Poštnina oiacana « sotovni	St eS». 14.
V Llubiian , v četrtek dne 7. aprila 1932.
Leto V.
■pittogr
DELAVSKA
Glasilo krščanskega delovnega ljudstva
 Calrtek pop.) t dutalu prašnika
popraj — Uredilllvo: Ijubljana, Mlkloll-— M sfrank IrnnB ptoma M n* ■pr«l«mn|o
PoMunMna IIvtIUui Din i*fto — Cana 2 >a 1 —tac Din »•-, M C« trt lat« Dl at ta-., m pol loto Dtn Jo-; mm Inoaanutvo Din T-- ga«*Cao) - Oplaii po Oovorora
II
rHlamacDa In nauroCnlno no upra
■ ■lurnlnn. mirlnfri-------*-»» 1 —
aatS. Mor. eakovnapa raCuno
Veiicasten shod esenisscih kovšnariev'
Na oficijelnih pogajanjih niied kovinarji in zastopniki podjetja K1D na Jesenicah dne 1. aprila 1932 je zastopnik s oci aIno-demokraitakega SMRJ Jurij Jeram nepriifiakovano in nanadama izjavil, da je jeseniška sikupina — ima 430 -plaču jočih članov — JSZ povzročila govorice, češ da je on »'izdal delavske interese« itd., da zahteva za to razžalitev zadoščenja ali pa izključitev kršč. socialistov od nadaljnjih pogajanj s K ID.
Ta neutemeljen, neupravičen vpad v hrbet organizaciji svojih sotovanišev je g. Juriju Jeramu uspel in sta se zastopnika JSZ morala od pogajanj odstraniti.
Tako je nastal na Jesenicah nov položaj, delavstvo se je razburilo do skrajnosti, ogorčenost članov JSZ se da z besedami le težko opisati.
Za 1. april zvečer je načelstvo JSZ v Ljubljani sklicalo širšo izredno sejo, na kateri se je novo nastali položaj na Jesenicah pretresel do podrobnosti in na kateri se je sklenilo, da upostavi JSZ svoj aparat v najaktivnejšo akcijo, da zaščiti interese svojega in vsega kovinarskega delavstva, na Jesenicah.
Še isti večer je JSZ preko »Slovenca« s posebnim komunikejem sklicala za praznik dne 4. aprila 193(2 v Krekovem domu na Jesenicah javen shod kovinarskega delavstva, za katerega je določila troje oficijelnih govornikov: tov. Gasserja, Rozmana in Žužka. Poseben kurir je prijavil shod glavarstvu v Radovljici.
Odjek sklepa načelstva JSZ v javnosti
je bil silen in se je ivsakdo zanimal, kako je sedaj na Jesenicah ter kako je mogel -zastopnik SMRJ na oficijelnih pogajanjih Ipred zastopniki velekaipitali-stičnega podjetja staviti tako nečuveno zahtevo. — Posebno* silno pa je odjeknil pcziv JSZ na javen shod med kovinarji na Jesenicah. Sobota iin nedelja je govorila le o tem shodu, vse tri organizacije pa so se mrzlično pripravljale nanj, posebno še jeseniška skupina SMRJ, ki se je čutila s tem shodom najbolj prizadeto, zakaj njen zastopnik je bil, ki je povzročil izključitev JSZ od pogajanj.
Predpriprave za shod.
V	nedeljo, dne 3. aprila ob 7 zvečer je zboroval v Krekovem domu dve uri in .pol pod vodstvom tov. Gasserja pomnožen zbor zaupnikov JSZ, ki je določil taktiko vodstva javnega shoda za drugi dan. Zboru sta prisostvovala za centralo tov. Rozman in žužek. Razpoloženje na zboru je bilo silovito; vsem skupaj se je posrečilo fiksirati za drugi dan način, po katerem je moral biti zajamčen imiren in stvairen potek javne*™ shoda. To je bilo potrebno tembolj, ker so bili zboru popolnoma znani Sklepi Saveznega sveta SMRJ na Jesenicah, po katerih naj bi marksisti takoj ob 8 zjutraj korporativno zasedli dvorana, pomešani z močno skupino »Zveze delavskih žena in deklet«, po katerih so se določili za -posamezne govornike JSZ čisto določeni protigcvorniki z določeno temo itd. itd., s parolo, da za inventar ne odgovarjajo.
Največji shod po vojni na Jesenicah.
In tako so Jesenice doživele 4. aprila največji delavski shod po prevratu, katerega se je udeležilo gotovo- čez 1200
—	nekateri mislijo do 1400 — delavcev in delavk.
Tečno ob pol desetih dopoldne se je odgrnila zavesa. Tov. Amež Peter, bivši oblastni poslanec, je ob nabito polni
* Na shodu je nastopilo več govornikov, ki so povedali veliko lepih in uvaževanja vrednih misli. Naj nam oprostijo, da ne moremo vseh navesti, ker bi se sicer članek še bolj navlekel.
F. Z.:
Kmet »n delavec
dvorani — tudi hodniki so- bili polni ljudstva — otvoril shod, pozdravil prisotne, pozval ogromno delaivsko maso na discipliniran mir, zagotovil besedo vsakomur in je ta shod vodi! tprav do tri četrt na 14 z mečno, mirno, objektivno roko ter ga popolnoma obvladal.
Prvi je govoril tov. G as ser o poteku dosedanjih razgovorov med delavstvom in Kil). Njegov govor je kulmi-niral v ugotovitvi, da se soglasen sklep shoda icelekupnega jeseniškega delavstva z dne 15. marca 1932 o osnovanju inedstrekovnega akcijskega odbora ni izvršil, ker je večina ta sklep briskirala in je tu iskati vzrok, da je prišlo med organizacijami do trenja in dne 1. aprila na neupravičeno zahtevo- SMRJ do eliminiranja JSZ od pogajanji
Drugi referent JSZ tov. Rozman je pedail sliko predrazgovorov, zlasti pa je opisal situacijo dne 31. marca in dne 1. aprila, ko se je spor umetno zaostril in ko je prišlo dne 1. aprila na zahtevo Jurija Jerama do tako krivičnega dejanja do JSZ. Iz njegovega govora je bilo razvidno, da funkcionarji JSZ Jerama niso žalili, da se do sedaj ni ugotovilo še nikogar temveč, da se pobirajo le poulične flavze, za katere JSZ ne odgovarja. On je in bo tudi vnaprej delal pod enotno fronto za vse kovinarje.
Tretji referent JSZ tov. žužek je podal oficijelno stališče JSZ, kj, kulmi-nira v sledeči resoluciji:
•Kovinarsko delavstvo, zbrano na shodu kršč. soc. kovinarskega delavstva na Jesenicah, dne 4. aprila 1932, sprejema sledečo resolucijo:
1. Zahteva, da se v smislu sklepa shoda celokupnega jeseniškega delavstva z dne 15. marca 1932 takoj oživo-tvori medstrokovni akcijski odbor.
2. Zahteva aktivno sodelovanje vseh strokovnih organizacij pri vseh pogajanjih s KID s sodelovanjem Delavske zbornice za Slovenijo.
3. Obžaluje, da je prišlo 1. aprila t. I. do izraza delavske needinosti pri oficijelnih pogajanjih pred zastopniki podjetja. — Izjavlja, da bo kakor doslej tudi v bodoče zastopalo ne le koristi posameznih skupin, temveč interese celokupnega delavstva.
Posebej je naglasil še tole: 1. Da ni ugotovljeno, kdo je dejal, da je Jurij Jeram izdal delavske interese, da je ugotovljeno, da ta žaljivka na sejah in sestankih JSZ ni padla, da je bilo dovolj prilike, da bi se bila stvar razčistila privatno ali pa v medstrokovnem akcijskem odboru in da je nepravilno in krivično, da se je zahtevalo razčišče-nje na oficijelnih pogajanjih. — Dalje: da naj stvar vzame v roke medstrokovni akcijski odbor in da bo JSZ za vsako ugotovljeno žaljivko dala dovoljno zadoščenje. — 2. Da je JSZ star sindikat s 35 letno tradicijo in da se od pogajanj izriniti ne bo pustila.
V	sakemiu našemu -govorniku je po dogovoru odgovarjal en zastopnik S. M. R. J., predvsem: Mohorič, Čelešnik, brat Jurija Jerama, Škerlj, Toman. Najmanj stvaren je bil poslednji, ki je začel opletati celo z »jezuitsko šolo«, pri čemer so nastali taki protesti, da je moral govornika opomniti k dnevnemu redu prisotni zastopnik oblasti. Govorili so še: Jože Gostinčar, kaplan Križman, duh. svetnik g. Kastelic, župan g. Žabkar, ga. Kristanova itd. — vsega 14 govor* nikov. G. kaplan Križman je izjavil, da sikupina JSZ Jesenice preda nabrana sredstva svoje podporne akcije takoj občinski podporni akciji, čim SMRJ z odglasovanjem po Žužku predlagane resolucije dokaže, da hoče enotno tudi delati, ne pa o enotnosti samo — govoriti.
Z zanimanjem* čitam članke v »Del. Pravici« o tem vprašanju. Morali bi jih že davno načeti. Sicer je jasno za vsakega mislečega človeka to dejstvo, da ije danes v resnici vsak suženj, kdor je odvisen od dohodkov lastnega dela. Najbolj jasno odseva resničnost tega dejstva iz sedanje krize kmetskega stanu. Skoraj čez noč je prišla katastrofa. Zakaj? Cena kmetskih pridelkov je padla. Ravno v tem se prav nazorno kaže razlika med resničnim producentom in kapitalistom. Kmet dela v velilki večini sam s svojo družino. — V mislih imam le majhnega in srednjega kmeta. Veleposestnik spada že v kasto modernih valpetov. Zato je njegova delovna moč zelo poceni. Pa kljub temu strada. Zakaj pa ni v zadregi kapitalist, četudi mora slučajno znižati več ali manj ceno blagu? Odgovor jn prav lahek. Namreč iz prav istih razlogov, kakor mora stradati delavec. Kapitalist ima glavni dohodek na račun tujega dela. Kmet pa edino od svojega lastnega dela. Efekt tega dela se odraža v produktih, ki jih pridela kmet in njegova družina s svojim lastnim delom. Torej izkupiček in poraba pridelkov za dom predstavlja kmetov redni dohodek. Tega dohodka pa ne dobi v celoti, ne dobi v sorazmerju, ki bi odgovarjalo njegovemu delu. Razliko mora v tej ali oni obliki odstopiti kapitalistu, ki ima dohodke na račun tujega dela. Samo en izgled izmed /mnogih kako trpita kmet in de-\ lavec radi enega in istega napačnega gospodarskega ter družabnega zla.
Človek se ne more dovolj načuditi, ikako je mogoče, da korakata delavec in kmet še vedno v ločenih vrstah, ko zahteva eksistenčno vprašanje obeh strnjene vrste. V tem je ravno tragika delovnega ludstva in moč kapitalizma. Kapitalizem je vcepil obema — delavcu in kmetu — svojo miselnost. Menita, da so njuni interesi različni. Če se n. pr. zvišajo cene manufakturi, dražijo kmeta na delavca, češ ta je kriv zvišanja, ker zahteva visoke plače. Kadar so pa poskočile cene poljedelskemu blagu, so zopet dopovedovali delavcu, da je kmet kriv te nezaslišane draginje, ker je požrešen in nima nikoli dosti. Delavec je seveda tudi verjel tem tako enostavnim rrazlagam, v resnici pa popolnoma napačnim in hudobnim. Dobiček, je imel vedno le tisti, kdor je znal izrabiti razne razmere. To je pa le kapitalist. On edini je v položaju, da more pravilno oceniti in presoditi vsakokraten položaj in vnovčiti razne zveze, ki jih ima.
Da bi bila premoč kapitalizma tem gotovejša in varnejša, je prepojil s svojo miselnostjo tudi kmeta in delavca. Naš kmet je v splošnem popolnoma kapitalističnega duha. Sicer radi poudarjajo, da je naš kmet veren, toda vpliv vere prav rad skopni, če gre za to, da bi pošteno uredil razmerje napram hlapcem, deklam, ali pa napram svojemu sosedu kajžarju. Tisto staro družinsko raz-meTej med njim in služinčadjo, ki je v starih časih povzročalo, da sta se vsak hlapec in vsaka dekla čutila za prave družinske člane; da so imeli svobodno
Zaključni govor je imel tov. Žumer, ki je ponovno poudaril -stališče JSZ. Med njegovimi izvajanji je zavladala v dvorani velika tišina, — dcikaz, da je delavska masa dala njegovemu stališču povsem prav. Nato je za jeseniški SMRJ podal tajnik Toman izjavo, da za svojo organizacijo resolucije ne sprejme, češ, da zahteva za žalitev »najprej zadoščenje«.
Ob tri četrt na 14 je tov. Arnež, za-hvalivši se za vzoren red, ki ga je de-
omaro in kaščo in da so služili o-d mladih nog pa d-o smrti na isti hišni številki, je že davno izginilo. Tudi pri kmetu pride človek v poštev le kot delovna sila. Seveda ni kmet sam kriv, da je tak. Kriva je vzgoja. Vzgoja njegova se pa je vršila v začetku ne tako zelo, pozneje pa vedno -bolj, nazadnje izključno pod vidikom politike. Odločilno je bilo, če je pripadal tej ali oni stranki, kakšen pa je bil kdo po svojem značaju, po svoji morali, je bilo vseeno. Vsaka stranka je bila že tako močna, da je znala braniti svoje zveste pripadnike, seveda tudi njihove napake. Politika je poleg drugega egoistična iin oblastiželjna. Ni čudno, če so na temelju take pedagogike zamnje-vale najintimnejše in najnežnejše lastnosti ljudske duše. Zlasti še, ko vemo, da je vsa politika tudi pod protektoratom kapitalističnih sil.
Posledice kapitalizma so se najprej prav izrazito čutile pri delavstvu. Danes zdihuje pod njimi tudi kmet. Beda, revščina ga sili, da išče preorientacijo. Torej nagib ni ravno notranja duševna potreba, ampak njegove težke razmere. Končno je to vseeno. Glavno je, da je pričel uvidevati tudi kmetski stan, da je potrebno popolnoma novih poti, da je tudi on žrtev kapitalističnega gospodarskega in družabnega reda. Radi miselnosti, v kakršni je zrastel, bo pa potrebna velika potrpežljivost. Mii kmetje, ki smo se že otresli predsodkov preteklosti, in pa vi zavedni delavci se moramo združiti in iti neustrašeno pa dosledno na to pravo misijonsko delo.
S temi vrsticami nisem hotel reči, da ste vi delavci brez krivde, če še ne korakajo kmetje in delavci v skupnih vrstah, hotel sem le poudariti, kakšne kvarne posledice ima napačna vzgoja pri nas kmetih in da je potrebno, da da tudi kmetski stan slovo meščanstvu in da se pridruži zavednemu delavstvu. O drugih vprašanjih pa še o priliki.
OoozorHo uprave
Položnice smo priložili vsem tistim našim naročnikom, katerim je potekla naročnina v prvem četrtletju. Prosimo, da isto takoj obnove, da izostanejo neljubi zas tanki. Prav tako prosimo tiste naše naročnike, kateri so že dalje časa v zastanku z naročnino, da poravnajo svoje obveznosti.
Ako kateri naročnik pomotoma prejme položnico, čeprav ni v zastanku, naj isto prihrani za poznejši čas ali pa naj pridobi novega naročnika.
Uprava »Del. Pravice«.
Današnjo številko »Delav. Pravice« smo poslali vsem dosedanjim članom »Prometne zveze«. Priložili smo tudi položnice, da obnove naročnino. »Del. Pravica« bo tudi nadalje na razpolago kršč. soc. železničarjem in bo vedno na braniku za njihove pravice. Zato pričakujemo, da bodo oni dosedanji člani »Prometne zveze« ostali zvesti »Del. Pravici«. Prosimo tudi dopisov in spisov od železničarjev.
Uprava in uredništvo »Del. Pravice«.
lavstvo obdržalo skozi 4 ure in čez trajajoči shod kovinarjev, ki je zboroval po vojni.
Trenutna situacija je toreji sledeča: Prelom med JSZ in SMRJ na Jesenicah traja. NSJ je po svojlem zastopniku izjavila, da je za stališče JSZ, izraženo v resoluciji. — Načelstvo- JSZ pa izvaja sedaj drugi del svojega akcijskega programa, o katerem ni oiportuno pisati. Gotovo je to: Pravice JSZ in njenega članstva bodo varovane.
Poročila z
Jugoslovanska strokovna zveza
Rudarji
Trbovlje. Občni zbor II. skupine rudarske zadruge za Slovenijo je bil 3. aprila v Trbovljah. Od 105 izvoljenih delegatov je bilo navzočih 95. Začetek je bil ob 10 dopoldne, zaključek pa ob 14.
Pred sed ni k Pliberšek je po ud a rja 1, da se naj ta zbor smatra kot parlament rudarjev. Vemo, da je zaščita delavskega za--upnika padla, kar je razvidno lahko iz tega,' ker sta v pretočenem letu bila odpuščena nač. II. skupine v Kočevju in Stranicah; vendar pa ne smemo smatrati delegata II. skupine, da je kakor črna žival, katero po eni strani tepe podjetnik, po drugi pa delavec. Tako delavski delegatje sami. kakor tudi rudarsko delavstvo se morajo zavedati, da imajo prvi važno nalogo, ki so jo tudi vršili. Saj so vedno intervencije po rudnikih, deputacije pri pristojnih oblasteh, tako da je marsikateri delegat res vedno na cesti kak&r furmanski konj. Pai je bila odpoved kolektivne pogodbe pri TPD, pozneje pri državnih rudnikih. II. skupina je vedno vršila svojo nalogo, sodelovala z onimi delavskimi strokov, organizacijami, ki imajo namen in voljo izboljšati delavski položaj.
15. julija preteklega leta se je premestila rudarska zadruga iz Celja v Ljubljano, to pa zato, ker mora po pravilniku biti rudarska zadruga na sedežu rudarske oblasti. Predsednik rudarske zadruge je g. ing. Gostiša, tajnik pa g. Češmiga.
Računski zaključek se odobri, nakar se razvije živahna debata o proračunu za leto 1932. Eni so mpenja, da se zvišajo prispevki, drugi, da1 «e zniža proračun, tretji, da ostanejo prispevki im izdatki na isti višinij kakor lani, da pa se primanjkljaj krije iz prebitka od prejšnjih let. Končno se je sklenilo, da se razne postavke znižajo, prispevki članstva • ostanejo na1 prejšnji višini, primanjkljaj pa da se krije iz prejšnjega prebitka. Omeniti moramo, da so dohodki, kljub enakim prispevkom članstva vedno manjši, ker se niža članstvo. Tako je lainski proračun izkazal dohodkov 120.000 Din, v resnici pa jih je bilo le 102.000 Din zaradi redukcij delavstva. V letu 1932 pa je. predvidenih dohodkov od prispevkov članstva le okoli
90.000	Din, ker so stalne redukcije in članstvo ne bo presegalo 7500, ,od katerih plačuje vsak 12 Din letno.
K slučajnostim se je oglasilo več delegatov, ki so podali svoja mnenja. Tako je delegat L e š n i k: iz H ude* jame 'izjavil: V tako resnem in težkem položaju, v kakršnem se nahajamo, je pač dolžnost vseh delegatov, da delamo skupno ne glede na naziranje iin mišljenje. Podjetniki ne poznajo nobenih predsodkov med sabo, kadar gre za tol, da delavca izkoristijo in iztisnejo iz podjetja čim več dobička. Zato tudi delavstvo ne sme
Proizvajanje obutve za Orient.
Po vrnitvi Tomaža Bate iz Indije se je pričelo v njegovem podjetju delati na tem, j da se za- Orient proizvaja ona obutev, ki bo najbolje odgovarjala kulturnim iin. socialnim ; potrebam tamošnjega prebivalstva. Pred 3 j tedni so bili v oddelku za izdelavo modelov ! izgotovljeni specialni vzorci. Vse to delo je zahtevalo mnogo truda. Pri tem delu so bili zaposleni čevljarski tehniki in strojni kon- i strukterji pod Batovim oseb. nadzorstvom. 1
Že danes posluje nekoliko oddelkov v tovarni, ki izdelajo samo za Indijo 100.000 parov čevljev tedensko.
Na ta način rešuje Bata Krizo. Žrtvoval se je 2 meseca na potu po daljnem Vzhodu in iskal načina kako plasirati svoje proizvode istočasno pa nabavljati tam surovine.
Tudi v tem slučaju je ostal Bata zvest sebi rekoč, da za onega, ki hoče delati tni krize.
poznati nobenih predsodkov, kadar gre za to, da se ščiti pred podjetniki. Tiste denun-cijante pa, ki hočejo splezati preko delavskih hrbtov. do boljšega položaja, ki so podjetniku vedno na razpolago tako, da mu nosijo bodisi resnične ali izmišljene napake svojega sotrpina) meneč, da se bodo tako prikupili, tiste pa moramo obsojati, zakaj oni so največji sovražniki delavstva.'
Podpredsednik glavne bratovske sklad-i)ice Šober je še poročat o vzrokih znižanja po.kbjnin in poudaril, da se bo uredild vse poftrebno, da se krivita popravi.
kovinarji
Gustajn. »Delavska politika« št. 23 je prinesla članek, kjer se bridko pritožuje na krivice, ki se godijo v jeklarni zaradi dveh delavcev, ki baje preveč zaslužita, ker sta posestnika. Resnici na ljubo bodi povedano, da smo tudi mi proti temu, ali vendar ne moremo kaj .za to, ako si delavec s skromnim svojim zaslužkom ustvari • svojo lastno domačijo, da lažje preživlja svojo družino. To je pa vsakemu delavcu prosto dano. Pa vseeno bi ne bilo kritike, ako bi imenovana delavca ne bila včlanjena v JSZ.
Drugič bomo prinesli imena onih posestnikov, ki se Lah ko preživljajo brez tovarne, pa čil-ajo samo »Delavsko politiko«.
Dopisniku »Defevske politike« po svetujemo, da v bodoče poroča malo bolj nepristransko.	JJden	od	prizadetih.
Lesno delavstvo.
Rimske toplice. Skupina JSZ Rimske toplice sklicuje dne 10. aprila 1932 ob 2 popoldne svoj članski sestanek. Dnevni red izlet na Lisco, katerega udeležba je obvezna,
Bežno
Karitativna zveza je nedavno objavila nekatere podatke o denarnih zbirkah po ljubljanskih župnijah. Slicer smo že davno vedeli,’ da bogatin beraču in brezposelnemu nič ne da; objavljene številke-nas pa v tem še potrjujejo. Ž upijani so darovali: Stolna 12.177 Din, frančiškanska 14.600 Din, šent-peterska 9219 Din, nasprotno pa šentjakobska 20.000, trnovska 26.000 Din.
Pri .redukcijah n* železnici ,je bilo reduciranih na 1000 km. proge v Belgradu 59, v Zagrebu 67, Sarajevu 17, Subotici 48, v Ljubljani pa 296 nastavljencev. V Ljubljani je bilo^^poleg tega reduciranih še nad 400 delavcev. Nove stotine bodo prihajale na ljubljansko borzo dela in na njene podruž- , nice! (Redukcije so se med tem že revidirale. Prip; urednika.)
Pokojninski zavod je imel 1. marca .193/2.. 10.333 zavarovancev, od teh v dravski banovini 55%. Povprečna letna nameščenska' plača je znašala v letu 1930 23.036 Din. -Članstvo narašča.
Celje, Vsa podjetja v Celju počasi .odpuščajo delavstvo. Tako je vodstvo c i n k a r -n e te dni razglasilo, da bo odpuščenih okoli 50 delavcev, medtem ko jih je poslala že okoli -40- na .brezplačen dopust. Tovarna W e s t e n je, zaposlovala še pred dobrim letom okoli 1300 delavcev, a danes komaj okoli 900. K e mi i č n a tovarna je popolnoma ustavila svoj obrat. Vse večje • lesne industrije obratujejo komaj, za silo z malenkostnim številom delavcev, d asi je bila prav lesna industrija za Celje in okolico velikanskega pomena. Saj je preživljala več sto delavcev. Računamo, da je danes v Celju in okolici 1500 delavcev brez posla in če prištejemo še družinske člane, lahko računamo, da strada okoli 4000 ljudi.
Kaj pomeni ta številka za tak majhen kraj, lahko, vsak sam presodi.- O' kakšni večji akciji za brezposelne, razen par dobrodelnih društev, ni govora. Posebno občina
bojisc
Zaslužek viničarjev
Mnogokrat se sliši, kako dobro gre viničarjem, da celo boljše, kakor kmetu in vinogradniku. Pravijo, češ, viničar ima prosto stanovanje, ima več, ali manj deputatne zemlje, najmanj vrt za zelenjavo, redi si kuretino, prašiče in celo govejo živino, vsako delo v vinogradu še dobi povrh plačano, dobiva pijače, celo grozdne tropine za kuhanje žganja, ponekod tudi drva za kurjavo in1 še marsikaj: Danes, ko je tu kriza, menijo taki, da je tedsij treba tudi viničarjem nekaj od ‘teh tolikih dobrot prikrajšati, predVsem pa denarni zaslužek. Zato je nujno potrebno, da se teinu posveti nekoliko več razprave, osobito, kar se tiče denarnega zaslužka.
Viničar je sezonski delavec. Zimska brezposelnost vsako leto 4—5 mesecev je radi tega stalna znanka. iKoliko pravzaprav ima viničar zaposlitve in denarnega zaslužka, ugotovimo najlažje, ako se vzame v primerjavo en oral (56 arov) srednje močnega vinograda in število delovnih dni, potrebnih za izvršitev posameznih opravil takega vinograda tekom enega leta. Naslednji podatki to prav nazorno pokazujejo:
Za rezitev, je zaposlitev enega delavca poterbna 7 dni; za prvo kop v rahlejši zemlji 28 dni; za drugo kop 15 dni; vezati špa-rone 1 dan; pletev mladik 4 dni; vezanje mladik .(skupno celoletno) 15 dni; Škropiti (in galico nositi) štirikratno 20 dni; žvep-lanje {večkratno skupaj) 2 dni; razno (gnojenje, jesenska, letna kop, itd. 8 dni. Skupno komaj v enem letu 102. delovna dneva.
Leto pa ima 365 dni in od teh je viničar približno samo eno tretjino poklicno zaposlen. Ker pa viničar navadno ne dela sam, ampak mu pri delu pomaga njegova žena, pride ta vsota delovnih dni na posameznega komaj 51 dni. 'Kjer so pa za delo še drugi člani viničarjeve družine (sinovi in hčere), tam pride le pri večjem vinogradu i(4—6 oralov) na posamezno delovno osebo okoli 100 delov*nih dni v enem celem letu. Tam pa, kjer vinogradniki najamejo tudi druge delavce še zraven domačih viničarjevhi. se gotovo delo izvrši že v enem ali v dveh dnevih. Tukaj bo viničarjeva družina zelo srečna, ako bo na leto mogla skupaj spravili vsaj 20- 30 delovnih dni, ki bi jih gospodar mpral plačati z denarjem. INekaj izjem bo že boljših in drugačnih, so pa te tako silno redke, da se pri tisočih viničarskih družinah, sploh ne morejo upoštevati. Resnica je tudi toliko, da se pri večjih vino-gradnih posestvih, dobi nekaj več zaposlitve; povsod tam pa zopet zahtevajo, da imej viničar kar največ svojih delazmožnih ljudi. Torej tudi pri največjem vinogradu ne pride število zaposlenih dni mnogo nad sto.
iZdaj pa denarni zaslužek, ki je tako zelo različen in malenkosten. Čez ilO dinarjev za celi dan dela' in to v večini pri viničarjevi hrani presega malokje. Dejstvo resnice je tudi v tem, da vsi večji vinogradniki, dajo 1 navadno manjšo plačo svojim viničarjem. V okolici .Maribora in še v nekaterih krajih v Halozah je plača viničarjev tako sramotno nizka in ničevna, da znaša komaj 2, 3 ali 4 dinarje na dan. V primeri s predvojnim zaslužkom se sedanji sploh ne more imenovati zaslužek, marveč le nekaka miloščina ali nagrada. — Zaslužek, ki bi ga mogli imenovati pravičnega, bi moral znašati to-1 liko, da bi si viničarske družine od vsakdanjih potreb ob času zaposlitve mogle kaj prihraniti za dobo brezposelnosti. Se-
iz svojega baje ni dala še nobenega dinarja. Zboljšanj« ni pričakovati, ker vedno obetajo še novih redukcij. Delavstvo samo je ‘ pa tudi brezbrižno in za organizacijo nima \ nobenega smisla. V največj-i tukajšnji tovarni W'esten je delavstvo brez vsake organizacije in Westeti dela z delavstvom, kar I ' 1 oče.'
danj-i celoletni zaslužek v denarju, če vzamemo gorenji primer delovnih dni na enem oralu vinograda in če bi ga obdelovala družina viničarja sama, bi po svoji raznoličnosti, katere so tako običajne vsepovsod po naših vinorod. krajih, znašal komaj takole: če se plača ta 102. delovna dneva po 10 Din znaša tedaj zaslužek 1020 Din; po 0 Din 918 Din; po 8 Din 816 Dih; po 7 Din 714 Din; po 6 Din 6112 Dih; po 5 l)in 510t Din; po 4 Din 408 Din; po 3 Din 306 Din.
Kar pa je akordnih plač, so še mnogo slabše, ker so največ samo zato akordne in viničarjem vsiljene, da so kot take še lažje mnogo manjše, kot so dhevne, ki smo jih tukaj navedli.
Iz teh stvarnih podatkov se najlepše vidi, da je stanovanje, deputatna .zemlja, travišče, drva, tropine in sploh vse, kar gospodar viničarju nudi, tudi pijača, dobro plačano in torej ni zastonj nikomur. V gotovih in številnih prilikah je vse to dostikrat celo dvakrat višje, kot je dnevna cena do-tični stvari na trgu ali pa, kakor je višina običajnih najemnin. Razlika je v tem tudi ta, da si z določitvijo denarne plače vsak vinogradnik vse to sam po premišljeni svoji naplača, ne da bi se mu moglo dosledno dokazati navijanje cen. Vsakemu, ki zna misliti, mora takoj postati jasno, zakaj vlada tolika revščina, v vinorodnih krajih in ravno pri viničarjih. 'Le redki so slučaji, da stoji viničar kaj na boljšem. Vse to, kar tedaj viničarji dobivajo, bodisi v naturi ali v denarju, vse to je komaj toliko, da si v največji bedi ohranjujejo le golo življenje in nekaj delovnih moči, da morejo z njimi ustreči gospodarju.
Ogromno bi se dalo o tem še razpravljati. Če bi se pokazala še potreba, bomo razpravo o tem nadaljevali. Namen tega pisanja pa je samo ta, da se naj v glavnem javnosti prikaže, kako neznosne so že sedanje in že dolgi čas sem' obstoječe viničarske razmere in kako silno, vnebopijoča bi bila krivica, če bi se viničarjem ta sedanji in malenkosten zaslužek še znižal, gfcmo zato, da naj vinogradniška panoga beleži več dobička. Ko se toliko govori o katoliški akciji, po kateri naj pride do obnove pravo krščansko življenje v praksi in da naj pripomore, da se pereča socialna vprašanja rečijo po zapovedih božjih, tedaj je za vse tiste naše gospode vinogradnike, kateri se po svoji miselnosti prištevajo h katoličanom, ravno tukaj sedaj prvo mesto in prvo delo, da vsaj svojim viničarjem še teh tako malenkostnih plač ne reducirajo. Kdo se bo odločil žrtvovati del svojih gmotnih koristi v ta namen in z lastnim vzgledom vplivati tudi na druge, da ostane zaslužek viničarjem noekrnjen? Viničarji tja do Zadnje borne" koče ga bodemo pozdravili! Samo tak in nihče drugi, se more imenovati resničnega delavskega prijatelja. :Ne miloščina in podpore, bodisi v tem ali onem, ampak pravica, ta je po krščanskih načelih na prvem mestu. Pravica poštenega plačila za delo! Ako smo resnični kristjani, tedaj 'se moramo ravnati po načelih, da 'Bog1 ni zemlje ustvaril za to, da naj temu ali onemu 'v večjem ali manjšem brezdelju prinaša dobičke, — ampak ustvarjena je zato, da v potu svojega obraza od njenih dobrin živi vsak človek.
GLAV O M O L
je večinoma nervozna bolezen; če hočemo, da se ne pondvij moramo predvsem ojačiti in pomiriti živce. V to svrho hvalijo že čez 35 let slaro domače sredstvo — Fellerjev Elsa-fluid. Poskusna steklenica 6 Din, dvojna steklenica 9 Di;n povsod. Po pošti 9 poskusnih ali 6 dvojnih ali 2 veliki specialni steklenici 62 Din franko pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica D on ja, Elsatrg 349, Savska banovina.
Venceslav Winkler:
Zimska kučma
Tole sem sanjal. Nič čudnega ni, danes vsi sanjamo.
Svet se je postaral, pet sto let starejši smo bili.1 Drugače je pa bilo vse kot danes, lasali smo se zaradi meja, prirejali tabore in narodne veselice, poginjali v rudnikih in tovarnah, dolgočasili se od brezdelja po salonih in igriščih.
Takrat je živel med nami tudi gospod Bogataj. Učen človek. Z vsako besedo je nasuli prgišče modrosti, res učen, samo malo kratkoviden je bil. Nosil je pa lep cilinder, svetel in visok, da je bil slava in ponos vsega rodu.
To, kar zdaj pride, kar se je potem zgodilo, to pa ni tako kot je danes. Tudi ne sme biti, Bog pomagaj!
Pet sto let pozneje kot smo danes.
Narodi so se zmešali. Brat brata ni več razumel. Zato so se zbudili tam daleč nekje Mongoli in so rekli:
»Glej jih no, brate naše, kako se šopirijo! Saj so taki kot mi. Pobijajo se in drug drugemu so hlapci. Pojdimo jih obiskat!«
Zlahta se ne pozabi in so šli. Pohodili so Rusijo in se počasi bližali. Seni in tja je kaka gruča zašla že precej blizu.
Prav za prav smo se jih bali. Z golimi
rokami smo stali sredi polja. Kamenje, to smo še imeli. Do neba bi ga vrgli, če bi ga inogliji
Zmeraj bliže so prihajali Mongoli.
Šli‘smo plavit gospodu Bogataju. Za veliko mizo je Sedel (parket v sobi!) in študiral. Na posebnerrrstolu se je svetil cilinder. Milostno nas je 'sprejel in nas poslušal, potem nas pa potolažil. Da ni tako hudo, je1 rekel. Posebne pogodbe nas varujejo. Mednarodne zveze nas bodo branile. Pravkar se je končala razoroži-tvena konferenca. Sploh ni več mogoče govoriti o nevarnostih. Mongoli se pa bližajo samo zaradi kupčijskih zvez. Zaradi napredka našega narodnega gospodarstva smo dolžni,-'takoj stopiti z njimi v prijateljstvo. Sploh je pa ta mongolski narod res obsodbe vreden. KUlture menda nima. Ampak, tako strašno-hudo tudi ni kot mislimo. Prav za prav to ni danes aktualen problem.
Rekli smo, da smo potolaženi in smo
šli.
Potolaženi pa nismo bili. Zmeraj hujše stvari so prihajale. Gospodje se za vse skupaj niso nič zmenili. Slavje za slavljeni.
Premišljevali smo vse večere. Včasih se je kateremu zazdelo dosti. Poiskal je kosmato kučmo in rekel:
»Jaz sem Mongol! Naproti jim pojdem!«
Slišali so ga in so ga zaprli. Mislili so, da je znorel.
Še enkrat smo šli k Bogataju-. Prvič se je opravičil. Rekel je, da študira razliko v sklanjatvi med staro in novo kelt-ščino. Drugič nas je sprejel. Nemirno je cepetal z nogami, ker nismo dolgo končali. Potem nas je pohvalil, da smo od zadnjega obiska napredovali in nas vzpodbujal, naj študiramo narodno gospodarstvo. Sam ga bo tudi v kratkem začel.
Popraskali smo se za ušesi in šli.
Zunaj so nas čakali otroci in žene in drugi možje. Lačni so bili. Tovarne so stale, rudniki so molčali. Mongoli so se bližali.
Gospod Bogataj je pa s tovariši zbo-' roval in noč in dan predaval o stari kelt-ščini.
Tudi mi srno zborovali. Premišljevali smo, če naj pripravljamo orožje, ali naj se sklicujemo na pravico. Sklenili nismo ničesar. Nismo mogli, dokler ni bilo gospoda Bogataja.
»Kučme, kučme! Jaz sem Mongol!« so kričali ljudje in peli stare pastirske pesmi.
Kučme, kučme! Saj res, to bo prav. Z vseh strani so jih nosili. Tudi jaz sem izbral eno. Lepa je bila, črna, kosmata pa tako, da sem se samega sebe bal.
Kučme, kučme! Pa palice tudi. Kmalu smo bili divji pastirji. Treba se je pri-
praviti, če pridejo Mongoli. Svojih bratov ne bodo pobijali. Smejali so se. Mogoče bo pa takrat lepo na svetu.
Pol dežele je že nosilo1 kučme, kaj pol, tri četrtine, skoraj vsa že. Pomilovalno smo gledali nežne glaviče, ki jih niso mogli prenašati. Tudi gospod Bogataj nas je videl. Najprej se je smejal, potem je rekel, da svet mešamo, da smo nezrela mladina, da Srno tako rekoč mi krivi, da pridejo Mongoli, če sploh pridejo.
Zamahnili smo z rokami in ga nismo poslušali. Zdel se nam je strašansko slaboten in smešen. Hodil je po cesti slovesno in na mehkem je moral sedeti. Kdo bo to trpel, saj smo vendar Mongoli.
Tudi drugi Bogatajevi tovariši so bili taki. Sedeli so pri knjigah. Po deset let so sedeli, potem so nas prišli učit. Malo začudili smo se jim:
»Pa to je bilo staro že, ko so živeli naših očetov očetje. Kje smo že mi.«
In smo jih začeli učiti. Razlagali smo jim svet in življenje, pa nam niso verjeli.
»V knjigah je drugače zapisano,« so rekli.
Mongoli so pa trkali na vrata.
Ko so prvič potrkali, je gospod Bogataj povohal zrak in posluhnil, odkod nenadno grmenje, Mislil je, da bo dež, ampak nebo je bilo jasno.
Doma in po svetu
Vlada Petra Živkovima je odstopila. Dne 4. aprila se 'je vršila seja ministrskega sveta, na katera je predsednik Živkovih orisal delo svojih vlad vseskozi od 6. januarja 1929 do danes. On da jje bili docela nestrankarska osebnost, ki je vodil posle po naročilu kralja Aleksandra. Sedajo ko gre političen razvoj pravilno pot v smislu smernic 6. januarja 1929, misli, da je primerno, da se Umakne. Nato je odšel v dvor in podal demisijo vlade. Ostavka je bila sprejeta. Kralj je poveril sestavo nove vlade zunanjemu ministru dr. Marinkoviču. Le-ta je takoj zaprosil vse dosedanje ministre, da ostanejo tudi v novi vladi, kar so 'vsi z veseljem sprejeli. Dr. Marinkovič ima sedaj poleg zunanjih zadev še ministrsko predsedstvo.
Z ukazom kralja je bil Peter Živkovič preveden nazaj v aktivno službo in znova postavljen za poveljnika kraljeve garde.
Proračun dravske banovine je vlada
odobrila. Proračun je bil predlagan v
. višini 170,532.955 Din, odobren pa v
znesku 147,452.142 Din. Znižanje znaša
tedaj okoli 23 milijonov.
*
Zaradi podonavske zveze se sestanejo te dni v Londonu zastopniki Anglije, Francije, Italije in Nemčije. Raz-
govori naj bi določili, kako bi ozdravili srednjo Evropo. Zdi pa se, da so tudi zdravniki potrebni zdravil.
Dolar je začel 'na borzah znatno padati. Mnogi mislijo, da1 je popolno na-vrednoteneje dolarja, t. j. inflacija neizogibna. Začasno pa so sredstva ameriške zvezne banke še tolikšna, da je nadaljnje padanje ustavljeno. Boje pa se, da bi prav sedaj dvignili Francozi še zadnje zlate rezerve.
Rudarski štrajk na Češkoslovaškem
je zajel sedaj že vse večje revirje in iznaša število stavk lijočih rudarjev na Češkoslovaškem 30.000 od vseh 83.000 rudarjev. Stavkujoči stalno demonstrirajo po revirjih.
Med Japonci in Kitajci še ni prišlo do sporazuma. Obe armadi, kitajska in japonska, se pripravljate na nove boje, ki so kot vse kaže, neizogibni. Kitajska vlada je nahujskala razkropljene ostanke kitajskih čet v Mandžuriji, ki se sedaj po vsej deželi upirajo novi vladi. Vstaši so posebno močni v bližini ruske meje. Sovjeti zbirajo na meji veliko armado in vsa zanjo potrebna sredstva. Neki japonski general je izjavil, da prav lahko nastane iz teh homatij nova svetovna vojna, če se ne bo dosegel v kratkem času sporazum.
fiorala eli kšefr?
Tak je naslov članka v »Delavski Pravici« št. 12 od 24. marca 1932, kjer člankar estro žigosa dva oglasa, priobčena v »Slov. gospodarju« št. 9, ki se nagibata bolj na stran koristoljubja kot na stran prave krščanske morale. Pa saj ni čudo. Saj tudi katoliški dnevnik »Slovenec« v svoji velikonočni številki 71 a z dne 26. marca 1932 prinaša prav tako dva oglasa v rubriki »Službe dobe«. In to zakonca (upokojenec) brez otrok, ki bi imela veselje za obdelavo sadnega in zelenjadnega vrta ter oskrbovanja ' hišice. Plača: uporaba sobe, elektrike M nekaj vrta. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Pri delu je veselje« št. 4116. Seve je veselje, če je delo tudi pošteno plačano. V navedenem oglasu tega “ni opaziti; ’ vrhu tega je še omejeno na zakonca brez otrok.
Druigi‘ tentu enak ali vsaj podoben pa je: Stalno mesto dobita zakonca brez otrok na posestvu blizu Celja, nastop 1. maja. Oba morata biti sposobna in voljna vseh del pri molžni krav in na travnikih. Prednost imajo tisti, ki so se bavili tudi sedaj samo s kmetskim delom1. Vpraša se pri Kosmač, Celje, Kra-*1 lja Petra cesta 31.
Gospodje okrog »Slovenca«, le tako naprej bijte po zobeh okrožnice svetega očeta in okrožnice naših škofov. Vedite pa 'tudi,1 da s tem dvoreznim nožem propagirate nemoralo med revnim podeželskim ljudstvom. Poglejmo samo ■malo v župnijska novoletna poročila, pa bomo videli, kako- se širi nemorala
po deželi. Koliko je vsako leto- med novorojenci nezakonskih otrok. Kdo je temu kriv? Odgovor: Vsakdo-, ki na kakršenkoli način ovira krščanski zakon ali pa, da stavi zakoncem pogoj, j da sc v kakršnikoli obliki brez otrok. Oh, kruti kapitalizem, -kako si brezobziren! Pa saj ni čuda. Njegova mati je prvi in drugi poglavitni greh in se imenujeta napuh in lakomnost.
Kake resnične so svetopisemske besede: Kako teško je bogatinu priti v božje kraljestvo. Te besede je -sicer citiral naš starosta Jože Gostinčar v »Delavski Pravici« dne 24. marca v članku »Nekaj za vse«. Pozabil pa je te Gospodove besede razložiti in bi oni, 'ki ne ve, kaj je mislil, bil uverjen, da v nebesa nikdo ne bo prišel, saj 'kamela ne more skozi šivankino uho-, ker še človek niti prsta notri vtakniti ne more. Pa temu ni tako. Naš Zveličar ni mislil na šivanko in njeno uho, s katero danes šivamo. Pač pa je mislil na neka -majhna in nizka vrata, kjer je tudi ona grbasta žival prišla skozi, če se je nizko pripognila. Zato pa je mislil, da lažje se veblod pripogne, ko gre skozi šivankino uho, a bogatin se pa ne mara.
Saj navedeni oglasi nas uče, da je temu talke. Sicer pa bi nič ne škodilo, ko bi se na oglase nemoralnega značaja naprtila občutna taksa; denar pa bi se uporabil v moralne svrhe.
Tako misli delavec izpod zelenega Pohorja.
Drligič se je že spomnil na Mongole. Poklical je tovariše, položil prst na glavo in začel premišljevati. Tudi tovariši so položili prste ha- četa ih'so premišljevali.
Kb so Mongoli tretjič'potrkali,1 so spoznali, da gre zares.
»Saj smo zmeraj mislili, da bo tako!« so zaklicali in drli iz posvetovalnice na trg.
Cilindre so pozabili na stolih.
»Bhrja je in plešasti ste. Prehladili se boste,« smo rekli.
»Kučme! Kučme!« so kričali. »Mi smo Mongoli!«
Dali smo jim največje in najbolj obnošene. Potlačili so jih na glave in zavrgli črne obleke in bele ovratnike.
Skrivaj smo dognali, da se svet izpre-minja.
»Ampak, če se pa Mongoli naenkrat obrnejo in nas ne obiščejo!« smo se spomnili.	,
Bogataj je premislil stvar.
»Škoda bo. Plačali jo boste, če ste nas prevarali.«
Tovariši so mu pritrjevali, mi smo se pa smejali.
Kučme! Kučme! Pa palice tudi!
Gospoda niso znali'hoditi bosi. Morali smo jih naučiti. Tudi palice niso znali držati. Malo mencali so, šlo je vseeno.
Mongoli so pd trkali, trkali.
Rekli smo, da bi bilo treba napisati veliki' testament. Mogoče nobeden izmed nas ne bo preživel teh časov. Gospod Bogataj je odločno odklonil. Kvečjemu, če bi kak spomenik postavili v zadnjem trenutku.
Spomenikov za nas ni treba, smo rekli. Saj ves svet priča za nas. Mi smo ga sezidali. Naše roke so ga držale. Dolgo se bodo še poznale na njem trpeče roke, tudi če gredo Mongoli trikrat čez njega.
Kučme! Kučme! Mi smo Mongoli!
Prav za prav bi morali tudi gospoda Bogataja žapreti. Včasih so tiste zaprli, ki so' trdili, da so Mongoli. Zdaj so drh-gačne ure.
Mongoli so pa trkali, trkali, trkali.
Zdelo se mi je, da sem že slišal njihov krik.
Takrat sem nehal sanjati. Mislil, da sem se zbudil. Brž sem šel gledat, če imam še kučmo. Še sem jo imel. Dobro. Zdaj moram še palico pripraviti.
Imam dve kučmi. Eno bom dal gospodu Bogataju, če ga bom kje srečal. Hudo je, če človek šele v zadnji uri išče pokrivala, posebno, če je plešast. Palico bc pa že sam kje poiskal.
Kučme! Kučme! Mi smo Mongoli!
r
DOMAČI IZDELEK
1. I« cv.»-'e {><•» V«*š.-m 6ev»;ar|u Paima-O m i U!ii p Msplute, .v. r trpežni* ^ n cc c k«»t usn e. Za	inf’
r a v e če v i e.
K e *e kr za?
NAROČI
BESEDO
I|)o 'bilanc raznih delniških družb je težko priti. Vsakemu zemljanu niso dostopne niti v času dobre konjunkture, kaj šele v času krize, ko gospodarstveniki slkrbno prikrivajo svoje bilance in zaslužke pred nepoklicanimi očmi. Po njihovem mnenju so namreč vsi ti računi in profiti njihova lastna zadeva, ki nikogar nič ne brigajo. Javnost pa morajo brigati njihovi računi šele takrat, ko bilance več ne izkazuejjo visokih dobičkov. Takrat pa je po njihovem mnenju država iin v,sa javnost dolžna, da sodeluje, -delavstvo in nameščenstvo pa to reševanje najbolj občuti.
Da pa gospodarska kr-iza ni napravila raznim d. d. prevelike škode, vidimo, če pogledamo bilance spodnjih d. d. za preteklo leto:
Zadružna gospodarska banka, dobiček 1,568.943 Din, 7% dividenda.1-Kreditni zavod v Ljubljani, dobiček 3,092.047 Din, 10% dividenda.
Pivovarna Union v Ljubljani, dobiček 2,740.000 Din, 10% dividenda.
Dolnjeflendavska hranilnica, dobiček 134.662 Din.
Priiniligirana agrarna banka, dobiček
44.360.000 Din.
Premogovnik v Aleksincu, dobiček
2.500.000 belg. frankov.
Srbska banka v Zagrebu, dobiček
9.500.000 Din.
Belgraj&ka zadruga v Belgradu, dobiček 6,400.000 Din.
Tehnična banka, Belgrad, dobiček
1.400.000 Din, 10% dividenda. Industrijska kreditna banka v Belgradu, dobiček 3,325.000 Din, 10% dividenda.
Tovarna sladkorja v Novem Vrbasu, dobiček 12,900.000 Din.
Hrvatski vjeresijski zavod, Zagreb, dobiček 300.000 Din, 5% dividenda.
Meinl Julij, Zagreb, dobiček 460.000 dinarjev.
Majer Maks, Zagreb, tovarna špirita, dobiček 1,560.000 Din.
Čakov-ska medm. hranilnica, dobiček
470.000 Din.
Činovniška banka, Belgrad, dobiček
1.400.000 Din.
Dun. kred. zavod, Belgrad, dobiček
470.000 Din.
Centralna banka, Belgrad, dobiček
1.500.000 Din, 10% dividenda.
Vračarska štedionica, Belgrad, dobiček 1,200.000 Din, 10% dividenda.
Hrvatskk' katoliška banka, Zagreb, dobiček 94O.O0O Din.
Belgžajšiki kreditni zavod d. d., dobiček 889.000' Din,’ 10% -dividenda.
OblaŠria štddioniča., Sombor, dobiček
2,306.000	Din.
NemŠkk 'hrariiltuca v Kočevju, dobiček 340.000 Dih.'
Koliko je poleg navedenih še drugih delniških družb! Le malo jih pa izkazuje neznatne zgube!
Pa poglejmo na drugi strani delavstvo in nameščenstvo. Ljubljanski OUZD je dosegel v avgustu leta 1930 število zavarovancev 103.000. V letošnji zimi v marcu je bil najnižji stalež zavarovancev 73.000. Torej 30.000 manj. Tretjino bivših zavarovancev je bilo v letošnji zimi in1 ijh je še btdz kruha. Če1 vzamemo nizko dnevilo povprečno zavarovano mezdo 25 Din, dhbimo, da je delavstvo izgubilo letos dnevno po 750.000 Din! — Kje so pa poleg tega še številke bratovskih skladnih1,' pri katerih je članstvo najVeč izgubilo na zaslužku na Jesenicah z ustanovitvijo obratov, rudarji pa na splošno.
Na eni strani tedaj visoke in strašne delavske izgube, na drugi strani pa nezmanjšani dobički. Ti morajo biti, za delavstvo se pa nihče ne zmeni, če ima kruh hli zaslužek ali ne. To je za delavstvo spet zgled in ponoven nahk, »da bo le toliko imelo, kolikor si bo priborilo 1«
—Ant.
To n ono
Lakota v Rusiji. »Slovenec« »in drugi meščanski listi poročajo, da je v Rusiji velika dakota. Kor sjimo dobri Slovani, se je sprožila tnkabl,. da bi osnovali dobrodelni odbor za podpiranje laičnih v Rusiji. V ta odbor pridejo zastopniki večjih listov. Predsedstvo bo vsekakor prevzel »Slovenec-.
Knjižnica Delavske zbornice v Ljubljani je v prvem tromesečju t. L lepo napredovala napram isti dobi lanskega leta. Ta napredek kažejo -naslednje številke. (Številke v oklepajih pomenijo napredek v primeri z lanskim letom), izposodila 1,7547. (1988) knjig, od teh slovenskih 8647 (1952), nemških 8043 (6), srbohrvatskih 735 (14) in drugih 122 (IG), znanstvenih pa 1755 (14). Iz tega se vidi,’ da se je povečala predvsem izposoja slovenskih knjig. V knjiž-
Naši pomladanski modeli so to — kar Vi zahtevate!
Dobra kvaliteta — okusna oblika
229-
Vrsta 1937-22	Vrsta	6637-21
Čevlji iz Črnega ali rjavega telečjega	boksa	Elegantni moški čevlji za izprehod in za iz-
z gumijastimi podplati. Pieje cena Din	169. —	lete. Napravili smo jih iz rjavega telečjega
sedaj samo Din 99,—	boksa z močnim usnjatim podplatom
Vrsta 7627-63
Okusni moški čevlji iz rjavega telečjega boksa z močnim usnjatim podplatom. Udobna oblika daje tem čevljem posebno eleganco
mm
Vrsta 7637-59
Elegantni moški čevlji iz črnega boksa l okusno perforacijo. To vrsto imamo tudi v mahagonovi ali rjavi barvi za isto ceno
Pri nas dobite dobre in cenene nogavico
Volnene nogavice Dm 5.—. flor in bombaževe Din 10.
nico se je letos vpisalo 260 (23) novih članov, iz česar se vidi, da je v knjižnico še vedno živahen dotok novih bralcev. Število vpisanih članov je že preseglo 5000. Brezposelnim delavcem izposoja knjižnica knjige polovico ceneje, da omogoči čitanje knjig vsakemu.
Dva obrambna nasipa
Ob priliki zadnjih predsedniških volitev v Nemčiji je pisalo socialdemokratsko časopisje takole: Ob dveh trdnih temeljih se je v vrvenju današnjih dni razbila zmaga fašizma — na vplivu katoliške cerkve in njene politične reprezentance ter n« granitni skali socialističnega delavstva.«
Krščansko socialistično časopisje pa pravi: Če postavimo mesto fašizma hi-tlerjanstvo, potem je ta trditev resnična. Toda: Fašizem ni le Hitler, je istotako Briining, današnji sistem. Zato je priznanje socialdemokratskih listov zelo dragoceno, odnosno potrjuje to, kar smo mi že davno ugotovili: Sedanji sistem, katerega »ohranja« »Hindenburgova« fronta in katerega je zaenkrat tudi »rešila«, ima edino oporo še v socialdemokraciji in v politični moči političnega katolicizma! To dejstvo je pa za oba, za katolicizem kakor tudi za socialdemokracijo katastrofalno. Če bodo enkrat mase v obeh taborih izprevidele, da po-metnja ta sistem 6 milijonov brezposelnih, propad in obup milijonov eksistenc, pre-zadolžitev in bankerot kmetskega stanu, proletarizaciija srednjih slojev, gospodarstvo dividend, propadanje in tihi
samomor nemšlkega naroda, da vzdržuje, ohranjuje in rešuje ta sistem socialna demokracija in politični katolicizem, bo ta spregled .strašno prebujenje! To so dve politični sili, ki vladata Nemčijo! Pod njunim režimom je nastala ta zmešnjava. Ti dve sili ne storita prav ničesar, da bi vrgle kapitalizem, nasprotno se trudita za njegov obstoj! To nam zadostuje! Obenem pa kaže, kje je naša naloga. V tem boju ne bo uspela na podlagi ideologije komunistične stranke. Zmago more dobiti le globoko, iskreno krščanstvo. Ne proti, ampak v zvezi
s krščanstvom moramo izvojevabi odločitev.
V	tem je naloga radikalne krščanske fronte. Ne proti, ampak z in iz vere ven. Boj iz vere. Uničenje kapitalizma kot dolžnost, ki nam jo nalaga krščanstvo. Socializem, delo, krah radi nravnega človeka, radi nravnega občestva.
Iznajdljiv župan. Neki prefekt je sporočil županom, da je izbruhnila v njihovi okolici kolera. Naročil jim je, da naj vše ukrenejo, kar je potrebno proti obrambi kolere. Poslati morajo seveda tudi poro-
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
LJUBLJANA, Prešernova ul. št. 3
Telefon št. 2016 in 2616.
Poštni fiek. račun št. 10.533.
Uradne ure za stranke so: od 8. do 12. in pol,
je največja regulativna hranilnica v Jugoslaviji. — lina vlog nad Din 480 000.000'—. — Za vse vloge jamči ljubljanska otičina z vsem svojim premoženjem in z davčno močjo. — Vse naložbe obiestuje kar najbolj ugodno. — Posojila se dovoljuje na posestva, menice in vrednostne papirje čim najceneje. — Za tnale trgovce in obrtnike ima posebno kreditno druStvo, za pupilne naložbe pa sodni depozitni oddelek. Za varčevanje mlad ne izdaja domače hranilnike, za pošiljanje denarja pa svoje položnice.
čila, kaj so vse ukrenili,- Neki župan je sporočil, da je ukazal glede na prefektov dopis, da naj skopljejo na pokopališču primerno število grobov.
RescIucUa
Na sestanku Strokovne skupine inšta-luterjev, kleparjev in monterjev se je sklenilo sledeče:
Na sestanku, dne 16. febr. 1932 se je sprejela naslednja resolucija, ki se bo uredložiltt odločilnim oblastem v Ljul>-Ijuni in Beogradu:
1. Da se popravi k členu 253 lit. 2 v toliko, da sp doda k zavodu za poklicno izbiro paritetno pravo tudi delojemalcem.
2. Členu 263 lit. 1, 2: Učna doba vajencev v stroki kleparjev, monterjev in inštalaterjev naj !>i trajala tri leta. Omeji naj se pa število vajencev v toliko, cfa pride na vsakega mojstra po 1 vajenec, in na vsake nadaljnje 4 pomočnike po 1 vajenca. To zahtevo utemeljujemo s sledečimi motivacijami:
Zadnja leta so postali iz vajencev pomočniki in s tem povzročili že itak veliko brezposelnost v teh strokah odnosno sami postali breziposelni.
3. členu 263 lit. I: Komisija za pomočniške izpite naj se sestavi iz 4 članov in sicer predsednika, 2 članov mojstrov in I člana pomočnika. Za vsak izipit imenuje kot člana izpitie komisije od strani delojemalcev strokovna organizacija pomočnikov. Ta seznam izvoljenega člana se dostavi Delavski zbornici v potrdilo.
4. Členu 312: Mojstrski izpiti naj se vrše pod vodstvom dveh strokovnih učiteljev z fakultetno izobrazbo, enega mojstra in enega pomočnika, ki je že zadostil predpisu mojstrskega izpita. Izpiti naj sp vrSe le v teoretičnem smislu, ker v praktičnem se mora že itak vsak interesent izkazati pri komisiji s pomočniškim izpričevalom.
Za predsednika t. č.
Gajeta France.
Za tajnika t. č. Butinar Josip.
Ljubljana, 16. febr. 1932.
Hermann Suderman:
GOSPA SKRB
Roman
Pavel ju je meril z začudenjem. Vse svoje življenje ju je gledal le v drznosti in bojevitosti, tako da sta se mu zdaj v jadikovanju videla kot dva docela tuja človeka. V srcu si je želel, da bi potegnila nože proti njemu, da bi mogel uporabiti svoj samokres v poštenem boju. Potem mu je nenadno vzrasla misel: »Če bi bil kot deček enkrat samkrat tako ravnal z njima, bi ti bila prihranjena marsikatera grenka žalitev — in tvojima sestrama predvsem!«
Ulrich je med tem poskušal, da bi oklenil njegovo koleno in Fric je neprestano vpil: »Usmili se naju — usmili se!«
»Dobro vesta, kaj hočem od vaju,« je odvrnil Pavel, ki je čutil, da je rešen vsega omahovanja in je šel z mrzlo odločnostjo za svojim smotrom.
»Kaj hočeš? Povej, kaj hočeš? Vse bova storila, kar hočeš,« je tulil Ulrich, Fric pa, ki se je skušal skrivati za bratom, se je zdelo, da je čisto ob govor.
»Držala bosta besedo, kakor bom držal jaz svojo,« je dejal Pavel. »Hotel sem, da bi našla pogum za obrambo, da bi končno že vendar prišli med seboj na čisto... A morda je bolje tako... in zdaj govorita za menoj, kar vama bom narekoval: Prisegava pri Bogu in pri spominu najine matere, da bova v treh dneh izpolnila obljubo, ki sva jo dala tvojima sestrama.«
Trepetaje in momljaje sta ponavljala za njim.
»In jaz vama prisegam pri Bogu in pri spominu moje matere,« je odvrnil, »da vaju bom ustrelil, kjer in kakor vaju srečam, če ne bosta hotela sveto držati te prisege! Tako, zdaj se lahko odpeljeta. Sedita! Bom že sam pripregel konja ... Sedita!« je ponovil, ko sta se mu kljub temu hotela pokazati uslužna.
Nista se več ganila, tako ubogljiva sta bila zdaj. In ko je končal, sta mu z največjo vljudnostjo voščila »Lahko noč!« in se odpeljala.
»Torej tako se dela!« je mrmral, vrgel samokres j v sneg in s sklenjenimi rokami zrl za sanmi. »Če j se zanašaš na pravico in čast in hočeš vse z dobroto obrniti na dobro, ti pravijo, da si bojazljiv in ravnajo s teboj kot s psom. — Če pa ti z drugimi ravnaš kot s psi, prav od začetka, ne da bi pomislil, ali imaš pravico ali ne, te imenujejo pogumnega in vse se ti posreči in postaneš junak. Torej tako se dela... tako...
Stresel se ]6 in prevzel ga je stud do samega sebe in do sveta. Zdel se je sam sebi tako umazan, da ga nič na zemlji ne bi moglo več umiti.
Naslednje dopoldne* je stal v snegu za skednjem in zrl gori proti Helenentalu, kjer se je teman sprevod napravljal na žalostno pot. Dvakrat je bil v hlevu, da bi velel hlapcu, naj napreže sani, in obakrat mu je beseda obtičala v grlu.
Zdaj je stal za skednjem s sklenjenimi rokami in gledal, kako je po belo lesketajoči se poljani lezla črna kača, ki se je vse bolj manjšala in končno izginila za gozdom, zakaj^ helenentalsko pokopališče je ležalo dalje vzdolž poti v mesto.
»Kako lepo bi bilo,« je mislil, »če bi tudi njo pokopali pod temi smrekami! — potem bi imela mati dobro sosedo in .. .«
Prestrašil se je, zakaj bliskovito so si možgani spredli, kako bi se lahko potem lepega pomladnega večera znašel tam z Elsbeth, ki bi prišla posedat na grob, ki bi bil prav tako njen kot njegov..
»A prav je tako, kot je,« je dejal predse. »Kako bi le mogel najti poguma, da bi ji pogledal v oči:... jaz, ki ponoči prežim ob potih, da bi svojim razuzdanim setram preskrbel moža!«
Nenadno sta pridrveli dvojčki čisto brez sape,
—	drgetali sta po vsem telesu in lovili besede.
»Kaj pa je, otroka?«
Greta je skrila glavo na njegovo ramo in Katica je vlekla zrak skozi nos kakor dete, ki požira jok.
»Tukaj sta,« je jecljala, in potem sta obe začeli ihteti.
»Dobro,« ije odvrnil Pavel in ju poljubil.
»Kaj ne greš v hišo?« je vprašala Katica in sesala rob predpasnika.
»Kje sta ju pa pustili?«
»Z očetom govorita.«
»Aha — to se pa že drugače sliši. — Brž v kamro
— bom takoji za vama.«
»In to za vsako ceno!« je zamrmral, ko je zrl za njima, potem je vrgel še pogled na Helenental in odkoračil v skedenj, kjer je stala »Črna Suza«.
— »Čas je, da oživiš,« je rekel in pobožal črni trup, »treba se bo pošteno ubijati, tebi in meni, če bova hotela puncama pridelati doto.«
Ko je stopil v hišo, je začul, kako mu udarja na uho doneči očetov glas.
»•Pa sem le radoveden, kako se vedeta,« je dejal in prisluhnil.
»Da, cepec je in cepec bo ostal, gospoda! Kar sem jaz zamislil v velikem, izvaja zdaj on na malenkosten način. Srce se mi je hotelo v prsih obrniti, kadar sem ga videl, kako je šušmaril okoli stroja, kakor da bi bila to vrbova piščal. Pri vsem tem pa gospodarstvo vedno bolj nazaduje.
Oh, gospoda, zdaj me vidite pred sabo kot pohabljenca, kot bednega, upropaščenega pohabljenca, toda ko sem še sam držal žezlo v rokah, gospoda moja, sem hotel tisoče izteptati iz zemlje, nič manj kot Vanderbilt, Amerikanec, čdgar življenje je v tem koledarju tako poučno' popisano.«
»Ali ne bi mogli voditi poslov kar s svojega stola?« je vprašal Ulrichov glas.
»Oh, gospoda moja, poglejte moje solze! — prelivam jih nad najnehvaležnejšim, nad najničvred-nejšim otrokom, ki ga zemlja nosi. V tem koledarju je popisana zgodba nekega sina, ki prinese svojim v puščavi umirajočim staršem rešitev iz roparskih rok v nevarnosti za lastno življenje ... Kaj pa počenja on? Tak, kot sedim tukaj gospoda, vam ne morem ponuditi niti kozarčka kumnovca, ki ga sam tako rad pijem.«
»V prihodnje vam ga bova midva prinesla,« je zagotavljal Fric.
»Oh, zakaj mi ni Bog podaril dveh takih sinov, kot sta vidva? In pomislite, nikdar me ne vpraša
—	kuhinjo zapira pred menoj — čudim se, da nisem že od gladu umrl. — No, vidva ga poznata še iz otroških let, — ali ni bil vedno surova, zahrbtna prikazen?«
»Da, da, vedno je imel nekaj nasilnega na sebi,« je menil Ulrich.
Za Jugoslovanska tiskarno K. čsč.
Izdaja za konzorcij »Delavske Pravice« in ureja: Peter Lombardo.