpia vMacuz*. V »Soči* zatrjuje, Pelelinčkova 15 kr., Ivan Cijan 10 kr.. Peter To bi bila črna knjiga naše slovenske loženega prepisa zapisnika. Prosimo pa, da letja, niso_varni življenja niti v svojem sta­Dralček 10 kr., N. N. 5 kr.) skupaj 8 gld, da je -Slovenec, v javnosti pa se vede kot naselbine. Da mm nepristransk, treba mi bo, novanju. Slovenec . brez barve, ki. hrepeni le po slovenskih se s tem dopisom konča polemika o tem Koprsk i12 kr., katero svoto nam je izročil g. F. H. mat da končam s tem, da zabeležim i svetle strani. novem. Dokler ne obesi uskegu napisa, predmetu, ker imamo mi Slovenci v sedanjih — Nabrali pri svatbi ,pri Kontu* v Dom- Dekleta, ki znajo pravočasno uiti nevarnosti pač mnogo koristnega posla. Konce bergu gld. 150. — (C) isti priliki se je mu ne verujemo, da je ftjtbvenec. časihŠt. An ti rezan. od strani mesarjev, so poštene in marljive, nabralo tudi 75 kr. za vdovo Crmgojcvo ter amo izbrisali; tako laž si je mogel izmisliti — in reči moram na čast naši naselbini, IR razne novice. 75 kr. za žensko podružnico sv. C iti M. v Kreiitar Trpin na Solkanski cesti je le človek, ki ima strašno hudobno "srce. O Dornbergu, katera zneska sta bila osebno tudi mcMaril s kupovanjem «;lasuv v vele* da jih bo dobra polovica. Naša ženska mtft« tem več v zasebnem pismu.) Zaplemb*. — Tudi današnja prva iz­izročena strankama). — Cepovanei zložili v poseslvu. llil je ceI6 pri velop. Pintarju, ka­ dež, ki služi po Trstu in Gorici, je tam ve­ daja (za Gori* v) je bila zaplenjena, in to rudi gostilni županovi, pnunovaje novi, slovenski terega je vabil o določeni uri v gostilno ,aj liko bolj spridena kot tu v Aleksandriji kljub cele vrsto opfr.iuih slučajev, knkd so posto­po&tni ppčid 3 gld. li) kr, — Dr. Fran Km tre amici", las ponlkovskc župatilje dne 23. roar­ vsem meietarijskim spletkam. Nevarnost, da pali iahrnii o Slovenci v Gorici. Evo odlok ; v G. 5 gld. — Županstvo občina Kanal 10 V»i »icliurP mornjo priti k uieiiK9 m pridno deklo spridi, je tu v Aleksandriji cija 1897. (O razdelitv i obč . zem ­Gospud Dragotiii Sliueflj, izdajatelj in gld. — Pri poroki Fatetiča Mihaela % Marijo se je izrazila oHabuo gospa Tu tel i, kuUmt ljišč kat. občin Ponikve in Pečine). odgovorni urednik tednika „$očn% tukaj. veliko manjši kot v Trstu in Gorici. »Soldata- Šturm na Livku dne ti. ftbr, m je nabralo ima pekarno v llabaltaču #1. It) in kojo Slo­ — Glasom razglava c. kr. namCstnlštva za 01»w*.V-ujcm Vii«, da sem današnjo šte­7 gld. (Bal Bog sreče 1} — Gorica n zbral v venci predobra podpirajo, Dne 22. pr, m. šoeeljna* tu ni dopiti, ker ti so Arabci-mo- Primorsko z dne IG. oktobra 1894., št. vilko tedniku »Soča* (Izdajo za Gorico) za­veseli družbi Hrvatov iz Hrvatske, Slavonije pa je baje pfes-da samega veselja pri raz­hamedanci ali pa Angleži, isto tako ni za« radi sestavka »Drobiž o razmerah v Gorici in Dalmacije v »gosttoni* vrlega KaMelaim svittjenili oknih. Mi srno že enkrat opozoriti 18.G50, je bil že objavljen sklep deželnega pcljivcev v obliki delavcev itd., ker i ti BO in okolici** (VIL čf.) (učitelj gospod Golja) do Aute Poparlča 7 gld. (Slava bratom Hrva­Slovence na predrznost te prodajalke in ilaties Arabci mosiimi, Istotako moram z veseljem odbora dne 19. julija 1893. in dne 13. ju­konca (in trepetu) zaplenil, in da je že ob enem tom l Hvala srčna l) to zopet ponavljamo, uadejaje se, da nam zabeležiti, da fovsod slovenski govorijo in nija 1894. o razdelitvi istih občinskih zem­tukajSno c. kr. glavarstva naproseno, naj za­Za nesrečne žrtve v okolici smo prejeli je n« bo več treba priporočati, posebno ozi­ ljišč in potrjen vsled odloka c. kr. mini- seže vse primerke nahajajoče se v uredništvu* se svojega jezika ne sramujejo, da so celo Iz Mirna 5 gld. mni na to, ker imamo obilo narodnih pekov sterstva zadev 2. v Gabršček-ovi tiskarni, v prodnjalnicah in Za Volarrčeve sirote prejeli 4*50, v Gorici. — Dostavljamo, da ona največ ponosne, da so Slovenke. Stvar je namreč notranjih z dne oktobra smo ta,—Italijanska kolonija v Egiptu, ki se 1894. št. 25.417., in s cesarskim odfocenjem drugih javnih prostorih. katere so zbrali učitelji in učit. prijatelji na razpet/uva kolače o | riliki birme in praznikov. V Gorici, dne 0. aprila 181)7. Urešnicah pri Vojnfkti na Staj. Slovenci na deželi in v mestu, obrnite hrbet peča ponajveč s temnimi, zakotnimi obrti, z dne 29. septembra 1894. G. kr. državni pravdttik Presrčna hvala blagim dobro nikom.! vsem svojim ošabnim nasprotnikom ter nesite je ta jako zaničevana. Pri Arabcih pomeni Ukljub temu, da ljudstvo %% da bi se vaše gro»e le pekoiu-R»rodiijakotu! VIDTJLICU. Kaj je bilo? — Goriške ječe so bile se beseda »Italijan* skoro »lopov*. Seveda se isti sklep čim prej tudi dejanski izvršil, z mladeniči m možmi Ne podpiraj mu nasprotnih gostilni- VlaoK gost. — V torek zvečer je došel dvakrat prenapolnjene vsaka sramuje, če bi imela za Italijanko ve­naše slavno županstvo za zvršttev istega niti iz okulice; zdaj se skoro že vsi na svobodi. Carjev. — Neki posten Lah, Gorica n, kateri z brzoviakom v Gorieo nadvojvoda I jude ­ ljati, medtem, ko so Slovani, ki imajo močno ne zmeni ter noče v tem ničesar ukreniti. vik Viktor, brat Nj. V. cesarja. Nastanit — Goriška tahonska druhal je imela »za­spoznava zagrizenost goriških hujskačev, nas »ščivi* da prikažemo v pravi oporo na Francozih, čislani.. Da dostikrat se Do danes se še ni bilo v tem drugega ukre­se je v hotelu južne železnice. Drugi dan je doščenje*, da so bili pod ključem. je naprosil, luči tudi v dogodi, da pomaha kak pofurlanjeni Slove­nilo, kakor da je bil g. Iv. Lapanja, zemije-sprejel deputaciji Rdečega križa in gospin-— A kaj je bito? Nič, nič in nič J BAHGS ne gostilničarja Brumata ulici Franc Jožefa, fa mož zabavlja vendno proti Slovencem in skega društva za podporo ranjenih vojakov. moremo še govoriti natančneje, kakor bi že­ nec iz Trsta ali Gorice v Aleksandrijo, a tu merec, nekako površno gozde, do kojih so leli; toda govorili bomo, ko pride pravi Čas se norčuje ii njih. Njegov brat se piSe — Potem je Sel ogledat bolnišnico in seme­ se mahoma spremeni iz fanatičnega Laha v imeli že itak posamezni posestniki pravico nišče. — Poselil je deželnega glavarja v št. za to, da bo nekaterim gospodom šumelo po »Brurnatl* in je so leiovatec »Patria del Slovenca. Vašim prenapetežem v Gorici bi užitka, lansko leto pregledal in premeril in Petru, grofa Franca Coroninija, Matildo gro­ušesih J Friuii*. tedaj tudi ne škodilo, ako bi jih poslali na — pri tem je ostalo. fico Coronini in še druge. — Od 4 do 5V* Usitjivo*t naseda žtlputia — Znanih Kamnoseka Ftirlau tn Clel^ol, imabi sprehod preko morja, da vidijo tukaj »glo-Ker pa menda nekaterim tudi tako pop. sta svirali vojaška in mestna godba nam je že več slučajev, ko je na* »magni-svoj kamnolom v Nabrežmi, delavnico pa v pred hotelom. Zsočer je bit banket pri ba­Hef» podesla* pokazal svojo velikansko ne­ulici Franc Jotefovi. Tudi ta dva sta Sloven­ rijo italijansko". Veliko naših deklet je tukaj, dobro ugaja, zato nimajo nobene sile in ronu Juriju Locutelli v St. Petru. — Nad­vednost v etiketi. Evo zopet h\k slučaj: Po­cem hudo nasprotna« l/.ogibtjimn se torej ki se naučijo prav dobro i francezki, arabski sk*bi, da bi se Čim prej ustreglo splošni želji vojvoda je odpotoval včeraj predpoldne v vodom prihoda Nj. c. kr. Vfsafc. nadvojvode tudi njiju! in angležki, a vendar ostanejo pri vsem tem ljudstva, posebno ubožnejšega, ki tako teško Trst. Ludvika Viktorja je prišel tudi župan na Pojasnilo. — V au.uji St. •Soče" je Slovenke. pričakuje, da bi se obč. zemljišče razdelilo, Osebne vesti. ~ V sredo zvečer je kolodvor in hotel nadvoj - u roko, kar bila Ziibetejtena govoriea, dd je Andrej Cr­da bi si potem vsaj nekoliko olajšali svojo umrl v Št. Ferjariu č. gosp. vikar Anton je slednji tiho prezrl. — Tudi pri odpoto-natlc iz Šempasa prodal stoj • »Primorski List* je prinesel nedavno žalostno stanje. Vsak bi rad svoj košček 6 regorčič , rojen na Vršnem dne 17. janu­vanju visoke^ pan blarniral; Vsled tega so nekteri, vžlasti v onej dolini, sestavek pod imenom: »Ne v Aleksandrijo l* varja 1824. Veliko let zapored je službovat nekaj je govoril namreč, a nikdo se ni zmeni! ki ne poznajo Andreja C„ obsodil: obee obdelal in spremen]! v rodovitno zemljišče. laz kot dober poznavalec egiptovskih razmer v Št. Ferjanu, kjer je legel tudi k večnemu za njegove besede. znanega in >f- župana Koliko bi to splošne koristi donnšato, nasprotno se ne morem povsem strinjati z onim se­počitku. N;ij počiva v miru. g. Jožef u Crnatic-a po domaČe Rjavca, Ka5 narodni voditelj dr. drcgar^Id9 stavkom. V Trstu in Gorici se primeroma pa služi sedaj vsa obč. posest edino kot V Metliki jo umrl 30. marca c. kr. je tudi mej Furiaiii visoko cenjen. V dneh da je to slon). Rjaveč je in ostane mož-pa­veliko več deklet spridi kot v Aleksandriji, skupni pašnik in imajo ves dobiček le oni, notar g. Fran Stajer T znan v prejšnjih golitev se je v marsikaterem krogu laike Štenjak, ki ne prodaja svoje časti in časti letih na Vipavskem; star je bil 43 let. — s\foje hiše. a pri vsem tem se tam še »potiirlanijo* na ki imajo živino, osobito konjerejci in vo-gospode opazilo \n pritrjevalo: »A »oialtrt Drugič poročen je bil z g.čno Matildo Bo ­ sramoto slovanskemu imenu. Da nam Bog lorejci, kdor pa teh nii;- mu vsa obč* po­italiani ci manca per gutda un Gregorčič, ii 1% najbolj zapi sra avstrlj. kraja sest prav nič ne koristi, aedaj sicer velikega žič, bivšo učiteljico na »Sloginih* zavodih v quale disinteressato st sagrifica trdto per la — iz Uknja — ob italijanski meji smo do­ da, da iztrebimo tukaj čifutske mešetarje, Gorici. — Žalostni udovi naSe iskreno sožalje! sua nazione. Invece nol italiani abbiamo per bili ustmeno prošnjo do državnih poslancev, dobička nobenemu ne prinaša, ker je videti petem bom naravnost sledeče svetoval: Ne Odlikovanje plemenitega grofa. — caportone itn notno ti quale ci ha tradito la naj bi se potegovali za zgradbo drtavne ce­pošiljajte služi* slovenskih deklet v Trst in kot kaka puščava, gola«, neobdelana! Koliko Opolnomočeni minister Njeg. Velrč. kralja patria gia cento volte!* ste tokraj meje, kajti ljudstvo tamoSnjega Gorieo, pač pa v Egipet, ker si tukaj več bi potem splošnega dobička prinašalo, ko bi španskega, visokorodni gospod B a g u e r grof Slovenci na Goriškem naj bodo toraj okraja se ne more nikamor ganiti. Ceste na prislužijo, manj spridijo in ostanejo — se v par letih spremenilo v lepe travnike, S i l v e r i j , veleposestnik v Brdih in Gorici, ponosni da imajo voditelja, kateremu se cela tej strani nima, a te mejo sedaj ne more, -r in vrte,je bil te dni odlikovan od svojega kralja s nam nasprotna stranka z vsem spoštovanjem ker je zaprta. Slovenke 1 Lansko leto je veliko Slovenk od­ njive sadonosne ni niti preceniti častjo tajnega svetovalca. Plemeniti grof, če­globoko klanja. Žtvio Gregorčič! Zavednost nekaterih slovenskih kre­ potovalo za časa kolere/Precej mest je praz­sedaj mogoče. In vemfar so v tej važni za­prav ptujec v naši deželi, vendar čuti z marjev — Dognali smo ?»a dva % dežele. nih, kjer iščejo slovenske služabnice. Za ti­devi za splošno korist občine naši obč. očetje našim ljudstvom, mej katerim ima svoje po­Drobiž o razmerah T Goriet la 4a, ko sta prišla v Gorico kupovat vino .okolici. — Doslej smo obelodanili že mnogo ste, ki so namenjene iti v Trstsiužit, tako malomarni, da ne preostaja ubožnejšim sesti. Zatrjujejo nam namreč nekateri, da dva kremarja z dežele. Oba sta bila — se slučajev, ki dokazujejo, kako mirno in lepo bi gotovo boljši kazalo, da pridejo v Egipet, slojem tufcajšnih posestnikov drugega ukre­je tudi on obsodil nedostojno demonstracijo se vedejo naši Lahi, kakor trde celd uradni ve, ne skupaj, — v slovenskih zalogah vina, seveda le, ako se oklenejo društva »Sloge*. niti, kakor se preložiti na drugo merodajno goriških Lahonov proti Slovencem o priliki stroji. Naj danes podamo Se nekaj drobiža, vino pokušala, pogajala se — in slednjič sta volitve v veleposestvu. Naše iskrene čestilke! To je moje nevažno mnenje. mesto, da se tako prisili do dejanske izvr­kt v celoti muogo pove. kupila pri Bolaffiju , to je pri onem Imenovanje. — Sodn. askullant g. M. možu, kateri je bil proti našemu kandidatu v šitve prej omenjenega sklepa. Ako tega ne Vodstva »Sloginih* zavodov in zaba­ D r. P e C n i k, mestni zdravnik. F a b j a n je imenovan sodn. pristavom v veleposestvu! — Opozarjamo zadnjic vse take višč so naznanila predsednistvn »Sloge*, da storimo, bomo vedno le pričakovali in žu­ Ajdovščini. Čestitamo! kremarje, kateri kupujejo vinat naj to store otroci nimajo nikdar miru, da so napadam DOPISI. panstvo ne bode sililo g. zemljemerca, s ka­Iz Kopra so pobegnili nocoj skoro vsi in zasramovani; vodstva prosijo pomoči. edino in samo prt naSih založnikih, kt so terim je sklenjena pogodba radi razdelitve slovenski učiteljski kandidatje; kakih 30 jih Stnrisi so se obračali s pritožbami tudi na gg. Ivan Dekleva , Anton Pečenk o ter obč. zemljišča. Zakaj se ta ne stori lahko je ušlo skrivaj okoli 2. popolnoči peš, drugi pa redar3tvot ali brez uspeha. vinarsk o društv o v Gorici, Tisti krč­davi s parnikom, ker niso varni svojega življenja. marjt pa, kateri se ne bodo držali narodne S Št. Vlfikcgore. — Na moj dopis presodi vsak sam. Tega se pa ne more več Enako se godi osebj u ,Stogmih* Včeraj ob 2. popoldne je zagotavljal okrajni zavodov, zlasti g.čnam učiteljicam, ki so discipline, bodo bojkovani bnz milosti! — v 12. štev. »Soče* odgovarja mi g. dopfenik trpeti; enkrat se mora izvršiti! Kdor bi to glavar, da se nikomur ni ničesa bati, ker bo bile pogosto napadane in zasramovane. — Torej zopet: Svoj i k svojim i »S Šeoiviškegore« v zadnji, •13; štev, »Soče* dalje zavlačeval, smatrati ga morama nasprot­on skrbel za varnost, a do 6. ure zvečer so Soprogo nekega odličnega Slovenca je Kake se godi Slovencem T Oorlel t »n pravi med drugim: »V dopisu v zadnji nikom spločnih občinskih korislij! bili že štirj e kandidatje pobili. — Evo svojat zasramovala s »porca sciava**. Kaj bi Y ponedeljek se je zgodilo, da je bil napaden razmere .Soči" pravi g. dopisnik, da je tukaj ria kanibalske v Istri 1 In laški poslanci naredit vsak častnik, ako bi njegovo soprogo od Lahov nek hlapec, Slovenec, ki se zadr­ Št. Viškigori občinsko starešinstvo razvelja­ se drznejo še interpelovati. — Tamošnjt rav­tako zasramovali? Ali bi ne potegnil sablje žuje pri .Uajbu*. Lahi so mu razbili glavo. ISB Kopra — Danes teden priobčili natelj je za vse pritožbe slov. učiteljiščnikov vilo doklado po 50 odstotkov za zgradbo in bi lopove kaznoval na licu mesta? — O tem ni tGorriere* sporočit. ste dopis, v katerem dopisnik opisuje neznos­ slep in gluh. S tem gospodom se bo treba Slovenci pa smo v lakih slučajih brez po­ nove ceste po »Tilniku* — itd. Potem na­ Dne 6. aprila 1.1. je bil natepen hlapec, no stanje slovenskih dijakov v Kopru. Ali obširneje pečati. Na svidanje. moči. Le s pričami podprta tožba bi dala daljuje : ,. . . pa temu ni tako. Dne 1. marca Slovenec, ki služi pri trgovcu Kastelizz u reči moram, da je vse površno opisano. malo zadoščenje t A kdo se bo totaril s pod­ Preiskava« — V torek je došel v našo n^ Piazzutti. Nalepit so ga baje s a m gos p o-t I. je županstvo (ne županstvo, temuč sta­ Resnica je, da je vse še huje nego je pisala tiskarno in v uredništvo preiskovalni so ivk kupljeno poulično svojatjo? dar in njegova dva brata tako, da je rešinstvo ! Op. dop.) zopet odobrilo doklado cenjena »Soča*. Čujte in strmite, kaj se je g. F r a n c e s c h i n i s, da bi poiskal rokopise Enako se godi hčerki slovenskega pro­padel v^ nezavest in so ga morali spra­po 50 od sto za zgradbo ceste in z^uka« dveh zaplenjenih člankov v predzadnji »Soči*. fesorja, ki je učiteljica, tudi ona je bila že viti v postelj. O tem dogodku je bil ob­ zgodilo danes. Ob štirih popoldne napadla zalo, M se morajo vse-zaostale robote Seveda je došel brez uspeha, ker ni našel večkrat na ulici zasramovana. vesCen nek goriški zdravnik, naj pride po­ je fanatična druhal tikom pred vratmi uči­ poravnati*. ničesa. — Tudi to zasledovanje je znamenje trtice o volitviili T veleposestvu*— gledat, kaj se je zgodilo z ubogim hlapcem, teljišča slov. gojence, prihajajoče h zavoda. Saša, v katerem živimo goriški Slovencu G. Ignacij Kovač iz Ajdovščine je vprašal v ker g. K. ni hotel poklicati svojega zdravnika, na ?sa re& da n& pride ^ai* Pfi Kastelizzn Slovenci njene gostilne. Okoličanski Slovenci, . kupujejo največ Slovenci — in radi lega naj bi odsedali tudi žanaprej rajši pri njej, -i jim toplo priporočamo, da se teognejo takih nego pri kakem nasprotnem krcmarjui trgovcev, kateri naše ljudi tepo! NarDČalkom. — Vedno ista pesem! V nedeljo je prišla v prodajalnico Tudi danes se moramo pritožiti, da mnogo GJaseppe Miani-ja v ulici Caserma neka gg. naročnikov je ze!6 nerednih; prar velike Siovenka prodajati jajca. Trgovec je odkupil je dolžnikov! Lepo prosimo, naj/vendar vsa in ker se nista mogla zjedmili v številu vsakdo poravna svoj dolgi Gasi so resni, — Slovenka je trdila namreč, da jih je več, hudi in mi moramo biti — — na vse pri­nego jih je naštel trgovec .— jo je vrge l pravljeni. Saj vendar more spoznati vsakdo, ve n skozi vrata v ulici G iserma. Revica se da izpolnujemo svojo nalogo z vso odloč­je vrnila jokajr, v fttnctmo po drugih vratih nostjo in vztrajnostjo; naj bi nas vspodbu­iz ulice Moreili, a tudi tukaj je imela smolo, dili naši gg. naročniki k nadaljevanju težav­kajti vrge! jo je ven tudi skozi ta vrata t nega boja s — točnim plačevanjem naročnine, Tako se torej godi Slovencem v Gorici! — sicer obnemoremo pod težo vsemožnih žrtev, Naših IrgovtV? z jcsfvinanri je & nekaj. Pri­ki se od nas zahtevajo. |poročamo za sedaj te-le: Anion K u § t r i n .Goriška ijudskti po$oji!uieav na­v Go*oos'v. ulici št. 23, Peter Drašče k v preduje z velikanskimi skoki . V prvem le-jStolni* ci, Jakob G ril v ulici Sv. Klare in toSnjem četrtletju je dosegla že lanski polu-Ambrož F u H a n v IVžiSki uljci, -letni—prometf—namrečokroglo"Y^—mliU^mr-1 Tltlfef S. i n 1 venski gld. Ako pojde le v tem razmerju naprej, pek in rodoljub Jakob Gerbic . Ker ne doseže posojilnica letos — milijon jrld. drobi v biki rog, so p\ zapustili nekateri prometu. Toda posojilnica bi celo daleC laiki odjemalci, po katerih se pa ne joee. presegla milijon gid. prometa, ako bi imela Priporočamo milim rodbinam v tem delu vedno dovolj denarja na r , . Tako mesta, njj pf • -tudi oni le svoje pa je rnor.da odkloniti r;roAnje do 25.000 ljudi, posebno pa g. Gerbca , DraSček a gld. posojila edino zategadel, ker nima dovolj itd. Svoji k svojim! denarji* n» razpolago. Slorend^Je vsi rajajte! -~Ču>mo, da »Goriška ljudska pc .%* je naj­se laiki' trgovci* ž« jočejo, da, coKT piftejo važnejši ^tavoi ;pcev na Gorilkem; v opt-t pri njo siuvljamo lahko lepe nadeja prihodnost, jijiU kupovali. Rotimo na$e rodobnbp, naj ker bo nala najtrdnejša ^aslomba. — Zatd '• " ' *jj» poti ter nuj se n*'* vr-' • pa naravnost pozivamo rodolpibe, ki imajo denar naložen pri tujih zavodih, da ga pri­več. v ftlacune, katere so zupu«li!i! Bodimo neso v »Goriško ljudsko posojilnico8, ki jeenkrat molje in ne dajmo se teptali! Le tako tako zanesljiv r.avod kakor vsak večji tujijih naučimo spoštovati auUto -narodnost! denarni zavod. V slogi je moč! Dokler v.->i tak' len* smo z spustili, ne postavijo i\u sv«;;e p' ;\en*»kdt Dežnik je pustil nekdo v nali tiskar ni. ,n« dalef od i»jih! — Svoji Pravi lastnik naj se «g s s ? Mam. k svojim! hhtnlca uredništva. 0. dopisniht h Rodoljubi m Vipavskem l — Dne Škrbtne: Va* dopis nam je prišel, žal. pre­28, marca so se p-H koW-polno, ko je bilo vse izvršeno, ter setlaj Ijem in jnrico; v 1'odlurno postal bre^p/edmeten. Priporočimo se za v so bili k.tninjiirii, J^den je dobil dva kamna prihodnje. — (». I. S. župan v Ihljani: Vaft v hrbet, da so mu o*iuL na suknji ntatlefei odgovor nikakor nismo dolini priobčiti v vsled prahu in hudega udarca, — Kdo so smislu § 10. tisk, znkoiiu, ker za .posl-miro* bili ti Irije? Prosimo tep& da te prijavijo v g, učitelja ne pade odgovornost na nas, kakor mitom itredttiMvu ali pa da nam pmoCajo v se lahko prepričate iz opazke pod m;«lovom. pismu pni v natančno o vsem dogodku. To »Poslan«** je sprejeto v na* l;st proti plačilu, nujno p«dr«»btijeiim v nov dote , k»*k«> mirni btotako se more Viift odgovor priobčiti le m bili isti dan Podturuct in kako — mm* kot .poslano" tudi proti plačilu, Ukrenite, mirni* Slovenci v okolici« kar Vam se zdi prav! — (jg, dopisnike h Kunala, Ajdovščine,„$ai!>imko driMro* v Tolminu Cepovana itd* prosimo potrpljenja. Vse priderazvija kaj živahno svnie dt-lovanje. V dr v drovismri KMMO drevc*e, utira* Zahvala* lani cepljenih. fi(H,K> ai* srd.tj cepi in .MMK P Podpisatii šteje si v Častno dt>D.nost izreki divjakov. RruUto ldar'.» phva m* I«.? H zahvalo gospodu učitelju Josipu Križniku v poiiino$itvf}0 «.idopo«JMV4 drevj.i mej tjud-Matija Celju, ker se toliko nudi za v/gojo nase hiu.Hn neg« tudi ^ p •, ' ?.** /asaj^ndi u* iti poučuje kar v dveh krajih Marija itreves, s poukom in /animaiijeui. Društveni Celju tfi /npotok, ter se ne strast ne dolgega hijiuk A, V. je razdelit mej občinstvo na pota tte širnega vremena v izputitovanjc nje* stotine žlahtnih cepiče v, mladina se uci sa­gove dol/nosti. diti in cepiti, ljudstvo v$;ifc d.tn pnpr.i^ttje V I)chcnjem, 3. aprila 1807. po drevesdi in cepičih, dnt^t vmiiki ne mui m Krhiljmi VeHsf-ck. »-,Sailj.»wko društvo hude imelo v nedeljo &h L m. po večeritieah v To!?*HIPi občni žimr* Upati Je, da se vdcleze občnima zbor** Razgled po svetu. vsi dru^tveiiiki in vabljeni so tudi pri Državni zbor. — V poslanski zbor­sad;ur$ki'La napredka ti.< T« -HI. Na mri so je G. f. m. vršila volitev predsednislva. občnem zboru p >govorium in poučimo se za Predsednikom je bil izvoljen dr. Kathrei nSe zivahntAe in n<;| u»'<* v pral in z 238 glasovi proti 114, katere je dobil grofpovzdigo sadjarstvu v na^e-ii ol.:r-tji). Pri tej Attems ; 18 listkov je bilo praznih. Pred­priiozuosti si l.thko vs.tkdo ogleda tlrctvsnico. Na veselo sv.« *d.ij J Natančen uspored , sednik se je zahvalil na izvolitvi in je oblju­j bil, da bo nepristranski \odil zbornične posle. se objavi kasneje. Pozdravil je zastopnike V. kurijo, i/,rekšt nado,Tržaški župan — potrjen. — Cesar da S 't-r,-* I tednikoma Poljak Da vid v i le z Ab r a h a* t *hnnv • , [ m o vi c in Ceh k. Kramar. Volitev je tra­.U doloCbi* o molilni pravic iU tri ure. so javno razkrit«•ni v ' • Pred to voli tvijo je zbornica najprej Za ugovore je določen rok I i dmt. odobrila tiste volitve, predi katerim ni bilo Našla -e je r»-^.i . -• umkn m e prito/be, f . ^ posl, Wolf je na to zahteval besedo in ker mu Kdor j« ibri, «v yl < l.h l.f,*U ;i> predsednik nt hotel dati, je naredil velik Trpinu, oziroma Anto*»tt Trp •tturiii t .škandal, kateri je pozneje še trikrat ponovil. gori* Italijanski poslanci — progressovd so , i povodom Zahvalit. -•••-N .o podružnice , vlado radi izgredov -.tli volitev v Trstu, na Goriškem in vsv,-Cirila in M, S -da ZA ' it J ?V prav Istri, ter zahtevali, naj varuje Italijane in sr^no za *. durov«d< eni l , f dre. — To so na­in daroviilkam ZA pret-o*e bnikft v rediti po reko: *ieCem tt% da mi ti ne po­blagu kakor v denarju, ki ^ -ko! do­lj reCeš*, No, dobili so takoj edino pravi od­ i;l!lci * t !'•• i, t: t t , fofulMlb .' U .. govor od strani slovanskih poslancev. Da, pri domaČ? zabavi tuk. t**u •'•'••. U ljudje l Ker imajo Primor­ dne i. L m.; zah -•• •• . • ' II prav srčno predrzni so na skem vse ofkijozne poročevalce na svoji strani, upajo se takd daleC. Toda Slovani ' , -(;, $». ;-*i ; . . . < -i. . , . p.*, * nismo spali in bomo znali primerno nasto­ »•i.* 'r'i p^L<5.4 f:»J: r,\-*:•', >;^n?i , -: ' p*» piti tudi proti oficijozom. petje, v , 'i»* t Erzin za do\rS-n«i • in \>em drugim, ki so Avstrija. — Zadnje dni se je mnogo na kater-• , ' , • da se je do­i. , krizi, ki je nastala v^led mača zabava prav sijajno vršila. tega, ker grof Badent ni mogel dobiti v iki vladne veČine, k a k o r š n e si je ,l*rvnŠkt Sokol*. W.-'••trajnega želel . Da pridobi Čehe, katere potrebujein vstrajm-^a i\ru* •• napora in raznih kot jede i« ijočih delov veČine,otokov je slavno e. kr. oknr. .nMvo v jim je obljubil, da izda jezikovno naredboGorici s »tojitn odtokom od dne 2. aprila t. w nx s katero naj bt priSelL štev. 4583» na odlok visokega e. kr. mini­Češki jezik do svoje veljave. To pa — kakor•'..--• »-. • ti. rebruva* navadno — je vzbudilo krik med Nemci. rija t. L štev. M 078,» dovolilo druMvu dru-Ker so se grofu Badeniju uprli poleg nemškihMveno opravo (no^o). X-»recei Ijiva hvala za liberalcev Še Češki veleposestniki, na katere^fnd in to pridobitev gre vrlemu rodoljubu je tudi račund pri sestavi večine, je podalodvetniku dr. Gregorinu v Trstu. Na ?.dar! mmislerski predsednik ostavko vsega mini­ «SloTanoot sploh, Slovencem pa po-sterstva. Cesar ni vsprejel ostavke ter po sehej priporočamo, da odsedap v ttGrand natančnih informarijah o razmerah v zbornici Hote l S u d a*, ako kdaj pridejo v Gorico. pozval Bademja, naj ostane s celim minister- Lastnik hotela, g. Soda , je brat Čeh in kot stvoru na svojem mestu in sicer na podlagi tak nam je prijatelj v vsakem pogledu. Lihi programa prestolncga govora, ker je doka­ m žMj« njo njegov hotel in ga uprav zano, da dobi mmislerstvo za ta program radi tega priporočamo vsiiti Slovattom-popot-izdatno večino. Cesar je ob enem Badeniju nikom! **. in vsem ministrom izrazil svoje popolno za­Bojkot so napovedali goriški Lahi go-upanje in povdarjal, da je jezikovna naredba snhniarki ,pri Lizi* (zlatem križu) v Kapu-na Češkem neobhodno potrebna. ^ • rif gospe Mandier, in sicer radi NaCin, kakor se jo rešila ministerska • ^«r ni hotela razsvetliti svojega stano-kriza, pomeni popolno zmago grofa Badeniju, \ ^ m. marca. Gospa Mandier, po vsaj začasno . Toda brez sodelovanja vlade ako * M **em,Wl n i mogla drogaCe storiti, se je ustanovila veČina v zbornici. Jedro te ot^a ftnp*"1 rnzžiilili Slovencev ne samo v veČine bodo slovanski klubi, poljsk i in uonci nego tudi one z dežele, kateri pri češki klub ter slovanska zveza. To aUT^e ^ ^'» ^ «>a ji ne bo žal po je velikega pomena, ker to je v avstrijskem 11 g0Bll»i radi katerih so se izogibali celo parlamentu prvi slučaj, da so Slovani pod« laga in zaslomba vladi. To reSito goeili liberalni veleposestniki, ki ; da 3l pridrže popolno prostost pri i zikovnega vprašanja, da pa hod krepko podpirati in tudi vplivati na nee nacijopalec in liberalce, da ne bodo preveč I nasprotovali zvezi liberalnih nemških velepo­sestnikov s slovanskimi strankami. S tem je vlada dobila moc, izvršiti svoj program. Načelnik poljskega kluba Javorski in načelnik mladočeškega kmba Engel sta si v imenu svojih klubov javno sporočila drug drugemu zagotovilo najpopolniše Ceško-poljske solidarnosti. ,Wiener Zeitung* je objavila 6. t. rn. dve narediti ministrov za notranje posle financ, pravosodja, trgovine in poljedelstva o rabi Češkega jezika pri oblastih na Češkem. Od l. 1901. naprej bo moral biti vsak urad­nik p o vsem-kraljestvu vešč"tndi TCškemlf jeziku in bo moral to dokazili po izpitu, kateri ho moral položili najdaljo v treh letih po nastopu službe. Druga naredba se tiče rabe deželnih jezikov pri oblastih na Češkem in določa bistveno, da se v kazensko­sodnem in civilnosodnem postopanju vse rešitve in odloki, kakor tudi razprave morajo vršiti v tistem jeziku, katerega se poslužujejo stranke, Za vojaške hi orožniško oblasti pa ne veljajo ta določila. — Ti nnredbi se sicer ticela samo češkega kraljestva, toda led je prebil in kar so d d lehi iti kar že imajo Poljaki in Italijani, ne bodo mogli dolgo od­rekati tudi nam Slovencem in splou Jugo­slovanom. Poloia) na Krsti. Ktikor poročajo t Dunaja, so tamušnji poliliški krogi prepričani, da je treba sma­trati položaj na Vstoku zelo zamotanim, in to mora vzbujali resnobnih, skrbij, Poliliški krogi se uamreč bojtv, da bi v istem trenutku, v katerem bi Grška z orožjem nastopila zo­per Turčijo, niti Bolgarija in Srbija izostali mirni ter ju nihče ne bi mogel zadržati, da zasedel i one dele turškega ozemlja, kjer bi­vajo Bolgari, oziroma Srbi, Poveljniki ekskader so dovolili uporni­kom, da smejo osla viti trdnjavo Akrottri. Komaj pa so bili uporniki kakih 2000 kora­kov izven trdnjave, jih jf napadlo kakih ižOOU turških bašibozukov (nerednih domobrancev), ki so bili, prejšnji večer zapustili Kanejo in se namenili v Helin, V bitki je padlo 50 baši­bozukov. (JvropHki vojaki, odposlani, da raz­orožijo obe stranki, so došli na lire mesta) KO je bil boj končan. Baši-boznkl so ubopt1 povelje zapovednikov evropskih fet ter takoj oddali svoje orožje in slreljivo, Parizka »Agence Ihivas* poroča o istem dogodku iz Kaneje: Glede na dogodke pri Akrotiriju je treha povdariti^ da so evropski vojaki nastopili radi tega, da store konec bilki, S pomočjo Tešttl-paše se* jim je po­srečilo razorožiti baši-lmzuke in jih zavrniti. Poročila z dne 7. t. m. pa so jako resnega značaja in bati se je, da smo na pragu velikih, usodnih dogodkov, katerim ni mogoče preračunati posledic že danes, Vse vlasli so naročile sVojim admiralom, na j pričnejo z blokado Pireja, prista­nišča blizu glavnega mesta Atene. Odgovor na ta korak velevlaslij utegne biti ta, da Grška napove vojno Turčiji. V isti hip pa morajo odstopili vlasti od blo­kade Pireja in Krete; kajti, ako bi po na­poved bi vojne še vedno ovirale prevažanje vojakov, bi to značilo, da so zaveznice Tur­čije. Vojna med Turčijo in Grško sama na sebi ne bi delala skrbi Evropi, pač pa je nevarnost v tem. da gotovo pade iskra tudi v Makedonijo. V slučaju vojne, je ostaja v Makedoniji ^vrtova reč. Pripravljenim nam je torej hiti na jako resne dogodke. Foiihmt -S«$«e 60 Kr. i}~ i\ '* -\ g» }* j-r? s •. -*-" i •• .*t ,t-.*. *** * »M ! -\ •! — r.'-n­•• ,cr, b..^sn:'«ua K^l'^'l.t r*»»i»: '>'b',ViHrf tvr,',; u^l i l#Hfi»fc»r@^S«li« ven 9& kr. lita fl» ll*6& i*li. Qual. and 9000 verjel). Furben, l)«cchifi *lc) Torto-m,i llans. — Musl«r um«reheiid. DoppeHeit Hrierporto naeti ik»r S"hwriz. P*] -.ica-r«bHk«n «. --»rif (k. a. k. Ihd!.), ZOHICH. Poslana**) Izjava. Po Solkanu, Kroubergu iti v Gorici se je raznesel glas, da je veleposestnik Andrej PovStč iz Ravnice h. št. 5 prodal svoj glas nasprot­nikom. To nt res; kajti Andrej PovšiČ je poslal pooblastilo podpisanemu. Dunaj, 6. aprila 1S97, ms J>r. A. Gregorčič. Gospodu C r i s t o f o 1 e 11 i -j u, lekarničarja v G o r i c i. V Vaši lekarni imate za pomagača ne­kega bivšega občinskega pisarja v Istri. Isti mož, sedaj farmaceut, je tudi hud nasprotnik Slovanov, kar je H pokazal tudi v Istri. Ravno tako smo imeli že priliko slišati od raznih oseb, da je pokazal svojo čud že večkrat nasproti Slovencem v Gorici, posebno v gostilni *pri jelenu*. Naznanjamo Vam, da se bomo ogibali Vaše lekarne, ako bo Vaše osobje žalilo nas Slovence Zahtevamo torej, da ukrenete potrebno, da bomo mi Slovenci spoštovani povsod od Vaših hlapcev. V Gorici, dne 7. aprila 1897. Ved Slovencev. Slavni tovarni Frankove kave v Lin c a. Ne vemo, je li stavnoisti že znano, ako ne. tedaj ji povemo mi, da na Goriškem živi 145,000 Slovencev in le 76.000 Furlanov, torej Slovencev sta dve tretjini* *] Za nmtmke pod tem naslovom j* nrittnitivc odgovorno U toliko, kolikor nalaga tiskovni takon — Cp. ur. SSSflfSIffliSs WSiMSiM?Wš^SWW^'^^lMfi v.;.-y-;\ ' ' i-•;.'"•"•; .-vy : t V Gorici je zastopnik slavne tovarne neki '?' °W D i %, kateri je najhujši Oaspratnik goriških ?ncev ne samo z besedo, nego tudi de­janski, kar je pokazal prvi č v mestnem zbora goriškem, ( ker dosledno nasprotuje slovenski ljudski šoli, drugič je pokazal svoje sovraštvo rt priliki volitve v peti skupini in sploh pri več drugih prilikah. Najmočaeji konsumet Frankove kave so na Goriškem le Slovenci, ker jih je največ in radi tega opozarjamo slavnoisto, na j mu odvzame zastopstvo za Goriško in podeli takemu moža, kateri ne za­ničuje svojih odjemnikov Sloven­ce v Ako tega ne stori v roku štirih tedaov, pričnejo goriški slovenski trgovci in njih od­jemniki najhuje agitacijo proti Frankovi kavi. V Gorici in »ji okolici, dne 5. aprila 1807. _—Velike trgitrcev te iljeffiato. Ker se je razširila v naši dolini govorica na podlagi dopisa v časniku tEdinost* št, 36M d a se m y velikem posestvu volil, Da preprečim za» ,„,,,rej enake govorice, javljam tem potom, d;la jaz podpisani nisem veleposestnik in toraj nimam nobene volilne pravice v skupini velepo sestva. AjdovkHm, 6. aprila 1897, m Jakob r, Jo i Bolafflo. Ker me g, France Sartori, davkarijski eksekutor ajdovskega okraja, po srednje Vipav­skem obrekovaje doiži neke v njegovi sovražni glavi izmišljene krivice, katero bi bil jaz storil kot upravitelj župnije Smarije leta 1889, v po­ložitvi intetkalarnsga računa mojega upravtte­ljstva iste župnije; in me marsikateri prijatelj in znanec iz srednje Vipave o tem pismeno in usimeno povprašuje, ter mi je nemogoče vsem stvar osebno pojasniti; — zato tem potom na* znanjam p, n, občinstvu h srednje Vipave in drugod, da vse njegovo govorjenje v tem je golo, podlo obrekovanje. Ni res, da bi bil jaz glede tega klican kedaj v soitnijo, še manj tožen od kakega obfiitmrja Iz Šnmrij, Javno pn imenujem g. Franca Sartori*ja obrekovnloi, lažnjivca. podpihovnlca In pohuj­Ševaka v tem oziru. In vsakdo, kateremu bi kaj besedičil dolže mene kake krivice, naj ga za­vrne na mojo odgovornost z besedo; tohre* kovafec«, Toliko v pomirjenje onim, ki me skrbno povprašujejo o tej stvari, G, France Snrlori naj me pa pokliče radi tega •poslanega* pred sod* nijo, kjer mu to n pričami dokažem; in sam se hode prepričal, da; le Čevlje sodi naj kopitar I Šmpl> v dan 23. sušca 1897, iloslp A, Stntiicav, M\ kurat. Onim osebam, katere so vpile za menoj dne Ti, t. m. v Nahrežlni, da sem jaz prodal svoj glas v velenosestvu zaSOgld., naznanjam, da je to neresnično in tudi nemogoče, ker jaz sploh nisem volilec v veleposestvu. Toliko resnici na Čast! V %goniku% dne 8. aprila 1^)7. itL * ITHII Orndcii, Hitro uradovanjeJ Radi nekega prepirnega vprašanja v črniski Španiji sem jaz podpisani moral klicati komisijo iz Gorice na lice mesta. To se je zgo­dilo pred dobrim poldrugim letom. Za komisijo sem vložil tudi 50 gld. v roke okr. komisarja g. Prinztga v navzočnosti se ene osebe. Ker do današnjega dne se nisem dobil nikakega rcSenja, in ker so me nekateri člani komisije že večkrat tirjali za plačilo, prašam slavno c. kr, okr. gla­varstvo v Gorici; kdaj bo konec tega prepir­nega vprašanja in kako pridem jaz do ttga, da mene tirjajo nekateri člani komisije za plačilo? Da izve tudi drugo občinstvo, kako hitro uraduje c. kr. okr, glavarstvo v Gorici, izročam to javnosti, ker sem že sit čakanja. V Gmičah, dne 8. aprila 1897, Jožef Kosovel, posestnik. Slavnemu uredništvu «SoČe» v Gorici. Prosim slavnoisto, da bi vsprejelo nastopno pojasnilo v moje opraviCenje z ozirom na vesti •Volitve v veleposestvu* v «Soči* št. 14. z dne 2* t. m> Zadajero svojo pošteno besedo, da v vest imenovanega veleposestnika CemattČa niti poz­nal nisem prej, nego o priliki, ko sem šel v Šempas na županstvo, in isto naprosil, naj bi blagovoljno posredovalo v tej zadevi ter v pričo drugih oseb zaslišalo njega in njegovo opravi* čenje, da se dokaže moja nedolžnost. Da sem pri vsem bil resnično nedolžen in žrtev obrekovanja, naj dokaže ta-Ie uradni; Prepis. V občinski pisarnici v Šempasu dne 7. aprila 1897. Na ustmeno prošnjo g; Janeza Morassi-ja, trgovca jestvin v Gorici, ulica stari trg, z dne 6. aprila 1897. št. 471, v 2adevi objave štev. 14. tednika «Soča», da je g. Mprassi dai g. Andreju Cernaliču h. št. 150 iz Sempasa 300 gld. kot podkupilo pri volitvi veleposestva dne 22. marca t. L, da je isti oddai svojo glasov­nico v korist italjanski stranki, je podpisani pozval g. Andreja Cernatiča v to pisarnico, da se v pričo dveh prič izreče o gori rečeni govorici. Ko sta v tukajsni urad vstopila poprej imenovana gospoda s pričama Janezom Rijavi­com, obč. starešinom, in Antonom Battčem, obč, obhodnikom, razjasni g. župan g. Andreju Cernatiču, zakaj je poklican, ter pozvan od g. župana, da naj to zadevo pojasni, prične govo­riti sledeče; . Dne 21. marca, dan pred vohtvuo vele­posestva, sem jaz kakor priprost hmetovalec sel k našemu g. župniku veleč. g. Grča Blaziju, ter ga prosil v tej zadevi pojasnila, ob enem sem ga naprosil, naj mt zapiše ha glasovnico ime onega gospoda, katerega društvo t Sloga* priporoča, na to zapiše g. župnik ime A1. grof Coionim, stanujoč v jotem sem še izjavil, da prida k njemu v enaki zadevi moj sosed g. Anton FornažariČ h. št, \%% in da naj g. župnik zapišejo tudi na njegovo glasov­nico rečenega kandidata; na to sem jaz iz žup^ ntšča odšel na svoj dan. Zvečer o mraku pride k meni g. Anton Fornazarič ter me prosi, ker on ne utegne radi obilega dela iti v Gorico, da naj opravim tudi zanj, ter mi odda vabilo z glasovnico vred. Dne 2% marca, na dan volitve velepo­sestva sem se peljal v Gorico ter nisem govorit ne z g. Morassijem, ne s kom drugim, ter sem šel na volišče, iti ko se mi je posrečilo, da sem se pretil okoli pol ure popoldne do volilne ko­misije, sem obe glasovnici z dotičmma vabiloma oddal v roke g. glavarja, ta je na v; zapisal,-isto mi nazaj dal, > v urno in me odslovil, rekoč: dobro; nato sem jaz odšel; opravil še majhna opravila ter se od» peljal domov, ne čakajoč izida volitve, misleč da sem jaz svojo dolžnost kot voltiec zvršil,Domov se peljaje so me radovedneži povpra­ševali, kako smo volili, odgovoril sem, da ne vem, da ao tam glasovnice v urno vrgli, .dru« zega o iej volitvt ne vem; kar sem pa tuka pred g. županom in od njega poklicanima dvema pričama izgovoril, sem pripravljen a prisego potrditi. Prebrano in podpisano, Pred menoj; nfF*f«iieI, 1. r. župan * • CoinaM Andnih 1» t% .Taiieis nummp 1, r. Ivan Morn^lp r» k Anton Bntl^i 1, r, Da je ta prepis soglasen % Izvirnikom* ka* teri se nahaja v tukajšnjem arhivu podpisano s tem potrjuje. Žttpamtvo v ŠempaMi dne 7, aprila *6W,Župan L. s, 1, Fngniral, Z ozimni na gornjo izjavo samega g, Crnatiča dostavljam, da sem Se vedno priprav­ ljen plačati tisoč goldinarjev oni osebi, katera bi mi mogla dokazati, da sem jtus sploh bodisi ponujal denar ali ga resnično dal ne samo g. Crnatlču nego tudi komu drugemu, Izjavljam tudi, da sem bil pri splošnem volilnem gibanju popolnoma nevtralen, ker sem spoznal, da je odvisna prihodnost Gorice le od pravega sporazumijenja » vso deželo,Toliko v moje opravičen]© s prošnjo, da se uvaži In stvar na spbfinem razjasni. V Gorici, dne 8, aprila 1807, Ivnn Morassl, trgovce na Stolnem trgu Bt, 4* v Gorici« Zahvala. Ker ml ni mogočo vsakemu posamezno zahvaliti so za nmogobrojtio, res tolnzllnn,pismeon in ustna sožaljn, katera so mi rtosla o priliki nenadomestljive Izgubo mojega iskreno ljubljenega soproga, ednosno očeta,sina, brata in strica, gospoda Franca Stajer-ja c. kr. notarja v Metliki, bodi tem potoni izrečena vsem najtoplejša javna zahvala. Zlasti se Se najprt3rčnejše zahvaljujem preCastiti domači in zunanji duhovščini, gospodoma tovarišema pokojnikovima, dru. Alh. Pozni ku in A. Kupi jenu, gospodom c» kr. sodnijskim in davčnim uradnikom, slav. mestnemu občinskemu zastopa, Šolskemu vodstvu, c. kr, fttndarnierijf, požarni hrambi, gospodom domačim in zunanjim pevcem ter njih pevovodjn gospodu dru, P^ Košenin l za ganljivo petje in vsem prijateljem in znan­ cem, ki so> prišli od blizu in daleč spremit predragega pokojnika k večnemu počitku. Me ti lica, dne 3. aprila 189t Matilda Stnjor, roj. Božlti* Bdina slovenska spedicijska poslovnika v Gorici sa uvoz m izvoz so nahaja v ulici Moreili štev* 12* pri tleh- Slavnemu občinstvu se priporoča za bla­gohotna naročila v smislu gesla »Svoji k svojim1* t08 udahi GaSpar Hvalifi, lastnik, ..um--1 A. Casagrande v Ajdovščini priporoča 10D sredstva tu zboljšanje in ohrttnjenJB vina, vinski špirit, ivoplo in modro gatfoo. Zagotovljen in posten riA#!l osebe vsakega stanu ia v vsob krajih s prodajo po­plavno dovoljenih driovnih »apirjev in srečk. Ponudbe sprojeamludovlk— Osterroicher, Budimpešta T1IL llcntHche giiBso 8. 110 10—1 Deloljubne 59 0Sebe — povsod — kolere trajni denarni zaslužek iščejo, naj pismeno povprašajo pod ,tZuknnftsTorsorge" Gradec, post, rest> Zdravnik Dr. M. K e ršov an i % ordinuje v lastni hiši v ulici BftrzeUini 4 10-7 6-i h. št. 2. 51o«i, nofilirajtB le ST J irgBTee, oMe , zeMo , oM e M, držite se strop gesla „STOJJfesvojim"! lakot Klemene, irgovec z mami­fcdtlnmim blagom* ulica S. Antonio šL I v Trslu, naznanja slavnemu občinstvu, da je poslal na deželo svojega zastopnika, gosp. Franja Klančer-ja, kateri se predstavi v kratkem p, 3- odjem­nikom. Prosi rodoljubne rodbine, da ohranijo naročila za njegovega popotnika. f orana IsraMiitr I. STIEPUŠIH Sisak (Hrvatska) m, if «2 9 * ' •S ° S«, Ž"­ V zaScilo posnemanja in panar«i«ti|a naproSen so p. n. odjeumiki* vedno izrecno zahtevali ; KRONGDRFfJL m\\ paziti na zaiuašm omot: Pedjetje slitoa Kroiidorfp. Karlsiad / 8-b — 0 8 Zalogo v florlel ima ing. f onrizzi SVOJI K SVOJIM! Vsem pravim narodnjakom v Vipavi in njo okolici, kakor tudi vsom popotnikom, katovi pridejo v Vipavo, priporočamo toplo, naj se držo strogo narodnega gesla « S v o j i k svojim* ter naj obiskujejo v Vipavi, dobro znano narodno gostilno „PRI DOLENCU", katera ima zolo pripravno prostore za to obrt* Lepe sobe, prostorno dvorišče, hlevi, jako vabljivi vrt tik izvira Vi­pave itd., potem dobro vino, kuhinja In vestna postrežba je najboljšo priporočba gostilne. Pravi narodnjaki se morajo ogibati takih gostiln, katerih gospodarji ne Čutijo z narodom! Vce narodnjakov. C. kr. krojni privileg. aparati. :.pi krojaški mojster in trgovec v Gorici, na Travnik št. 22 I, nsf. Ldma slovenska zaloga vsakovrstnega blaga ter go­tovih oble k po najnovejši pariški modi za gospode vsakega stanu. Blago se prodaja tudi na metre tako po ceni, tfa lahko postreže vsakte­rega. (Sukneno letno blago od 85 kr. po metru naprej). — Za celo obleko (3 m. 20 cm.) od gld, 2-8© naprej. Krojni itampl In karte za celo obleko se prodajajo po gld. 1*SO, vsaki drugI kos 1 gld. Gabrijel Piccoli lekarnar pri angelu v Ljubljani, Dunajska cesta na H. mejnarodni farm. razstavi v Pragi 1896. London — Pariz - Že* never 1802-1893. • Njcgora Svetost Papež Leon XIII. -^- je sporočil po svojem zdravniku profesorju dr. Lapponi-j u tukajšnjemu lekarnarju PICCOLt-ju v Ljubljani najsrčne^o zahvalo za Njegovi Svetosti vposlano tinkturo za želodec. Omenjeni zdravnik, kakor veliko drugih odličnih profesorjev medicine so Piceolijevo tinkturo za želodec preskusili, ter jo priporočajo kot izvrstno krepilo za želodec, katera krepča želodec, pomno­žuje Sek, ter pospešuje prebavanje in ei 5 cen je. — Cena 1 steklenica 10 kr., 12 steklenic z zavitjem i gld. SG kr., poštna poSiljatev 10 steklenic 0 gld. 50 kr. . Najvišje priznanje lekarju PICCOLl-ju v Ljub­ljani kot purejevalcii kapljic 28 zobe, katere je z zadovoljnim uspehom Nj. c. in kr. Visok. preja«na gospa pre&tolonasledn.-vdova nadvojvod Štefanij a izvolila opetovano uporabiti. — Cena steklenici 20 kr 10 stekleuie 1 gld. m kr. Relchenburško sukno in snovi za obleke! Neposredna razprodaja mej zasebnike! ikT" Naj se zahtevajo uzorci na&ih krasnih novostH. ii ™Jele#»«taeJe obleke za spomlad — cela obleka gld. 6-70, gM. 8*-^ gW. n>-1 itd. Franc Rehwald & Sohne Tuchfabriksiager ' fleNUenberg L H* Na dež. jubil, razstavi odlikovan s srebr, drž. svetjnjo. Ns» Ivovski razstavi s prvo cw* — srebrno svetinjo r Kakor vsako leto, bode letni semenj v Lokvi JOCA tudi letos v ponedeljek velikega Tovarna rani telovadnih priprav tedna, t. j . 12. aprila. joa iriMDTš-^9 v Pragi na Smihovu (riaba-SmicUoY)JVinoiiradskanlke_<*ifeio_8l) Kolesarji Uzorco vin pošilja na zahtevo. )jh>\ti)nU'd dvokolcs J Ii ria% h('nth bltl/Jtl i in inmu s primerno šolsko izobrazbo se takoj SAUNIG & DEKLEVA sprejme pri POZOR! v Xtutski uliri 51. !(». s c. kr. pošta in brzojavnem uradu v Tolminu ' kamor naj se tudi ponudbe pošiljajo. Klepar Artur Makutz Oska ulica i. •••- G C KIČ A ••• Via L*rL*tt3 I- g Anton Potatzky Škropilnic« proti peronosftori /|jt)»«nl>;jft» §.;*» Wr­ *| v Rašfelju stv. 7 v Gorici mori'lovi H*!>titvi>P J'itk*:fje ir«I hi ?*Y-*;.vt Z:ur-'kt' (v;i|vtf]»>! *»•> ruorc lahko prfHifni-ii. ^kfopšlnicrt j«'1 r?t^L(vl;*,:i:i p i^ifo^o i JI tuk*rf ili 5kto|»i I.ihko na trt n.'i«";n« |;u voI;š b - riij^jt. |! prodajalniea drobnega ©*r- Cena je zelo nizka. -**s i in ntirnberškega blaga S^roj z:i 2v«ptjAtiJe w*il<*f i?, rtt'Jj;in»>i«y ii-tfZ.-t. «|; »a drobno 1» nn debelo. Priprava /u olnf»r«Tattji* fina |»»t 4 ^le^nol.o ta fikan^iii jtii loL-enju iz sotta (t.ini ii» 1','$ 4«i Jedino :?, 2G-7 31 Wi ZJI J?» opijanji* erttttljjt raKiuti ^j^lfmov. m\ S»jircjt.tulje v i.o|iravl.:us]c Vhykf»vt-s{ae «lr«,:e ?kr*i|*4nic<*, m in najcenejše kupovališče. ^ ^ kakor tmili jin^vzetna Vfia »ti«y.sani »esUiv Verni^reiov, 1|! eevljarskih, krojaških, ptsarskih, popo Mfatltaieo, milni zrn lito, stiskalnico m n \. g ioviiinih in kadifnih potrebščin* (pro3t»> j:m vino in soil|o r^Ii'-iiilt ^<*s}.-tv. (T«» stiskalnice iut;*ji> skfiro ono iSuriino ni'»"- kaks*J' hi* Zimska obuvala. ilmvii*nf» voilovodtu' jti'i55i*|, S{ Vozički in stoli na kolesih za otroke. Slamarozitico jako lahko za goniti tn *> Strune za godala. pa zolo zmetrnilt conab. Sti^ainleo^ za seno in slamo, ter vst> porrthnf*, vs,ikovfs!n-» " Posebnost: Semena za zelenjavo hi trave. S.S fioijtdett-kf.* s!r'kIrfjMiLl vttl {i} iv. Tu VUtKi m B|^n-«li>!j::i i* '^> h* v ti »ornih mjflihIt*vHivi>jtith'* -i cK t< |M* mij«' jirnt in |i» *i likih iiajtorlh k*'i'ij.'i, i*!i i/\ilMliJli uilo u otrplosti kN ffdhu-u=«|:f fi*» Loti;« fw 2l);ttlikri v 1-M'IJ («Li»r­ n.ili in riiiio4iiui<.'tth A^iiH-r^fi^b^, <;;uvii!> /jiio^o litiji ,|ii (i) Frano Ivan Kva^da 2ala^,tt*'ljt okr*P/jjj b Lat, Kot n liti . tja tivohi •ar v Ocirlcl, iiiiea MnretH M, 17. vikumtl Jtlimtil Si; WUi\i$ |*4* n-iii fefi!.; Mt)M>h.Hll', Ki lijtin, HHHiiiktu, if.J ii4 St.ir-t is-'t P»*[tf.t*ijft Ser j h v »«wja i»»­?*r**UiP«i In |H»zhitK }),i M *i­ fttvati se p«* ^r!^i |rm\ p, n S tt'41 toi IMN* ut kafcr.i t Ss;ys,i.«\ kakor luiit \'*3ki)vr.-'ft«j vual;. INj^Hjii \»*iikr* t»irtsri» *l«br*> n ntJr^/ck t-l, ;s n* JŽ tl**i»'t* | ,j iHOm. dolar« ara­ . Jato . j[ iI(>-**( n sra jfdn«* , fi is !i,-Hf* ; r>v«*|i€! 1 I nu»}ki» otilokn , 7 »-* »s itiu' j J „ li • i«; ka*'j*? j vfiln« ; | -*fnm* *.iiinn , i t • T*f i iz n;i]-žitjf'ji*! 1 iv»N» oilrv^rl &, uflM *.tIt)B>ko f^k o gl U>. litij.-,* z;t vrhttf^MUij^J.«^nJ.Vni,wt'n^, P««Vm^. t »Up« ?; 1 tiE^iui/ tU-.-iiv-k'\ tau '«\^iuvati,-,it\t m {-\w 1 v»'»i i4 r;ii|s:.5;"ui )n» !or^H>li!i toiuh | ntmn n. |rt^:ti,t :»:, IG s I Si;? Itenl-Hrtif v Brnu, Brin« Vto: 1 7JL«i-. nj ia tank« io-Si^fvf po r««rnli i i'*.'L*tC* f, J!, *,h ili- 'V^t rij..^Jri^ .»'* |«;»Mi*IHi.. ila «*" 1 l.iLi:r'*! ih4'5'i^ S^.».«K;S. i fiii!ji% ;tk't <-r (hrrkfn *- n.uo.Jt 1 j «uf>l(i ps | r'kuj*:rt..V;h. Kntna KieH?|*Anikot t jBron tUiitmt) ,.'i..^;v!!.:-;i Vre bj-^u |tr» if>ni*r:ih t j ,r. .t :.:^v. f rgovcG z vinom na veliko Anton Pečenko Vc;iu ulica S GORICA -• Vu Ci-irdmo S H K! i.r,|...to,-a dalRiatinsk.) vino iz Jelše ii Šibenika, ! '' ' ­ pristna bela furlanski^ In 6rna vina briških in iz 4| istersklh vinogradov. vipavskih, v«e kr,re av>tt.j -o-^rski1 nKftmhij^ v s-tklih o4 .Vi Gene zmerno. Postrotlia poltena. V pisarni Seitz-ove tiskarne (nasproti somonišCii) v Gorid prodaja se no z «i ž a n i ceni l gld. 30 kr. Veliki leden ali VELIKA NOČ, spisal prof. A. Mamšn*. Knjiga s« pošilja tudi |/o poŠti na povzetje. Kdor pa denar z naro­čilom vred posije, naj nridenc Se iiJ kr. *' vozni list. 5555?55?55 5515555