Štajerski TEDNIK petek, 21. 2. 2020 COLOR CMYK stran 1 pe tk ov a iz da ja Ptuj, petek, 21. februarja 2020 Letnik LXXIII  št. 15  Odgovorna urednica: Simona Meznarič  ISSN 1581-6257  Cena: 1,50 EUR Črna kronika Dornava  Zgorela lopa, na delu ponovno požigalec  Stran 12 Aktualno Kmetijstvo  Prek luže milijonske odškodnine zaradi škodljivosti škropiv  Stran 2 Podravje Slovenska Bistrica  Pragerčani se bojijo, da bodo izgubili evropske milijone  Stran 5 Podjetništvo Ormož  Žiher novi lastnik gramoznice Jurkovec  Stran 2 Šport Nogomet  Dravo bo vodil Italijan  Stran 17 SPORED Iztok Mlakar Štorije in baldorije so spet tu! TOČKA 1 Od 21. 2. do 27. 2. 2020 TV-spored Can Yaman Je igralec na robu bankrota? Klemen Slakonja »Emo in Evrovizijo sem vedno z veseljem gledal in tega me ni sram priznati.« Foto: Črtomir Goznik Aktualno Podravje  Delavcem Boxmarka prve odpovedi naslednji teden  Stran 3 V središču  Ko žena možu namesto poljuba meče pepelnike v glavo  Strani 6 in 7 Ptuj  Marca neizogibna nova podražitev v Domu upokojencev  Stran 3 Torek: Tednikov kopalni dan Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi -50 % na odras lo ali otro ško celodnev no vstopn ico Spodnje Podravje  Mamice želele v vrtec vpisati še nerojene otroke Javni in zasebni vrtci pokajo po šivih Starši otrok, rojenih v spomladanskih in poletnih mesecih, si te dni belijo glavo z vprašanjem, kje dobiti prosto mesto v (javnem) vrtcu za svojega malčka. Ob pogoju, da bo ta dovolj blizu doma ali delovnega mesta, saj otrok ne sme biti v vrtcu dlje kot devet ur. Oddelki so izoblikovani, v veliki večini pa tudi že zapolnjeni. Več na straneh 6 in 7. w w w .te dn ik .s i Postanite NAROČNIK, prejmite NAGRADO in sodelujte v VELIKI NAGRADNI IGRI, vikend paket za celo družino v BIOTERMAH Mala Nedelja Štajerski TEDNIK petek, 21. 2. 2020  COLOR CMYK stran 2 petek  21. februarja 20202 Aktualno Zvezno sodišče v ameriški zvez- ni državi Misuri je nekemu kmetu prisodilo 265 milijonov dolarjev (244 milijonov evrov) odškodnine od Bayerja in Basfa zaradi škode na nasadih breskev, saj naj bi ga omenjeni podjetji spodbujali k ne- odgovorni rabi herbicida dicamba, ki naj bi mu tako rekoč uničil sadov- njak. Gre za prvo odločitev sodišča glede dicamba, ki naj bi po ameri- škem srednjem zahodu povzročil ogromno škode na pridelkih. Na sojenje čaka še 140 drugih tožb v podobnih zadevah. Sodba še ni pravnomočna, tako Bayer kot Basf sta napovedala pritožbo na odločitev sodišča, saj vztrajata, da je herbicid dicamba ob doslednem upoštevanju navodil za uporabo za pridelke varen. Nevaren herbicid dicamba je v Sloveniji že prepovedan Po zakonu o fi tofarmacevtskih sredstvih imamo v Sloveniji pravil- nik o enotnih načelih ocenjevanja in registracije fi tofarmacevtskih sredstev, ki ga družno sprejmejo kmetijsko, zdravstveno in okoljsko ministrstvo. »Herbicid dicamba se je v prete- klosti dalo kupiti v Sloveniji, zad- nja leta pa ga ni več na seznamu. Njegov največji problem je v tem, da sredstvo vsebuje hormone, ki seveda lahko škodljivo vplivajo na rastline. Spomnim se, da je bil še posebej nevaren za vinograde in sadovnjake, ne vem pa, ali je bil škodljiv tudi za zdravje ljudi,« pravi ptujski kmetijski svetovalec Ivan Brodnjak. Foto: MV Bi lahko ameriškemu vzoru tudi pri nas sledile tožbe zoper proizvajalce herbicidov, na primer zelo razširje- nega glifosata boom efekt? Podravje  Domača kemijska industrija škropiv še ni na udaru Prek luže milijonske odškodnine zaradi škodljivosti škropiv Potem ko so ameriška sodišča nemškemu kemičnemu gigantu Bayerju določila plačilo večmilijonskih odškodnin kme- tom, ki so uporabljali njegove herbicide, nas je zanimalo, ali sta sporna dicamba in roundup na voljo tudi v Sloveniji. Ptuj  Leseni prodajni zabojniki tarča številnih kritik Hiške stale 77.500 evrov Tako kot celotna ptujska tržnica tudi njeni posamezni deli po obnovi razdvajajo javnost. Prodajni pulti, ograja, stra- nišče, prevelik plato in še lesene hiške, ki so postavljene na osrednjem prostoru Miklošičeve ulice, so deležni tako kritik kot pohval. Ena izmed pomembnejših tem zadnje obdobje, kjer se krešejo mne- nja Ptujčanov, so lesene hiške, ki so postavljene na mestni tržnici. Kri- tike se pojavljajo zlasti na račun njihove postavitve; češ, da ne sodijo v ta prostor. Tudi cena njihovega nakupa je bila uganka, o kateri se je na veliko razpredalo. „V okviru projekta ureditve mestne tržnice se je na- bavilo deset hišk v vrednosti 6.353 evrov brez davka po komadu. Izdelal jih je Žlahtič, d. o. o.,“ so pojasnili na ptujski občini. Če k temu prištejemo še davek, je posamezna hiška stala okrog 7.750 evrov, vseh deset pa približno 77.500 evrov. Postavljene so bile skorajda sočasno s predajo tržnice svojemu na- menu in so torej sestavni del te ogromne, šestmilijonske investicije. De- cembra so služile prodaji pijače, nekaterih kulinaričnih dobrot in izdel- kov domače obrti. Nato so kar mesec dni samevale, kar je marsikomu pustilo nekoliko grenak priokus. V pustnem času je dogajanje v mestu ponovno oživelo, gostinci in prodajalci v njih ponujajo svoje izdelke. „V času pusta je na kurentovi oz. mestni tržnici šest ponudnikov v hiškah in trije s svojimi samostojnimi premičnimi objekti. Na Mestnem trgu bosta v treh hiškah dva ponudni- ka. Ponudniki z gostinsko in kulinarično ponudbo so začeli delovati v soboto, 15. februarja 2020,“ je pojasnila Tanja Srečkovič Bolšec, direkto- rica Zavoda za turizem Ptuj. Kakšna bo usoda lesenih prodajnih zabojnikov po izteku pustnega časa, pa zaenkrat še ni znano. Foto: ČG Cena posamezne hiške je znašala 7.750 evrov. Foto: SD Kje so spodbude za zmanjšanje uporabe pesticidov Merjenje in zmanjševanje tveganj pri uporabi pesticidov v EU je pomanjkljivo, čeprav evropska zakonodaja, ki naj bi zagotovila trajnostno rabo fitofarmacevtskih sredstev, velja že več kot deset let, je opozorilo Evropsko računsko sodišče v poročilu, ki ga je pripravil slovenski član sodišča Samo Jereb. Tudi v slovenskem nacionalnem programu po besedah Jereba ni postavljenih konkretnih ciljev za zmanjšanje tveganja pri uporabi pesticidov. Na podlagi direktive sicer kmetje lahko pesticide uporabijo le, če preventivne in druge metode ne delujejo ali niso uspešne, vendar pa merila niso jasno določena, prav tako je premalo spodbud za kmete, da bi zmanjšali svojo odvisnost od pesticidov. Ormož  Žiher novi lastnik gramoznice Jurkovec Za nakup 370.000 evrov Novi lastnik opuščene gramoznice Jurkovec v občini Ormož skupaj z veljavno koncesijo za izkoriščanje gramoza ter opremo kot poslovno celoto je za nekaj več kot 370.000 evrov postalo podjetje Žiher iz občine Gorišnica. Novembrska dražba gramoznice Jurkovec skupaj z gozdnimi zemljiš- či, koncesijo (konča se leta 2021 za osnovni pridobivalni prostor oz. 2022 za razširjeni pridobivalni prostor) in opremo propadlega celjskega pod- jetja Ecoenergetica je uspela. V gramoznici bodo kmalu zabrneli stroji, saj je novi lastnik postalo podjetje Žiher, ki je bil sicer edini dražitelj. Kot je povedal stečajni upravitelj Stanko Gaberc, ki si je prizadeval za čimprejšnjo prodajo gramoznice, saj bi ta bila brez veljavne koncesije oz. rudarske pravice bolj kot ne le mrtvo zemljišče, je bilo premoženje prodano po izklicni ceni v višini okoli 373.200 evrov. Načrti novega lastnika »Namen je koriščenje gramoznice za izdelavo gramoznih agrega- tov za potrebe lastne proizvodnje svežih betonov. Že več kot 35 let se ukvarjamo s proizvodnjo in transportom svežih betonov in imamo dve betonarni,« je o načrtih z gramoznico povedal direktor družinskega podjetja Marko Žiher, kjer se sicer ob bencinskem servisu med drugim ukvarjajo še z gostinstvom, projektiranjem ter gradnjo hiš. Na vpraša- nje, ali nameravajo gramoznico morebiti izkoristiti za turistične name- ne, pa za zdaj še ni povedal ničesar konkretnega: »Za namene turizma je danes zelo težko kar koli odgovoriti, saj smo šele v fazi seznanjanja s stanjem v gramoznici.« Foto: MH, osebni arhiv Bayer bi lahko bil ob deset milijard dolarjev Zaslužki Bayerja pa niso ogroženi le zaradi dicambe, pač pa tudi zaradi herbicida roundup; ta je sicer blagovna znamka družbe Monsanto, ki pa jo je Bayer kupil leta 2018. Roundup je prav tako predmet številnih tožb onstran velike luže, kalifornijsko sodišče pa je nedavno odločilo, da mora tovarna plačati 290 milijonov dolarjev bolnemu uporabniku herbicida, ki ga niso opozorili, da lahko herbicid povzroči raka. Tudi v tem primeru bo gotovo sledila pritožba. Če pa bi obveljale prvotne odločitve sodišč, bi lahko Bayerja samo odškodnine v zvezi z roundupom stale vrtoglavih deset milijard dolarjev. Glifosat Roundup (boom efekt) še množično v uporabi »Roundup pa se še prodaja. Gre pravzaprav za izvirni glifosat, ki ga je licenciralo podjetje Monsanto in danes velja za ameriški simbol kemične industrije in škodljivosti, tako rekoč dežurnega krivca za vso onesnaženost na Zemlji. V ZDA se je zato že pred leti začelo pra- vo gibanje za prepoved uporabe glifosata, ki se je nato razširilo po vsem svetu in ki ga vodi zmotno prepričanje, da bo ta prepoved vse spremenila na bolje,« pojasnjuje Brodnjak Potem ko je Monsantu za nje- gov roundup leta 2000 potekla licenca, je to pomenilo, da lahko glifosat proizvajajo tudi druga podjetja; gre za tako imenovane generične izdelke, med katerimi je v Sloveniji bolj poznani boom efekt, ki ga izdelujejo v Pinusu v Račah. Zakulisje: želijo poceni glifosat zamenjati z dražjimi pripravki?! »Tudi boom efekta se pri nas drži sloves glavnega krivca, s kate- rim bodo kmetje uničili Slovenijo, čeprav so raziskave pokazale, da je zgolj pogojno rakotvoren, znan- stveno pa niti to še ni potrjeno. Pa kmetje še zdaleč niso njegovi naj- večji porabniki; samo Slovenske že- leznice na primer ga naročijo in po- rabijo kar 40 ton. Problem glifosata je po moje v tem, da je prepoceni in preveč splošno uporabljan, zato ga želi kemijska industrija nadomestiti z bolj specializiranimi sredstvi, ki pa bodo gotovo bistveno dražja in ve- liko bolj strupena. Kajti zavedati se moramo, da brez uporabe sredstev za zatiranje bolezni in škodljivcev ne bo pridelka, razen če bomo dovolili pridelavo gensko spreme- njenih rastlin, čemur pa tudi nismo naklonjeni,« sklene Brodnjak. Vodstvo podjetja je pojasnilo, da je v zgodnjih jutranjih urah pri za- gonu proizvodnje prišlo do tehnič- ne napake, ki je povzročila manjši izpust amonijaka v delovni pros- tor. »V delovnem prostoru v tem času ni bilo zaposlenih. Takoj po dogodku smo izvedli vse ustrezne ukrepe, da smo izpust plina ome- jili in sanirali napako v najkrajšem času. Prav tako smo omejili dostop zaposlenih v te prostore. Ko so ga- silci PGD Ptuj pregledali in potrdili ustreznost prostorov, smo prosto- re sprostili za delo,« so pojasnili v Perutnini. Gasilci PGD Ptuj so ob posredo- vanju z merilno napravo izmerili povišano koncentracijo nevarne- ga plina v več prostorih obrata ter ugotovili, da amonijak uhaja iz do- vodne cevi na podstrešju, zato so z ventilatorjem in odpiranjem oken prezračili prostore. Z vzdrževalno službo podjetja te dni še vedno izvajajo meritve koncentracije pli- nov. Ptuj  Tehnična napaka v Perutnini Ptuj V delovni prostor uhajal amonijak V sredo dopoldan so gasilci PGD Ptuj posredovali v proizvodnem obratu Perutnine Ptuj na Zagrebški cesti. Razlog je bilo uhajanje amonijaka, kar se je zgodilo zaradi dotrajanosti tehnološke opreme, ki jo namerava družba zamenjati že v roku enega meseca. Foto: ČG Amonijak je v proizvodni obrat uhajal iz dovodne cevi na podstrešju. Štajerski TEDNIK petek, 21. 2. 2020 COLOR CMYK stran 3 Vodstvo podjetja Boxmark Le- ather je konec januarja uradno napovedalo zmanjševanje števila zaposlenih. Na Zavod RS za zapo- slovanje (ZRSZ) so podali program presežnih delavcev, o nameri zmanjševanja števila zaposlenih so obvestili tudi sindikat. Direk- tor ptujske območne službe (OS) ZRSZ Tomaž Žirovnik je dejal, da naj bi se po podatkih, s katerimi razpolagajo, v tem tednu zaklju- čevali seznami z imeni delavcev, ki jim bodo iz poslovnih razlogov vro- čene odpovedi. »Najverjetneje bo vročanje potekalo ob koncu tega meseca. Dogovorjeno je, da nas bodo iz družbe Boxmark Leather sproti seznanjali z vsem potrebnim za čim boljšo pripravo nadaljnjih postopkov, ki jih bo izvajal ZRSZ. Predstavniki OS Ptuj ZRSZ bomo tudi vabljeni, da se udeležimo sku- pnih sestankov pred vročanjem odpovedi, z namenom predsta- vitve in seznanitve možnosti, ki jih imajo delavci v odpovednem roku, v zvezi s prijavo v evidenco iskalcev zaposlitve ter nato, po izteku odpovednega roka, prijavo v evidenco brezposelnih oseb,« je povedal Žirovnik. Ukinjajo nedobičkonosne dejavnosti Za pojasnilo o prvih vročanjih odpovedi smo zaprosili vodstvo podjetja, ki se na naša novinarska vprašanja do včerajšnjega zaključ- ka redakcije ni odzvalo. Kot je di- rektor podjetja Marjan Trobiš za- pisal v izjavi za javnost pred tremi tedni, je predvideno zmanjševanje števila delovnih mest rezultat pre- strukturiranja dejavnosti. »V zad- njih letih smo se v podjetju odločili, V številnih socialnovarstvenih zavodih so se cene z novim letom zvišale. Med drugim tudi v Domu upokojencev Ptuj, v vseh petih eno- tah. Podražitev naj bi bila posledica spremembe obračunavanja in dviga minimalne plače v januarju 2020. Po napovedih naj bi se stroški dela v domovih za starejše in po- sebnih zavodih povečali med 5 in 8 odstotki. Januarska podražitev cen oskrbe v ptujskem domu je znašala med 0,9 in 1,3 odstotka, s čimer oči- tno niso pokrili rasti stroškov. Zato, pričakovano, z marcem – kot vsako leto – predlagajo novo povišanje cen. Direktorica Jožica Šemnički je dejala, da je to neizogibna poteza: „Dejansko se vse draži, vzdrževa- nje, materialni stroški, komunalne storitve, stroški blaga, ne nazadnje pa tudi stroški plač. Zaposlenim absolutno privoščimo višje plače in napredovanja, je pa treba zagotovi- ti denar za to. Varčevanja na račun neizpolnjevanja kadrovskih nor- mativov pa ne sprejemamo, zato bomo predlagali povišanje.“ Strošek plač mesečno višji za 12.000 evrov V Domu upokojencev Ptuj je približno polovica zaposlenih na minimalni plači. Zato spremembo Zakona o minimalni plači toliko bolj občutijo. Po izračunih Šemničkijeve je od novega leta naprej strošek plač mesečno višji za okrog 12.000 evrov. Kolikšna bo marčevska pod- ražitev oskrbe, pa Šemničkijeva še ni želela razkriti. Posledico političnih odločitev, za katere država ni zagotovila vira za pokrivanje, bodo najbolj čutili sta- novalci v domovih za starejše ozi- roma plačniki storitev (tudi svojci in občine). Država bi morala oskrbo v domovih sofi nancirati Predstavniki Skupnosti socialno- varstvenih zavodov, ki že dalj časa opozarjajo na anomalije varstva starejših, poudarjajo, da niti redne uskladitve (podražitve) cen oskrbe v domovih v marcu 2020 zaradi ne- realnih izračunov pristojnega soci- alnega ministrstva ne bodo pokrile rasti plač zaposlenih v domovih za starejše in posebnih zavodih. Vztra- jajo namreč, da so podatki o rasti elementov cen prenizki in ne upo- števajo dejanske rasti stroškov dela zaradi povišanja minimalne plače, sprememb v obračunavanju do- datkov, višjih premij kolektivnega dodatnega pokojninskega zavaro- vanja in rasti drugih stroškov dela. Glede na to je pričakovati še nadaljnje rasti cen oskrbe v vseh kategorijah socialnovarstvenih za- vodov. Ob tem pa v Skupnosti še opozarjajo: »Zavedamo se, da vsa- ko povišanje cen oskrbe najbolj pri- zadene najranljivejše skupine prebi- valstva, ki zaradi nizkih pokojnin že sedaj težko plačajo bivanje v domu. Zato smo že večkrat predlagali tudi, da bi razliko v stroških pokrili iz proračuna. Žal pri tem nismo bili uspešni, kar kaže tudi to, da odgo- vorni že približno desetletje prela- gajo sprejetje nujno potrebnih spre- memb Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialnovarstvenih storitev!« petek  21. februarja 2020 3Aktualno Slovenija, Podravje  Višanju cen oskrbe v socialnovarstvenih zavodih ne bo konca Marca neizogibna podražitev v Domu upokojencev Ptuj Polovica zaposlenih v Domu upokojencev Ptuj prejema minimalno plačo, ki se je letos povišala, kar se bo odrazilo na višjih cenah njihovih storitev. Nova podražitev je praktično neizogibna, svet zavoda bo predlog obravnaval naslednji teden. Podlaga za določitev višjih cen je izračun rasti elementov cen, ki ga pripravi ministrstvo za delo. Po mnenju številnih socialnovarstvenih zavodov je ta nerealen in za letos sploh ne omogoča stabilnega poslovanja, saj menijo, da bi morala biti podražitev še bolj občutna. Foto: M24 Očitno se s prvim marcem ponovno obetajo višje cene storitev v domovih upokojencev. Tudi v ptujskem. Na ptujski območni službi ZRSZ so se na napovedi o zmanjševanju števila zaposlenih v podjetju Boxmark Leather ustrezno organizacijsko pripravili. Direktor Tomaž Žirovnik je pojasnil: »Potekajo pogovori z delodajalci, ki so za letošnje prvo polletje načrtovali povečano zaposlovanje in jih je skrbelo, kako si bodo zagotovili ustrezen kader. Prav tako smo v povezavi s predstavniki fundacije Prizma kot izvajalcem projekta »Štartaj kariero s potencialom«, ki je namenjen ravno pomoči osebam v času odpovednega roka. S to pomočjo si zagotovo lahko izboljšajo oz. povečajo zaposlitvene priložnosti. Seveda se bomo potrudili, da vsem, ki se bodo prijavili v evidenco brezposelnih oseb in bodo izpolnjevali pogoje za prejemanje denarnega nadomestila za brezposelnost, le-to omogočimo v čim krajšem času. Predvsem pa želimo, da bi ta brezposelnost trajala čim krajši čas in da se uspe večini odpuščenih delavk in delavcev iz družbe Boxmark Leather zaposliti že v prvi polovici letošnjega leta.« Foto: ČG Tomaž Žirovnik Kidričevo  Boxmark Leather začenja odpuščanje zaposlenih Delavci bodo prve odpovedi prejeli naslednji teden Medtem ko večina v Spodnjem Podravju ta čas veseljači s pustom, pa delavke kidričevskega Boxmarka zadnje dni v februarju pričakujejo bolj kot ne z negotovostjo in grenkim priokusom. Seznami z imeni delavcev, ki bodo prejeli odpovedi delovnega raz- merja, naj bi že bili oblikovani. Foto: ČG Po besedah direktorja ptujske območne službe zavoda za zaposlovanje Tomaža Žirovnika naj bi bili v tem tednu sestavljeni seznami z imeni zaposlenih, ki jim bo vodstvo družbe predvidoma prihodnji teden izročilo odpovedi delovnega razmerja. da bomo naše kompetence us- merjali na projekte z višjo doda- no vrednostjo. K temu štejemo področje raziskav in razvoja. Prevetrili smo vse tekoče pro- jekte in se odločili, da se poslo- vimo od programov, ki ne dose- gajo določene dodane vrednos- ti. Glede na trenutno situacijo avtomobilskega trga v svetu se bodo potrebne količine selekci- onirale in zmanjševale. Vse večji stroški dela, ki rastejo hitreje kot produktivnost, so ključni razlog o razmišljanju, kateri programi dosegajo naša in kupčeva priča- kovanja ter katere programe je bolje ukiniti. Prav iz tega razlo- ga smo v preteklih letih dosegli nova naročila iz drugih panog, a so ta vezana na nove in sodob- ne tehnologije izdelave in niso več tako delovno intenzivne. Medtem ko se nekateri procesi ukinjajo, se na drugi strani novi povečujejo.« Medtem pa je na terenu slišati tudi vse več informacij, da naj bi večinski del proizvodnje, morda pa tudi celotno, Boxmark prese- lil v eno izmed držav na Balkanu. Več kot polovica zaposlenih na „minimalki“ V Domu upokojencev Ptuj ima pogodbo o zaposlitvi 419 delavcev, po efektivnih urah jih dela 365. Ostali so odsotni zaradi dolgotrajnega bolniškega dopusta, porodniškega dopusta ... Od tega je več kot polovica zaposlenih na minimalni plači. Januarja letos jih je 208 prejelo razliko do minimalne plače, decembra lani pa 87. Povprečna plača višja za 2,4 ali 5,17 odstotka? Po podatkih ministrstva je rast posameznih elementov nižja kot po izračunu Skupnosti socialnovarstvenih zavodov. Povprečna plača naj bi se po podatkih ministrstva povišala za 2,4 %, po izračunu Skupnosti pa bistveno več: 5,17 %. Tudi pri premijah KDPZ in drugih stroških dela se njuni izračuni razlikujejo za približno en odstotek. Izračun rasti elementov cen, ki začne veljati 1. marca 2020, je pomemben, saj je od tega odvisen tudi dovoljen delež povišanja cen oskrbe. Štajerski TEDNIK petek, 21. 2. 2020  COLOR CMYK stran 4 „Je bilo za most pridobljeno gradbeno in uporabno dovolje- nje, ste izvedli javni razpis ali so se samo zbrale ponudbe in kakšna je bila vrednost vseh na projektu opravljenih del? Odgovori na ta vprašanja so enostavni in bi jih lahko hitro zbrali ter predstavili. Zanima me tudi, koliko so dodat- no stali vrtine, gradbena dela in material. Samo točne podatke o investiciji želimo, da ne bo naokoli slišati več natolcevanj in ugibanj. Eden do drugega smo odgovorni za potrošnjo občinskega denarja,“ je izpostavil Jagarinec. „Pridite na občino, podatki so vam na voljo“ Župan Branko Marinič je dejal, da projekt pregleduje nadzorni odbor, ki bo informacije predstavil po končanem delu. Ob tem je sve- tnikom ponudil vpogled v podatke na sedežu občinske uprave. „Če želite, vam lahko sodelavci v ob- činski upravi do potankosti in do centa natančno pojasnijo porabo občinskega denarja. Vsa dokumen- tacija vam je na vpogled. Vsakršne debate, gostilniške, takšne in dru- gačne, se mi ne zdijo na mestu. Moram pa priznati, da sem enkrat v preteklosti govoril o transparen- tnosti in javnosti naročanja posa- meznih projektov in takrat sem v celotnem kontekstu dejal, da delamo vse preko javnih razpisov. Za most čez Psičino je bila situacija takšna, da sem v skladu z določ- bami zakona, ki mi to dovoljuje, izbral krajšo varianto, to je zbiranje ponudb, ki je zakonita, utemeljena in upravičena, saj je bil most tako dotrajan, da je predstavljal splošno nevarnost. V takšnem primeru se župan lahko posluži krajše poti zbi- ranja ponudb in to sem tudi izbral. Kar se tiče vrednosti končane inve- sticije, so natančni podatki na voljo na sedežu občinske uprave.“ „Predstavite podatke tudi ljudem in javnosti“ A Jagarinec z odgovorom ni bil zadovoljen. „Zakaj je problem predstaviti projekt in z njim po- vezano porabo javnega denarja? Zakaj je težko povedati, kakšen je bil znesek prve in druge ponud- be, koliko je znašala podražitev in kakšna je bila končna vrednost. Na seji se lahko javno pove, koliko je most stal. Neuradno se ve, da se je projekt katastrofalno podražil in to je treba utemeljiti, da se ovržejo pomisleki. Če prva ponudba ni za- jemala vrtin, naj se to tako predsta- vi, skupaj z zneski. Prav tako naj se pove, za koliko in zaradi česa se je potem projekt podražil. Menim, da ne bi smel biti problem tega predstaviti javnosti.“ petek  21. februarja 20204 Politika Cesto vsak dan uporabljajo do- mačini, vikendaši in turisti. Sicer asfaltirana cesta je že precej dotra- jana in poškodovana, poleg tega je slabo pregledna. Nujno pa je treba utrditi nabrežine, saj cesta teče po plazovitem območju. »Gre za zah- teven teren, zato bo projekt dražji kot sicer. Na nekaj mestih bo tre- ba graditi pilote, problem bo tudi odvodnjavanje. Bojim se, da bo na treh odsekih treba dodatno graditi še podporne zidove,« je pojasnil predsednik odbora za okolje in prostor Franc Milošič. Občinskemu svetu je predlagal potrditev idejne dokumentacije (DIIP) s predvideno oceno del. Ureditev ceste naj bi po tej oceni znašala dobrih 246.000 evrov. Občina bo prejela za sanaci- jo ceste 162.700 evrov nepovratnih sredstev (iz ZFO) in še 81.320 evrov povratnih sredstev iz istega zako- na. Dela so predvidena na odseku v dolžini 1.400 metrov, nova širina asfaltirane površine pa bo kar štiri metre. Dela se morajo izvesti v času najmanjše obremenjenosti Cirkulane  Svetniki soglašali s prenovo ceste Dolane–Meglošak Dela naj bi dokončali pred trgatvami Cirkulanski občinski svet je februarsko sejo zaključil v dobri uri in pol. Ena najpomembnejših točk je bila potrditev dokumentacije za sanacijo ceste Dolane (ADK)–Meglošak. Foto: Arhiv ŠT Starše  Župan in bivši podžupan prekrižala kopja Politični prepir okoli oslove sence Čeprav je jasno, da si lahko vsak župan imenuje in razrešu- je svoje podžupane po lastni presoji in volji, pa je odslovitev s podžupanskega mesta v Staršah krepko razjezila Ivana Piška, ki razlogov za to potezo župana Bojana Kirbiša ne vidi. Poteza župana Kirbiša v času, ko bi potreboval maksimalno podpo- ro vseh članov občinskega sveta za potrditev izgradnje podružnične osnovne šole v Marjeti, morda res ni bila izvedena v pravem času, saj je Pišek eden izmed tistih, ki sicer precenjenega projekta ne podpira; morda malo tudi zaradi užaljenosti. Kirbiš se je za razrešitev Piška odločil zaradi več razlogov: »Pišek je imel obveze, ki sva jih skupaj zapisala, in ko sem to vse skupaj pogle- dal, ugotavljam, da jih ni izpolnil na nobeni točki, za katero je bil zadol- žen. To so bili projekti POŠ Marjeta, izgradnja doma za starostnike in izgradnja mostu preko reke Drave.“ Četudi je Kirbiš razloge za Piškovo razrešitev stresel z rokava, pa Pišek z njimi naj ne bi bil seznanjen: „Župan mi nikoli ni povedal, zakaj me je razrešil. Niti mi tega ni omenil.“ Nesoglasja in Kirbiševo nezadovoljstvo z delom bivšega podžupana naj bi se začeli s sklicem javne tribune, ki jo je organizirala Civilna inici- ativa za most čez reko Dravo in na katero naj bi Pišek kot vodja prišel povsem nepripravljen. Pišek se po besedah župana tudi ni dovolj akti- viral pri postopkih za gradnjo šole v Marjeti. Pišek je povedal povsem drugo zgodbo: „Ničkolikokrat je župan na seje, usklajevanja in druge zadolžitve, ki naj bi spadale v moj delokrog, pošiljal drugega podžupana ali direktorico občinske uprave. Mene, ki naj bi bil zadolžen za vodenje projekta POŠ Marjeta, pa nikoli nihče ni povabil, niti seznanil z ničimer.« Sklep o razrešitvi kar preko elektronske pošte Bivši podžupan zato navedenih razlogov za razrešitev ne vidi kot utemeljene, celo nasprotno: »Glede na to, da sem prej dva mandata dobro opravljal delo podžupana, se verjetno nisem toliko poslabšal v teh nekaj mesecih. Še posebej mi neupravičeno očita premalo zainte- resiranosti za delo, saj vemo, da mi je v zadnjih štirih mesecih župan dodelil samo sodelovanje na javni tribuni podelitev priznanj za največ- je buče na Bučijadi. Klical me je tudi, da grem isti dan popoldne na sejo Sveta staršev OŠ Starše in to je edina naloga, kjer nisem bil prisoten iz zdravstvenih razlogov.« Še bolj kot sama razrešitev pa Piška boli način; župan je namreč sklep o razrešitvi v vednost občinskemu svetu poslal kar v elektron- skem sporočilu. »Vsak sodelavec si zasluži vsaj pogovor in pojasnilo. Če ne zaradi drugega, pa zato, ker bova tudi v prihodnje, dokler bova na teh funkcijah, v dobro občine in občanov morala sodelovati,“ je povedal Pišek. Foto: KG V občini sta do nedavnega funkcijo podžupana opravljala dva svetnika. »Novega podžupana do nadaljnjega ne bom imenoval, pač pa bom za področje gospodarskih dejavnosti skrbel sam skupaj z občinsko upra- vo,« je pojasnil župan Kirbiš. Videm  Hekov most še vedno na tnalu Zakaj se je podražil in koliko je stal Svetnik občine Videm z leskovškega konca Peter Jagarinec je na zadnji seji videmskega občinskega sveta vnovič spraše- val o dokumentaciji za Hekov most čez reko Psičino, ki ga je občina Videm v lanskem letu zaradi dotrajanosti porušila in zgradila na novo. Foto: MZ Peter Jagarinec je na februarski seji občinskega sveta ponovno „vrtal“ po podražitvi, ki je spremljala grad- njo mostu čez reko Psičino pri Le- skovcu. Ivan Pišek: "To je možno samo v Staršah in v Butalah!" „Kot podžupan za gospodarstvo naj bi logično tudi skrbel za poslovno cono Zlatoličje, vendar mi je župan na moje nenehno vztrajanje, da z razpisom poiščemo interesente, odgovoril, da interesenti so. Ko sem ga vprašal, kdo, je odgovoril, da je to poslovna skrivnost in da se ne želijo razkriti! Podžupan za gospodarstvo in svetnik občinskega sveta ne sme izvedeti, kdo se zanima za nakup zemljišč in vzpostavitev dejavnosti v obrtni coni?! To je mogoče samo pri nas in v Butalah!“ Foto: KG Foto: KG Svetniki so sklep za prenovo od- seka ceste soglasno potrdili. Ivan Hemetek pa je ob tem opozoril na pomembno okoliščino obnove ceste, ki jo bo treba upoštevati: »Potek del moramo z izvajalcem dobro planirati, saj se po tej poti v službo vozi kar lepo število ljudi in šolski avtobus. Poleg tega bi bilo dobro, da dela ne bi potekala v času trgatev.« Županja Antonija Žumbar ga je pomirila, da so vse te okoliščine že upoštevali: »Dela naj bi predvidoma potekala v času šol- skih počitnic. Pomembno je, da se ne bi preveč zavlekla. Izvajalec bo izbran do konca marca in bo tako imel dovolj časa za pripravo.« Prva dela na cesti bi tako lahko začeli že aprila, promet pa naj bi bil oviran predvsem v času šolskih počitnic. Septembra naj bi bila dela že kon- čana. Mercator ostaja, a bi ga povečali Svetnika Ivana Hemetka je zanimalo, kakšne načrte ima Mercator z lokacijo trgovine v Cirkulanah. Podžupanja Danica Ranfl je povedala, da so se s predstavniki „najboljšega soseda“ sestali februarja: „V Mercatorju vidijo interes, da trgovina v Cirkulanah ostane. Želijo pa, da bi v prihodnje imeli več prodajne površine. Pri tem nameravajo lokacijo bifeja preoblikovati v prodajni prostor. Investicijo pa naj bi izpeljali v letu 2021. S tem naj bi prodajno površino razširili na 200 m².“ V Mercatorju so glede namer bolj zadržani: „Market v Cirkulanah je velik 100 m² in je seveda postal premajhen. Zato intenzivno iščemo možnosti, da bi ga povečali in posodobili, o čemer smo bili že tudi v stikih z odgovornimi na občini, vendar je o konkretnih rešitvah zdaj še prezgodaj govoriti.“ Štajerski TEDNIK petek, 21. 2. 2020 COLOR CMYK stran 5 petek  21. februarja 2020 5Podravje Že pred 11 leti se je začela pripra- va dokumentacije za ureditev voz- lišča Pragersko, lani je bila podpisa- na pogodba z izvajalcema, evrop- ska sredstva za projekt, težak 89 milijonov evrov, so pridobljena. Zataknilo se je pri izdaji oko- ljevarstvenega dovoljenja, ki ga Agencija RS za varstvo okolja pripravlja že skoraj tri leta. »Ma- ksimalno se trudimo za pridobitev dovoljenja. Imamo izkušeno ekipo, ki je tovrstna soglasja pridobila za tri četrtine avtocestnega križa, a na tem projektu se naši zaposleni čudijo nad postopkom,« je na zbo- ru krajanov na Pragerskem dejal Dejan Jurkovič iz Direkcije RS za infrastrukturo, ki vodi projekt. Dolgotrajno odločanje ARSO in vedno nove zahteve po dopolnitvi vloge za okoljevarstveno dovolje- nje ogrožajo izvedbo projekta v tej fi nančni perspektivi, kar so priznali tudi na infrastrukturnem ministr- stvu. A vsaj pred jesenjo dovoljenja ni pričakovati. Trenutno poteka dodatna kemij- ska analiza 36 vzorcev zemljine, ki jo je zahteval ARSO (čeprav je bila že predhodno opravljena analiza, ki ni pokazala odstopanj). Vred- nost te raziskave je 250.000 evrov. »Računamo, da bodo maja znani rezultati in da bomo vlogo z vidika odpadkov dopolnili. Upamo, da ne bodo junija rekli, da na Pragerskem biva še kakšna žuželka in bodo od nas zahtevali še kakšne raziskave,« je bil ciničen Jurkovič. Dodal je, da če okoljevarstveno dovoljenje pridobijo do jeseni, potem se lah- ko konec leta pričakuje začetek gradnje. »To je terminski plan brez večjih časovnih rezerv, vendar je projekt v tem primeru še izvedljiv.« Zaradi Pragerskega paraliziran celoten prenovljeni tir Da gre za nerazumno dolgo po- stopanje v tem projektu, je opozo- ril tudi slovenjebistriški župan Ivan Žagar: »Pogodbe so podpisane, in če smo v normalni državi, ne razumem, zakaj danes govorimo o tem. Ob tem se je železniška proga rekonstruirala iz Ljubljane in Maribora proti Pragerskemu, na Pragerskem pa bo torej ostal neurejen del?!« Ta neurejenost pa predstavlja nepremostljivo ovi- ro tudi v tovornem železniškem prometu. Namreč modernizirani železniški odseki premorejo več- jo osno obremenitev, Pragersko teh obremenitev še ne premore, kar pomeni: »Na tem odseku ne morejo voziti sodobne Siemenso- ve lokomotive, zato tudi na progi Pragersko–Hodoš, ki je bila obnov- ljena, elektrifi cirana in zaključena, vozijo stare dizelske lokomotive.« Civilna iniciativa za dodaten pritisk na ARSO Da bi državna institucija, ki vse bolj spominja na državo v državi, pohitrila odločanje, se je na Pra- gerskem ustanovila Civilna inicia- tiva. »Želimo si zmanjšanje hrupa, manj prašnih delcev, manj tres- ljajev, konec čakanja pred zapor- nicami, želimo izboljšati bivalne pogoje,« je našteval Andrej Godec v do zadnjega kotička napolnje- nem kulturnem domu na Pra- gerskem. Prebral je tudi zahteve zbora krajanov, da naj ARSO izda okoljevarstveno dovoljenje, da ne bo ogrožena izvedba projekta ter izguba evropskih sredstev in da naj v dovoljenju določi zahteve in pogoje gradnje. »Mi pa bomo bud- no pazili, da bodo te izpolnjene. Ob tem zahtevamo, da se ARSO do naših zahtev opredeli v roku 15 dni.« Slovenska Bistrica  Zbor krajanov za izgradnjo podvoza in ureditev železniške postaje Pragerčani se bojijo, da bodo izgubili evropske milijone Okoljevarstveno soglasje za izgradnjo lakirnice Magne v Hočah je bilo izdano v pol leta, na Pragerskem za ureditev železniške postaje, tirov in podvoza, pa nanj čakajo že slaba tri leta. Pragerčani se tako sprašujejo, komu diši 40 mili- jonov evrov evropskega denarja, rezerviranih za njihov projekt. Foto: Mojca Vtič Kulturni dom na Pragerskem je pokal po šivih. Zbora krajanov se je udeležilo okrog 150 Pragerčanov, predstavniki občine z županom Ivanom Žagarjem na čelu, poslanka Karmen Furman, predstavniki Direkcije za infrastrukturo, manjkali pa so ključni akterji zgodbe – predstavniki ARSA in ministrstva za okolje in prostor. Sp. Podravje  Obračunavanja med CI in županom Na zadnji sestanek jih Gabrovec ni povabil Civilna iniciativa za izgradnjo ptujske obvoznice na zadnji sestanek v zvezi z bivšo hitro cesto Ptuj–Ormož, ki jih sicer sklicuje markovski župan Milan Gabrovec, ni bila povabljena. »Zakaj nismo bili povabljeni, je pa treba vprašati sklicatelja sestanka. Civilna iniciativa si prizadeva za konstruktivno komunikacijo z vsemi ak- terji v tej zgodbi, vendar naloga civilne iniciative ni ugajati posameznim politikom, temveč zastopati interese prebivalcev Budine in Spuhlje, ki živijo v nevzdržnih razmerah. Zaradi navedenega si aktivno prizadeva- mo za rešitev, tudi tako, da opozarjamo na vse stvari, ki bi lahko kakor- koli onemogočale ali zavrle postopke, predpisane z zakonodajo, ki so že brez političnega vpletanja zelo komplicirani in dolgotrajni,« je opozorila predstavnica iniciative Sergeja Puppis Freebairn. Župan Gabrovec na drugi strani pojasnjuje, da tokrat niso bili pova- bljeni zaradi njihovega obnašanja, obtoževanja v medijih in javnega pozivanja k opravičilu: »Menim, da človek, ki prihaja v imenu neke sku- pine ljudi, torej civilne iniciative, mora biti pripravljen, da se bodo na tovrstnih sestankih kresala različna mnenja. Če bomo drug drugega po sestankovanjih pozivali, da se javno opraviči za izrečene izjave, potem to ne vodi nikamor. In zato jih tokrat nisem povabil. Sicer pa se mi zdi smešno, da si želijo biti na teh sestankih, kajti nazadnje so javno dejali, da nimam nobenih zakonskih osnov za sklicevanje le-teh.« Po dveh letih delo začela medresorska delovna skupina Dodajmo še, da je po dveh letih končno začela delovati medresorska delovna skupina, ki naj bi preučila izvedljive variante zadnjega dela tra- se ceste Ptuj–Ormož in izbrala primerne za nadaljnjo obravnavo. Člani omenjene skupine, ki se je prvič sestala včeraj, so poleg predstavnikov različnih ministrstev, Darsa, Direkcije za infrastrukturo, Direkcije za vode in Zavoda za varstvo narave tudi Alenka Korpar in namestnik De- jan Zorec iz Skupne občinske uprave ter markovski župan Gabrovec in ptujska županja Nuška Gajšek. Pri delu delovne skupine pa sodeluje tudi predstavnica civilne iniciative Puppis Freebairn: »V omenjeni delovni skupini sicer nismo kot člani, temveč z njo sodelujemo, kaj to pomeni v praksi, pa bomo še videli.« Foto: MH Na zadnjem sestanku ni bilo predstavnikov civilne iniciative, saj nanj niso bili vabljeni. Destrnik  Razpisi za nove zaposlitve v režijskem obratu Iščejo tri delavce Občina Destrnik bo za nedoločen čas zaposlila komunalnega delavca, elektroinštalaterja in traktorista strojnika. Razpisane nove zaposlitve so v skladu s sprejeto občinsko sistemiza- cijo delovnih mest, kot je povedal župan Franc Pukšič, pa gre za delav- ce, ki bodo delali v prostorih režijskega obrata na Drstelji in po potrebi na terenu po občini Destrnik. Od bodočega komunalnega delavca pričakujejo nižjo poklicno iz- obrazbo, med drugim pa bo zadolžen za vzdrževanje komunalnih objektov, javnih cest in površin ter za čiščenje snega in košnjo. Za elek- troinštalaterja je zahtevana srednja šola, skrbel pa bo za razna elektro vzdrževalna dela, za polaganje kablov, montiranje strojev in podobno. Poleg vozniškega izpita za traktor srednješolsko izobrazbo pričaku- jejo tudi od traktorista strojnika, njegove naloge pa bodo upravljanje traktorjev in drugih kmetijskih strojev, njihovo vzdrževanje ter strojna košnja trave in pluženje snega. »Upam, da se bodo kandidati prijavili na vse tri razpise in da bomo za delovna mesta, ki so na voljo, tudi dobili primerne delavce,« je dejal župan Pukšič. Foto: SD Valerija Horvat Majcen je namreč kot pravnica na občini Trnovska vas delala preko Skupne občinske uprave občin Spodnjega Podravja, in sicer za polovico delovnega časa. »Za drugo polovico je bila angaži- rana v občini Markovci, kjer pa so ji sredi lanskega leta ponudili polno zaposlitev s stimulativno plačo, ki je mi ne bi zmogli, zato smo žal ostali brez nje,« je pojasnil trnovski župan Alojz Benko. »Do zdaj nam je s sodelavci v upravi nekako uspelo 'pokriti' delo pravnika, ker pa bomo v kratkem ostali še brez Irene Polič, ki pokriva gospodarske javne službe, saj odha- ja v pokoj, moramo poiskati novega človeka, ki bo prevzel pravne zade- ve in del komunalnih, ostale naloge pa bomo prerazporedili med druge delavke v občinski upravi.« Odhod dveh zaposlenih v tako kratkem času pomeni veliko spre- membo za delo majhne občinske uprave, kot je trnovska, zato je žu- pan vesel, da je Poličeva, ki pogoje za upokojitev izpolni že prihodnji mesec, obljubila, da bo še nekaj časa ostala in pomagala uvesti no- vega delavca. Razpis za novo de- lovno mesto pravnika je namreč že potekel, kot rečeno, se je prijavilo 19 kandidatov, s katerimi pravkar opravljajo razgovore. Trnovska vas  Kadrovske menjave v občinski upravi Markovčani speljali pravnico Trnovčanom Ker so na občini že lani ostali brez pravnice, so letos objavili razpis za zapolnitev delovnega mesta, na katerega se je prijavilo 19 kandidatov. Foto: SD V trnovski občinski upravi bodo zaposlili novega pravnika. Poziv k državni nepokorščini Rudi Kruh, krajan in predsednik DPD Svoboda Pragersko, je spomnil na gradnjo obvoznice Pragersko pred dobrimi 15 leti. »Država je s projektom zavlačevala, dokler se ni zgodila mobilizacija krajanov – pritisk v obliki zapore ceste. Nato se je v pol leta vse rešilo. Ker ni vlade in ni sogovornikov, tudi danes ne vidim druge izbire. Ta trenutek se je treba aktivirati in pritisniti na državo z nepokorščino. Bojim se, da tekoči posli vlade ne bodo prinesli nič dobrega. Državi očitno ni v interesu, da se projekt na Pragerskem izvede.« Foto: Mojca Vtič Štajerski TEDNIK petek, 21. 2. 2020  COLOR CMYK stran 6 Občina je dolžna zagotoviti dodatna mesta V Zakonu o vrtcih je posebej opredeljeno zagotavljanje vključevanja otrok v programe javne službe. »To pomeni, da kadar v kraju bivanja ni vrtca, ki izvaja javno službo, oziroma vrtec nima prostih mest, starši pa izrazijo interes za vključitev v vrtec tolikšnega števila otrok, da bi se v skladu s standardi in normativi oblikoval en oddelek, je lokalna skupnost dolžna najkasneje v 30 dneh začeti postopek za zagotovitev dodatnih prostih mest v javnem vrtcu ali razpisati koncesijo,« je opozorila na zakonska določila ravnateljica Vrtca Ptuj Marija Vučak. petek  21. februarja 20206 V središču Foto: Črtomir Goznik Potreba po prevladi in nadzoru Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND) opredeljuje na- silje v družini kot vsako uporabo fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja enega družinskega člana proti drugemu družinskemu članu oziroma za- nemarjanje družinskega člana ne glede na starost, spol ali katerokoli drugo osebno okoliščino žrtve. Običajno ne gre za enkraten dogo- dek, ampak se nasilje v družini po- javlja dlje časa, žal pa se še vedno prepogosto razume kot zasebna, družinska zadeva, čeprav gre v resnici za skupni družbeni, tudi jav- nozdravstveni problem. Kakšen moški pa je, da to dopusti? Vrnimo se k moškim žrtvam dru- žinskega nasilja, tistim, nad kateri- mi se njihove partnerice izživljajo bodisi fizično bodisi psihično. Ob zapisanem se je najbrž marsikdo namuznil, češ, kako je to mogoče, kakšen moški pa je, da to dopusti, in zakaj ne odide. »Niti misliti si ne morete, koliko nasilja so lahko moški deležni v neki zvezi. Tega je ogromno, po mojih izkušnjah je več psihičnega in verbalnega kot prav fizičnega nasilja, a so vse oblike enako groz- ne in nesprejemljive,« pravi Ale- ksander Kamenik iz Združenja var- nih hiš Nova Slovenije, ki je bilo kot splošna dobrodelna organizacija ustanovljeno leta 1994, leta 2005 pa je v Mariboru odprlo prvo varno hišo za moške in njihove otroke, ki sta se ji kasneje pridružili še po ena v Ljubljani in Novi Gorici. Še posebej tajna hiša za moške, ki živijo v strahu, da bi jih ženske našle »Različne lokacije so bile preve- lik zalogaj za naše društvo, saj se financiramo samo z donacijami, tako da imamo zdaj v Mariboru dve varni hiši za moške, eno na posebej tajnem mestu, saj so v njej moški, ki se skrivajo pred svojimi ženskami in živijo v strahu, da bi jih našle. Vem, da se sliši neverjetno, ampak je vseeno res. V zadnjih 15 letih se je k nam po pomoč obr- nilo ogromno trpinčenih moških, 900 smo jih vpisali. Tistih, s kate- rimi smo se samo pogovorili in jim dali nasvet, kako naj skušajo rešiti domače zadeve, niti ne štejem. Najbrž se strinjate, da to niso zane- marljive številke.« Umaknejo se in spijo v avtu Kamenik priznava, da je nasilja nad ženskami več kot nad moškimi, a se o njem vsaj govori in ukrepa, moški kot žrtve pa ostajajo prepuš- čeni sami sebi: »V prvi vrsti jih je sram priznati, kaj se jim dogaja. Če se lahko, se umaknejo na vikend, veliko imamo primerov, ko spijo v garaži ali celo v avtomobilu, in to pozimi pri temperaturah pod ničlo. Njihove zgodbe so si v osnovi po- dobne, pa vendar hkrati različne.« Ženske največkrat nasilne zaradi denarja ali ljubosumja V ozadju nasilja žensk sta po Kamenikovih besedah predsvem denar in ljubosumje: »Opažam, da je danes veliko zvez, v katerih ženske vidijo zgolj finančno korist, zakon pa uniči tudi bolestno ljubo- sumje, zaradi katerega se večnim vprašanjem, kje si bil, koga gledaš V Vrtcu Majšperk, kjer je v sed- mih oddelkih trenutno 130 otrok, so vsa mesta zasedena. »Sep- tembra smo prejeli povpraševanje po prostih mestih spomladi (štirje starši). Če bi prišlo do izpisa, bi bilo prosto mesto, drugače pa žal ne. Razumemo starše, da nastopi te- žava, ko je treba iti v službo marca ali aprila in nimajo varstva, vendar pa je zelo težko sredi leta oblikova- ti še eno skupino,« je dejala Barba- ra Vedlin, pomočnica ravnateljice za Vrtec Majšperk. Tudi v Vzgojno izobraževalnem zavodu Vrtec Or- mož, ki združuje 15 oddelkov (od tega 14 oddelkov rednega progra- ma in en razvojni oddelek, v kate- re je vključenih 223 otrok), imajo trenutno štiri prosilce za sprejem otrok v vrtec in vsi ti otroci so ro- jeni v spomladanskih mesecih leta 2019. »Sprejeli jih bomo lahko le, če bodo ob njihovem predvidenem prihodu še prosta mesta. S težavo staršev smo seznanjeni, saj smo v naš vrtec ob upoštevanju staro- stnega pogoja za sprejem v vrtec (11 mesecev) v letu 2020 sprejeli že dva otroka iz drugih občin, imamo pa še dva prosilca za sprejem iz drugih občin, ki bosta kmalu izpol- nila starostne pogoje za sprejem. Največja težava v tej zgodbi je tudi dilema staršev, kdaj vpisati otroka. Dogajalo se nam je že, da so na vpis (ki ga imamo običajno aprila) prihajale komaj noseče matere in želele v vrtec vpisati še nerojene- ga otroka,« je pojasnila svetovalna delavka Nataša Gregur. Staršem tako svetuje, da otroka vpišejo v vrtec v vpisnem roku, tudi če bi ta vrtec začel obiskovati sredi šolske- ga leta oz. naj pridejo na vpis takoj po rojstvu otroka. »V takih prime- rih vrtec lažje predvideva potrebe staršev po varstvu in načrtuje or- ganizacijo dela in oblikovanja od- delkov. V primerih, kjer ni prostih mest za sprejem otrok novincev, so možne rešitve tudi oblikovanja polovičnih oddelkov med letom, kar pa je odvisno od mnogih de- javnikov (npr. prostorskih in kad- rovskih pogojev vrtca), med dru- gim tudi od uspešnosti dogovarja- nja vrtca z občino ustanoviteljico,« je dodala. Vrtec Ptuj staršem: »Vlogo oddajte ob centralnem vpisu« Tudi v Vrtcu Ptuj, ki ga trenu- tno obiskuje 955 otrok, pozivajo starše, katerih otroci so rojeni do marca, k oddaji vloge za vpis v vr- Podravje  Javni in zasebni vrtci pokajo po šivih, starši obupano iščejo varstvo Zaradi pomanjkanja mest mamice želele v vrtec vpi Starši otrok, rojenih v spomladanskih in poletnih mesecih, si te dni belijo glavo z vprašanjem, kje dobiti prosto mesto v (javnem) vrtcu za svoj saj otrok ne sme biti v vrtcu dlje kot devet ur. Oddelki so izoblikovani, v večini pa tudi že zapolnjeni. Slovenija, Podravje  Družinsko nasilje nad moškimi (pre)pogosto spregledano Ko žena možu namesto poljuba meče pepelnike v gl Kadar govorimo o nasilju v družini, imamo običajno v mislih nasilno dejanje tradicionalno fi zično močnejšega moškega nad šibkejšo žensko Zdi se, da moški še v večji meri kot ženske nasilje v družini dojemajo kot zasebno zadevo in ne kot kaznivo dejanje. Zaradi različnih družbenih poročanju o nasilju v družini. Raziskave kažejo, da strokovni delavci na področju nasilja v družini moškim žrtvam pogosto ne verjamejo, njih Foto: M24 tec ob centralnem vpisu, četudi njihov otrok ob vpisu še ne izpolnjuje pogoja za vključitev – da še ni star 11 mesecev. Letos bo centralni vpis za vpis v Vr- tec Ptuj za šolsko leto 2020/21 že kma- lu, in sicer od 24. februarja do 13. mar- ca. »Za otroke, ki so rojeni po marcu, predlagamo, da starši oddajo vlogo za vključitev v vrtec do konca avgu- sta tekočega leta. Na ta način bomo pridobili jasen pregled in natančnejšo evidenco vpisanih oz. čakajočih po mesecih naslednjega šolskega leta. Bistveno lažje bomo oblikovali struk- turo oddelkov ter potreben fleksibilni normativ v oddelkih,« je poudarila rav- nateljica Marija Vučak. Sicer pa so zaradi potreb po varstvu in ob soglasju občine ustanoviteljice MO Ptuj že januarja odprli začasni oddelek za 14 otrok, starih od enega do dveh let. »Trenutno čakamo na soglasje MO Ptuj in bomo predvido- ma odprli še en oddelek s 1. marcem. Ravno tako za 14 otrok. Na evidenci vpisanih je do 31. avgusta še 44 vlog za otroke, ki bodo šele izpolnili pogo- je za vključitev in želijo vstop v vrtec v mesecih od marca do avgusta 2020. Seznam se iz tedna v teden spreminja, saj starši skoraj dnevno prinašajo vlo- ge za vključitev svojih otrok,« je pove- dala Vučakova. Ob tem pa je opozori- la, da imajo po pravilniku o vpisu otrok Štajerski TEDNIK petek, 21. 2. 2020  COLOR CMYK stran 7 in komu pišeš, pridružijo ustraho- vanje in na koncu še fizično nasilje. Kar se denarja tiče, pa se dogaja, da si je moški s hišo našel novo par- tnerico, ki ga je nato spravila tako daleč, da je, kot sem že omenil, najprej pristal v avtu, potem pa v naši varni hiši. Kajti centri za soci- alno delo ali policija običajno niso naslovi, kjer bi mu prisluhnili.« Lažne ovadbe partneric Tam namreč, tako pravi Kame- nik, bolj verjamejo ženski kot moš- kemu. »Ženska je pač verjetnejša žrtev nasilja, ker velja za nežnejši spol. Moški mi pripovedujejo, da dobijo pepelnik v glavo, da hodi- jo okrog obrcani, opraskani in z izpuljenimi lasmi, a tisti trenutek, ko na nenehno nasilje reagirajo z nasiljem, postanejo glavni krivci. Večkrat sem doživel, da je ženska maltretirala svojega partnerja, ko se je ta uprl ali jo hotel zapustiti, pa ga je lažno ovadila in obtožila, da jo pretepa, za modrice na njenem telesu pa je poskrbela kar prijate- ljica. Na splošno delo centrov za socialno delo v zadnjih letih sicer ocenjujem kot vedno boljše, a še zmeraj je premalo pozornosti pos- večene nasilju nad moškimi, ki je po moje večji problem, kot se zdi, vsekakor pa zelo zapostavljen.« Država ne vodi evidence o nasilju nad moškimi Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so povedali, da vsako leto razpi- šejo javni razpis za sofinanciranje socialnovarstvenih programov. »Programe razpisujemo na podlagi zaznanih potreb na terenu. Moški se lahko vključujejo v programe informiranja in svetovanja, progra- me obravnave žrtev nasilja oziro- ma spolnega nasilja, telefonskega svetovanja in preventivne progra- me na področju preprečevanja nasilja nad starejšimi. V programe je bilo v letu 2018 vključenih 12.330 oseb, ki jih ne ločujemo po spolu, tako da podatka o številu moških, vključenih v programe, nimamo. V mreži materinskih domov, varnih hiš in zatočišč ministrstvo do sedaj tudi ni sofinanciralo programa, ki bi bil namenjen posebej moškim.« petek  21. februarja 2020 7V središču Tudi zasebniki so polno zasedeni Ko se starši ob pomanjkanju prostih mest v javnih vrtcih znajdejo pred dilemo, kje poiskati varstvo za svojega malčka, nekateri za pomoč lahko vprašajo sorodnike ali prijatelje, drugi pa morajo poiskati zasebno varstvo ali dati vlogo v zasebni vrtec (s koncesijo). Ta rešitve pa so navadno dražje. A tudi zasebniki so polno zasedeni. Na Ptuju med drugimi zasebno varstvo otrok izvajata Zasebni zavod Zajčki, ki nima več prostih mest, ter Smiljana Čeh Kokot, ki ima prav tako polno skupino otrok: »Že deset let izvajam varstvo otrok. Povpraševanje je veliko, posebej iz okoliških krajev, tako da se po štirih letih tvori nova skupina, seveda z novim varuhom in na novi lokaciji, vendar pa je polna že tudi ta.« Čeh Kokotova odgovorila tudi na vprašanje o ceni – ta se giblje od 260 do 270 evrov na mesec. Da je povpraševanje po zasebnem varstvu, ne le zaradi prostorske stiske v javnih vrtcih, veliko, opaža tudi Suzana Merlak, ki je opravljala varstvo otrok. Ob tem je izpostavila odnos države do registriranih varuhov otrok. »Zakonodaja predpisuje prostorske pogoje, vrši se nadzor nad živili, igračami – vsem. Ob tem država določa, da lahko na eno stanovanje dela le en varuh, ki varuje šest otrok, četudi so potrebe večje in prostori zagotovljeni. Resnično gre za mačehovski odnos države do tistih, ki se želijo legalno in kakovostno ukvarjati z varstvom otrokom. Drugi pa varstva opravljajo na črno in jim ni treba izpolnjevati nič od tega,« je bila kritična Merlakova. Foto: Črtomir Goznik v Vrtec Ptuj prednost pri vpisu med šolskim letom otroci iz MO Ptuj. »Rav- no iz tega razloga je v zadnjih letih vedno večji problem pri vpisu otrok iz drugih občin, saj ne razpolagamo s prostimi mesti.« Rešitev je občinsko sofi nanciranje skupnega oddelka Rešitev na videz nerešljivega pro- blema pa se kaže ravno v Vrtcu Ptuj, meni Vučakova. »Glede na nezasedene prostore, ki jih v Vrtcu Ptuj trenutno še imamo, bi lahko težave mladih družin v naši regiji rešil skupni dogovor o so- financiranju z okoliškimi občinami, od koder prihajajo otroci, ki so v tem tre- nutku ostali pred vrati mnogih vrtcev.« Enakega mnenja je tudi ravnateljica OŠ Kidričevo in Vrtca Kidričevo Alenka Kutnjak, ki predlaga financiranje sku- pnega oddelka s strani občin, iz kate- rih pridejo otroci, po dejanskem števi- lu. »Druga rešitev je zasebno varstvo do novega šolskega leta,« je dodala. Kako pa stisko staršev rešujejo na Slovenjebistriškem, kjer deluje s 1.397 vrtčevskimi otroki največji vrtec v tem delu Podravja? »Zavod deluje na območju štirih ob- čin in glede na potrebe oblikujemo po- lovične oziroma nato polne oddelke. To lahko pomeni, da otroci ne dobijo mesta v svoji občini, temveč v okviru zavoda, z novim šolskim letom pa se jim omogoči, da se prepišejo v žele- no enoto,« je pojasnila ravnateljica Stanislava Stegne. Povedala je še, da Vrtec Otona Župančiča obiskuje tudi veliko otrok iz drugih občin. »Prostih mest namreč nimamo rezerviranih za domačine, bistveno nam je, da so od- delki polni in s tem stroški za starše in občine čim nižji.« isati še nerojene otroke jega malčka. Ob pogoju, da bo ta dovolj blizu doma ali delovnega mesta, Foto: Profimedia/M24 avo ali otrokom. Nasilje nad odraslimi moškimi pa je v veliki meri vse do danes ostalo spregledano. h pričakovanj o tipičnem vedenju moških in žensk jih občutki krivde in sramu močno ovirajo pri hova pričevanja spregledajo ali jih celo obtožijo, da so sami povzročitelji nasilja. Foto: Zarja/M24 Foto: Shutterstock/M24 »Najpogostejši povzročitelji nasilja so moški. Seveda pa se soočamo tudi s primeri izvajanja nasilja nad moškimi, kjer opažamo, da so žrtve najpogo- steje mlajši moški. Med primeri ekonomskega in fi zičnega nasilja pa je najti tudi starejše moške, ki postanejo žrtve svojcev,« pravijo na Policijski upravi Maribor in pojasnjujejo, zakaj prihaja v priloženih tabelah do odstopanj v skupnem številu kaznivih dejanj nasilja v družini in številu žrtev po spolu. »Vzemimo primer ženske, ki je najprej fi zično obračunala z možem, nato pa se lotila še svojega sina. Policija je dogodek obravnavala kot eno kaznivo dejanje, v katerem pa sta bili dejansko dve žrtvi. Zato je tudi v tabelah več žrtev, kot je obravnavanih kaznivih dejanj.« Desetina moških žrtev Iz podatkov za zadnjih pet let izhaja, da policisti na območju PU Maribor na leto obravnavajo od 250 do skoraj 300 primerov družinskega nasilja, v katerem so, kot rečeno, žrtve večinoma ženske, pa vendar se vsako leto po policijsko pomoč zateče tudi kakšna desetina moških. Na območju PU Maribor je bilo največ obravnavanega družinskega nasilja leta 2018, in sicer 292, vendar med njimi »le« 31 oziroma 10,6 odstotka polno- letnih moških. Odrasli moški pa so bili pogosteje tarča družinskega nasilja v letu 2016, ko so na PU Maribor zabeležili 272 tovrstnih kaznivih dejanj; od tega je bilo 43 oziroma 15,8 % moških žrtev. Posebnih odstopanj od slovenskega povprečja ni, kot je razvidno iz tabele 2, policija namreč po vsej državi na leto obravnava dobrih 10 % družinskega nasilja nad odraslimi moškimi. Število obravnavanih kaznivih dejanj na območju PU Maribor in število žrtev po spolu 2015 2016 2017 2018 2019 Nasilje v družini 250 272 257 292 282 Ženske 233 238 243 272 261 Moški 39 47 34 39 44 Moški, starejši od 18 let 34 43 28 31 33 Vir: PU Maribor Število obravnavanih kaznivih dejanj v Sloveniji in število moških žrtev (nad 18 let) 2015 2016 2017 2018 2019 Nasilje v družini 1282 1346 1273 1368 1334 Moški, starejši od 18 let 146 218 163 148 147 Vir: PU Maribor Štajerski TEDNIK petek, 21. 2. 2020  COLOR CMYK stran 8 Kot so na okrogli mizi poudarili kmetje, niso proti davku na ne- premičnine, ampak proti njihove- mu nepravičnemu vrednotenju, ki nastaja brez pravih strokovnih podlag, brez natančnih evidenc, preveč na splošno in na pamet ter predvsem z nepotrebnih hitenjem. Kmetje GURS-u: »Najprej ureditev evidence!« Namesto hitenja so Gursu pre- dlagali, da za ustreznejše vredno- tenje najprej uredijo evidence o nepremičninah, nato pa na podlagi pravilnih in natančnih podatkov začne množično vrednotenje. Menijo, da bi se morala kmetijska in gozdna zemljišča, ki so po na- menski rabi opredeljena kot stav- bna, če se na njih vrši kmetijska dejavnost, vrednotiti z modelom za kmetijska in gozdna zemljišča. Tudi metoda primerljivih prodaj za omenjena modela vrednotenja ni sprejemljiva, ker ne izključuje špe- kulativnih nakupov zemljišč, ki se ne bodo uporabljala za kmetijsko ali gozdarsko dejavnost. Po njiho- vem mnenju se objekti na kmetiji, ki služijo za dopolnilno dejavnost, ne morejo vrednotiti kot poslovni ali industrijski objekti, kot je pre- dlagano. Jože Podgoršek, državni sekre- tar na kmetijskem ministrstvu, je poudaril, da si vsi želijo, da končno pridemo do vrednosti nepremič- nin, ki jih imamo. »A do poštenih vrednosti. Na ministrstvu smo predlagali, da bi bilo nezazidana stavbna zemljišča v kmetijska mož- no vračati po hitrejšem postopku, a smo bili žal neuspešni,« je dejal in se strinjal s sogovorniki, da v kmetijskem sektorju ni prostora za dodatna fi nančna bremena. Pustite kmete, naj živijo Cvetko Zupančič, predsednik KGZS, je opozoril na veliko nezau- panje kmetov do države. »Najbrž se strinjamo, da kmet dveh davkov od zemlje ne more plačevati. Gro- zeče dodatne davčne obremenitve pa lahko na kmetiji, ki se je že tako znašla na robu odločitve, ali vztra- jati ali prenehati z dejavnostjo, pretehta k slednjemu. Vsak dan propadajo kmetije, v Sloveniji je v tem trenutku 15.000 takih, ki v hle- vu nimajo več goveje živine, imajo pa deset hektarjev zemlje in jo ob- delujejo le še zaradi subvencij.« Zadnjih pet let država spodbuja mlade prevzemnike kmetij, s čimer ji je doma uspelo zadržati nekaj sto mladih, je spomnil Franc Küčan, predsednik soboške območne enote KGZS. »S tem vrednotenjem pa bomo zdaj mladim vzeli vsako upanje na boljšo prihodnost. V zadnjih dveh desetletjih je kmetov dohodek zelo upadel, s kmetijo se tako rekoč ne da več služiti. Kar se Pomurja tiče, lahko rečem samo to, da pustite prispevke, kakršni so, ker smo si jih komaj preračunali v stroške, pustite kmete, naj živijo, itak živijo preskromno.« Omenil je še gozdove, ki so tudi del novega vrednotenja, češ da pomurski nik- dar niso bili dobičkonosni in bi jih bilo krivično dodatno obremeni- ti, s čimer se je strinjal tudi Milan Unuk, predsednik ptujske obmo- čne enote KGZS, saj po njegovem tudi gozdovi na Dravskem polju niso gospodarska panoga, ampak služijo bolj kot vetrobran in za drva za zimo. Izvajanje zakona se da zamakniti »Z novimi obdavčitvami bomo podeželje izpraznili; namesto da bi ga razbremenili, ga bomo dodatno obremenili. Kmet si zadrži nezazi- dano stavbno zemljišče za svojega naslednika ali za širitev kmetijske dejavnosti. Če bo moral za to zdaj plačati višji davek, bo začel s po- stopkom za vrnitev tega zemljišča med kmetijska. Ko bo njegov otrok zrasel, ne bo imel parcele za grad- njo, zato se bo pač preselil v mes- to. Tudi se ne strinjam z vrednote- njem kmetijskih objektov. Lahko so veliki po površini, a ne prinašajo dobička; na drugi strani vzemimo bife ali odvetniško pisarno, ki ima lahko le 20 kvadratnih metrov, a bistveno večji zaslužek, kar pome- ni, da obdavčevanje po velikosti ni pošteno,« je primerjal Unuk. Da bi se morali vsi skupaj zavze- ti za obstoj kmetij in podeželja ter pridelavo hrane, pa je dodal Anton Perko, predsednik mariborske ob- močne enote KGZS. »Prehitevamo z vrednotenjem, zato pozivam k ponovnemu premisleku, saj je pred dokončno odločitvijo treba še marsikaj urediti, izvajanje zako- nov, ki nam nalagajo taka vredno- tenja, pa je tudi mogoče zamakni- ti. Samooskrba, lokalna pridelava in prehranska varnost morajo biti naše temeljne usmeritve! Če se bomo vrednotenja nepremičnin lotevali na tak način, ne bo slabo le za podeželje, ampak tudi za po- trošnike.« petek  21. februarja 20208 Kmetijstvo Uredba z novimi cenitvami tik pred vrati Sistem množičnega vrednotenja je bil prenovljen z novim zakonom, ki naj bi odpravil pomanjkljivosti v prejšnjem za- konu, na katere je leta 2013 opozorilo ustavno sodišče, slu- žil pa naj bi tudi kot osnova za nove zakonske obveznosti, kot sta davek na nepremičnine in upravičenost do socialnih transferjev. Lastniki nepremičnin so lahko na občinah ali preko posebnega spletnega portala preverili poskusno izra- čunane vrednosti svojih nepremičnin pa tudi modele vred- notenja ter do 15. novembra lani podali svoje pripombe. Po zaključku javne razgrnitve zdaj na Gursu pripravljajo konč- ni predlog modelov vrednotenja, ki ga bo vlada potrdila v obliki uredbe, nove cenitve nepremičnin pa naj bi bile znane že 1. aprila. Foto: M24 Slovenija, Podravje  Aktualne težave v čebelarstvu Preveč čebel in premalo medu Člani Strokovnega združenja profesionalnih čebelarjev (SZPČ) ugotavljajo, da je v Sloveniji vse več čebel in vse manj medu, zato so predlagali spremembe v strategiji razvoja slo- venskega čebelarstva. V zadnjem desetletju se je število registriranih čebelarjev z dobrih 8.000 povečalo na več kot 12.000, število čebeljih družin pa z okrog 150.000 na več kot 200.000. Iz raziskave Kmetijskega inštituta Slove- nije, ki je zajemala podatke o donosih medu v letih 2011 do 2016 in jo je predstavil Janez Prešern, je razvidno, da bi bilo smiselno razmišljati o omejitvi maksimalnega števila čebeljih panjev na posameznih lokaci- jah, da bi se s tem povečal izkupiček čebelarjev. Sicer pa se pašni pogoji iz leta v leto slabšajo, saj se čebelarji sooča- jo z bornimi letinami, ki so posledica klimatskih sprememb in drugih okoliščin. Vreme postaja vse bolj muhasto, kar je za čebelarje še pose- bej problematično v času medenja, poglavje zase pa je tudi vprašanje, kako na manjše donose vpliva število čebeljih družin v Sloveniji. Foto: Sta/M24 V Sloveniji narašča število čebelarjev in čebeljih družin, donos medu pa pada. Podravje  Kmetje o poskusnem izračunu vrednosti nepremičnin Znova hitenje brez tehtnega premisleka Na okrogli mizi v Pesnici so predstavniki območnih enot KGZ Maribor, Ptuj in Murska Sobota ter kme- tijskega ministrstva govorili o pripombah na modele množičnega vrednotenja nepremičnin, ki so temelj kmetijskega gospodarstva, torej o kmetijskih in gozdnih zemljiščih ter kmetijskih objektih, in pozvali k ponovnemu premisleku. Foto: SD Kmetje in njihovi predstavniki pozivajo državo k ponovnemu premisleku pred sprejetjem novega vrednotenja nepremičnin, ker je to po njihovem nepošteno. Število čebeljih družin na km2 Število čebeljih družin na km2 Ljubljana 32 Maribor 18 Celje 15 Slovenija skupaj 10,1 EU povprečje 3,8 V naravi brez človekovega posega 4 Vir: Nacionalni veterinarski inštitut, 2018 Foto: SD Tudi osemkrat več čebel »Želeli smo opozoriti na dejstvo, da je ponekod že bistveno več če- beljih družin, kot je to v naravi, tudi do osemkrat, in če se te rasti ne bomo zavedali, se bomo v prihodnje soočali s še večjimi težavami,« je zaskrbljen Robert Bali iz apaškega Čebelarstva Pislak. Po podatkih Nacionalnega veterinarskega inštituta je bilo namreč leta 2018, za lani podatki še niso zbrani, na ljubljanskem območju 32 čebeljih družin oziroma v povprečju trije čebelarji na kvadratni kilo- meter, na mariborskem je na enem kvadratnem kilometru 18 čebeljih družin oziroma dobra dva čebelarja, na celjskem pa 15 čebeljih družin z 1,7 čebelarja na kvadratni kilometer, medtem ko je slovensko pov- prečje dobrih deset čebeljih družin na kvadratni kilometer. »Te števil- ke laiku same po sebi ne povedo veliko, če pa hkrati vemo, da v naravi na enem kvadratnem kilometru brez posegov čebelarjev živijo le štiri čebelje družine in da je povprečje v državah Evropske unije 3,8, potem je jasno, da smo v Sloveniji prišli do res maksimalne meje števila čebe- ljih družin in velja paziti, da ne bomo imeli čebel preveč.« Narava temelji na ravnovesju Slovenci veljamo za čebelarski narod, zato je zavedanje o pomenu čebel in skrbi zanje na visoki ravni; Slovenija je, kot je znano, tudi za- služna za razglasitev svetovnega dneva čebel. »Ponosni smo lahko, da živimo s tako čebelarsko tradicijo, čebelarstvo imamo zapisano v genih, po drugi strani pa velja, da vse v naravi temelji na ravnovesju; in če ga porušimo, ne bo dobro. Seveda pa lahko prav vsakdo prispeva k izboljšanju življenjskih pogojev čebel, in sicer tako, da kasneje pokosi svoj travnik, se na vrtu obda z medovitimi rastlinami, posadi medono- sna drevesa, da skratka na ta način poskrbi za čebeljo pašo. V zdru- ženju smo tudi dali pobudo, da bi na mestnih zelenicah ne rasla zgolj trava, ampak tudi medovite rastline, kot na primer detelja in troben- tice, da bi torej zelenice ne služile zgolj kot okras, ampak bi obenem koristile čebelam za pašo,« sklene Bali. Štajerski TEDNIK petek, 21. 2. 2020 COLOR CMYK stran 9 Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) izbira izvajalca del, ki bo v Kidričevem obnovil 1,6 kilome- tra dolg cesti odsek mimo tovar- ne Talum. Za pridobitev dela se poteguje sedem ponudnikov, vrednost ponudb je od 480.000 do 620.000 evrov. Odločitev o izbiri še ni dokončna, trenutno so ponudbe v pregledu in postopku ocenjevanja. Takoj ko bo izvaja- lec pravnomočno izbran in z njim podpisana pogodba, se bodo za- čela dela na terenu, ki bodo pred- vidoma trajala štiri mesece. Asfalt kar čez kocke Granitnih kock, ki so vgrajene v cestno konstrukcijo, ne bodo odstranjevali. Celotno traso ces- te bodo izravnali in na tako prip- ravljeno podlago položili nosilno in zaporno plast asfalta. Bodo pa kocke s cestišča odstranili v podvozu, to pa zaradi zagotavlja- nja ustrezne višine, ki bo ostala nespremenjena. Po celotni trasi novo urejene ceste bodo uredili še odvodnjavanje, utrdili bankine in namestili prometno signaliza- cijo. Obnova Tovarniške ceste pa ni edina aktualna naložba DRSI v občini Kidričevo v tem času. Pri novem bloku takoj na začetku naselja gradijo krožišče. Izvajalec del je Cestno podjetje Ptuj, inve- sticija je vredna blizu pol milijona evrov. DRSI je zagotovila okoli 300 tisočakov, občina Kidričevo pa 160.000. Sočasno s krožiščem na lokaciji urejajo še drugo komu- nalno in cestno infrastrukturo. petek  21. februarja 2020 9Podravje Kidričevo  Obnova Tovarniške ceste Kmalu brez granitnih kock Še zadnje granitne kocke, s katerimi je bila tlakovana pot proti kidričevski tovarni, bodo kmalu postale zgodovina. Da bo cesta lepa in gladka, bodo čeznje potegnili črno asfaltno prevleko. Foto: MZ Po granitnih kockah se bodo v Kidričevem vozili samo še kratki čas. Če bosta izbira izvajalca del in gradnja potekali brez zapletov, bo podoba Tovarniške ceste čez pol leta bistveno drugačna. Arheološki depo na prostem je sicer majhen, a pomemben korak na poti do glavnega cilja: ureditve novega arheološkega razstavišča, čemru naj bi bila namenjena žit- nica. Izvedba te investicije pa bo odvisna od naklonjenosti dr- žavne politike in sredstev, ki jih bodo pripravljeni nameniti temu projektu iz Zakona o zagotavlja- nju sredstev za določene nujne programe RS v kulturi oziroma t. i. zakona o kulturnem evru. Z ministrstva za kulturo so na MO Ptuj sicer v dopisu potrdili, da se strinjajo z idejo o sanaciji žitnice, a do odločitve o sofi nanciranju in iz- boru projekta je še dolga pot. „Žit- nica je objekt, ki si zasluži posebno obravnavo, saj gre za 4.000 kva- dratnih metrov velik kompleks, ki lahko predstavlja izjemen poten- cial ne le za reševanje arheologije, pač pa tudi za preostalo muzejsko dejavnost,“ meni Lorenčič, ki kljub padcu vlade upa, da se bo nadalje- valo s tem, še kako pomembnim projektom. V zadnjih letih so se menjavali župani, pa ministri, skupno vsem pa je, da so izražali zavedanje, da je problem ptujske arheologije treba rešiti. Ptujčani pa si predvsem želi- jo, da ne bo ostalo le pri zavedanju in leporečenju. V najboljšem prime- ru bi torej letos uredili dokumenta- cijo, se v začetku prihodnjega leta prijavili na razpis in morda začeli tudi obnovo enega pomembnejših objektov na grajskem kompleksu, ki je zaprt že približno 30 let. Ptuj  Nekdanja polnilnica podrta Lapidarij je prvi korak Polnilnica na Muzejskem trgu je bila porušena pred nekaj dnevi. Na tem mes- tu bo predvidoma urejen lapidarij za del arheološkega gradiva. Kot je pojasnil direktor pokrajinskega muzeja Ptuj – Ormož Aleksander Lorenčič, projekt zašči- tne konstrukcije na Muzejskem trgu pripravlja Mestna občina Ptuj, muzej pa bo poskrbel za restavriranje eksponatov, ki bodo razstavljeni. Foto: DK Polnilnica nekdanjega kombinata, tik ob dominikanskem samostanu, je podrta. Na tem mestu bo urejen lapidarij, prvi pomemben korak k predstavitvi bogate arheologije našega območja. Štajerski TEDNIK petek, 21. 2. 2020  COLOR CMYK stran 10 petek  21. februarja 2020Naše prireditve10 Vsakodnevni prikazi etnografskih pustnih likov z organizirano anima- cijo za otroke so polnili mestne ulice, glasbeni in plesni dogodki pa so potekali v karnevalski dvorani Qcenter. V torek dopoldan so rajale invalidske organizacije. V organiza- ciji Sončka, društva za cerebralno paralizo Ptuj-Ormož in VDC Sonček Ptuj, je bilo izpeljano 11. tradicional- no pustovanje invalidskih organiza- cij, ki je združilo okrog 800 udele- žencev iz celotne Slovenije. Zabava se je nadaljevala tudi popoldan z vsakoletnim otroškim rajanjem, kjer so otroci in njihovi starši uživa- li v družbi Ribiča Pepeta, Čukov in akrobatske skupine Dunking devils. Za tiste, ki si svoje vstopnice niso uspeli zagotoviti, pa organizatorji v ponedeljek, 24. februarja, obljub- ljajo še eno nepozabno zabavo, najbolj pisano na kožo starejšim otrokom in najstnikom. Za tiste najmlajše se sicer vrača Ribič Pepe, temu pa bo sledila zabava z znano slovensko skupino BQL. Kot nag- rado Ptuju za dobro udeležbo na letošnjih dogodkih pa bodo organi- zatorji dodatno pripeljali tudi med mladimi zelo priljubljenega Challeta Salleta. Pravi disko se začne v pone- Ptuj  Tradicionalno 11. pustovanje invalidskih organizacij V naslednjih dneh v karnevalski dvorani nekaj novosti Letošnji pust je na vrhuncu. Ta teden se je odvila množica zanimivih in raznolikih dogodkov, namenjenih od najmlajših do najstarejših ljubiteljev petega letnega časa. V zahvalo Ptuju pa organizatorji komercialnega dela dogodkov v naslednjih dneh pripravljajo nekaj novosti. Foto: ČG Iz leta v leto je njihova pesem boljša, pridno vadijo in se izpol- njujejo v pevski tehniki in samem nastopu. Komisija (Dalibor Bede- nik, tudi voditelj predizbora, Tone Topolovec in Majda Goznik) je iz vsake šole izbrala dva polfi nalista. Podružnico Trnovska vas bo v pol- fi nalu v mlajši kategoriji zastopala Ela Štumberger s pesmijo Vsak je sam, v starejši pa Ana Golob s pesmijo Moja pesem. Iz matične OŠ Destrnik pa sta bili uspešni Eva Šnut v mlajši kategoriji s pesmijo Nori ples, v starejši pa Eva Čeh s pesmijo Zgodba o prijateljstvu. Podžupan občine Destrnik Ro- bert Simonič je ob petju mladih pevcev iz občin Destrnik in Trno- vska vas užival skupaj z občin- stvom. Izkazali so se z nastopom in samim petjem. „Zelo veliko po- guma je treba imeti, da prideš na ta oder. Ni preprosto. Zahvala gre mladim pevcem, staršem, ki podpi- rajo svoje otroke, da pojejo, da se poje slovenska pesem. Dokler se bo pelo slovensko, bo tudi sloven- Sponzorji prireditve Peli so: Matična OŠ Destrnik: Nisa Lenart, Lejla Meško in Eva Šnut v mlajši kategoriji ter Katja Kos in Eva Čeh v starejši. Podružnica Trnovska vas: Nick Horvat, Karin Muršec, Ela Štumberger, Aleksej Vidovič in Klara Muršec v mlajši kategoriji ter Ana Golob v starejši. Destrnik  Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo – 6. sezona V polfinalu Ela, Ana, Eva in Eva V Volkmerjevem domu kulture na Destrniku so 19. februarja peli mladi pevci iz občin Destrnik in Trnovska vas, ki obiskujejo matično OŠ Destrnik in Podružnico Trnovska vas. Tudi v novi sezoni projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo so se izkazali, navdušili občinstvo. Foto: Črtomir Goznik Pevci Podružnice Trnovska vas Foto: Črtomir Goznik Ela Štumberger, zmagovalka v mlajši kategoriji, učenka 4. razre- da Podružnice Trnovska vas, pe- sem Vsak je sam (Alenka Godec): „Bilo je zelo zabavno. Upam, da bo tako še naprej. Zelo sem vese- la. Tudi malo treme sem imela, ni pa bilo tako hudo. Že od nekdaj rada poslušam Alenko Godec, pa tudi moji starši, zato sem si tudi izbrala njeno pesem. Upam, da se bom tudi letos uvrstila v finale.“ Foto: Črtomir Goznik Ana Golob, zmagovalka v starej- ši kategoriji, učenka 7. razreda Podružnice Trnovska vas, pesem Moja pesem (Alya): „Prireditev mi je bila zelo všeč. Malo me je bilo tudi strah, a mi je kljub temu uspelo. Upam, da bom uspešna tudi v polfinalu, kjer bo sicer zelo težko, ker bo veliko pevcev tudi iz drugih šol. Pri izbiri pesmi mi je pomagal starejši brat, ki je tudi že bil polfinalist projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se ve- selijo. Najraje pojem pesmi Alye in Siddharte.“ Foto: Črtomir Goznik Eva Čeh, zmagovalka v starejši kategoriji, učenka 7. razreda ma- tične OŠ Destrnik, pesem Zgodba o prijateljstvu (Čuki): „Zelo sem bila vesela, da sem se uvrstila v polfinale, da sem ponovno nasto- pila na odru projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Pri odločitvi za nastop mi je pomaga- la učiteljica Katja Gajzer. Malo treme sem imela, a se je kmalu izgubila. Rada pojem. Finalistka projekta sem bila že v četrtem razredu, zato upam, da se bom v finale uvrstila tudi letos.“ Foto: Črtomir Goznik Eva Šnut, zmagovalka v mlajši kategoriji, učenka 5. razreda matične OŠ Destrnik, pesem Nori ples (Matjaž): „Na odru ni- sem imela treme. Strah pa me je bilo, da sem bom pri petju zmotila. Pesem sem izbrala s pomočjo moje učiteljice petja Ane Delin. To je njena avtorska pesem. Vesela sem, da sem se uvrstila v polfinale, ne bi pa bila razočarana, če mi ne bi uspelo. Upam, da mi bo uspelo tudi v pol- finalu, veliko bom vadila – tako kot doslej.“ Foto: Črtomir Goznik Pevke matične OŠ Destrnik Sponzorji so bili: Dravske elektrarne Maribor, d. o. o., Oculus WeltWeite Industriemontagen, Anpro tehnik, d. o. o., Talum, d. d., Kidričevo, ATP avtobusni in tovorni prevozi, Elektro Maribor, d. d., Veit Miran, s. p., Jožef Zelenik, s. p., in Sazas. V Qcentru letos in nikoli več V ponedeljek karnevalska dvorana zapre svoja vrata, ne za eno leto, pač pa za vedno. Katero bo prizorišče naslednjega Kurentovanja, je še uganka. V naslednjih dneh se namreč v prostorih dvorane Qcentra začne prenova za namene ureditve novih trgovin. Za občino in organizatorje Kurentovanja pa to pomeni nov izziv za leto 2021. deljek ob 16. uri, ko bo še zadnja mož- nost za glasbeno otroško rajanje v dvo- rani v sklopu letošnjega Kurentovanja. Pa še: na ta dan bodo za obiskovalce prepolovili ceno hamburgerjev in dru- gih prigrizkov. Organizatorji komercialnega dela letošnjega Kurentovanja, podjetje Songevents, pa v nedeljo po povorki v dvorani pripravlja zabavo z narodno- -zabavnimi ansambli. ski narod, slovenski jezik, vse, kar je slovenskega, živelo še nasled- njih sto let in več,“ je povedal. Tudi v novi sezoni projekta Ot- roci pojejo slovenske pesmi bosta zmagovalca v obeh kategorijah prejela lastno skladbo. Vse nasto- pajoče v šesti sezoni pa bo na nji- hovo udeležbo spominjala majica z logotipom projekta. Štajerski TEDNIK petek, 21. 2. 2020  COLOR CMYK stran 11 petek  21. februarja 2020 Ljudje in dogodki 11 Pridruži se indijanski pustni zabavi. Qlandia Ptuj, Sobota 22. 2. ob 10:00 Pridruži se plesno obarvanemu pustnemu rajanju. Postani QLpustna šema! Qlandia Maribor, Sobota 22. 2. ob 10:00 Nagrade za najboljše pustne maske in krofi - BREZPLAČNO! Tradicionalna ptujska etno po- vorka, ki je letos privabila tudi goste iz drugih celin, si je prav iz tega razloga tokrat prislužila naziv medcelinskega srečanja tradicio- nalnih pustnih likov in mask. S tem sobotnim dogodkom se je pravza- prav uradno začelo jubilejno, 60. Kurentovanje, čeprav so kurenti začetek pustnega časa s skokom napovedali že v začetku tega me- seca. Medcelinsko srečanje je tokrat potekalo v znamenju prelepe- ga sončnega vremena in več kot 2.200 mask iz desetih držav, od tega približno 800 kurentov. Ti so na ptujske ulice privabili okrog 15.000 ljudi. Zraven vsem dobro poznanih tradicionalnih likov iz našega območja sta letos prvič nastopili dve prav posebni skupini, ena iz Bolivije in beneške maske. Ptuj je tako v enem samem dne- vu vnovič na enem mestu združil slovensko in svetovno pustno etnografi jo. V najbolj norčavem času pa po tradiciji mesta ne vodi županja Nuška Gajšek, pač pa oblast preda princu karnevala, to je letos drugič zapored Darko Cafuta oz. baron Jakob Zekel Videmski. 17. princ je županji ob predaji oblasti obljubil, da bo v tem času za mesto dobro skrbel in da bo poslušal njeno na- vodilo, da naj ljudem ta mesec po- nudi veliko zabave. Vse skupaj je potekalo pod budnim očesom predsednika Kurentovanja in generalnega se- kretarja FECC Branka Brumna, ki ima te dni polne roke dela. Naj- večji pustni festival je namreč v polnem teku. Vsak popoldan na mestni tržnici potekajo prikazi tra- dicionalnih pustnih likov, do torka, ko bomo pokopali pusta, pa se obeta še množica drugih dogod- kov. V 11 dneh so jih organizatorji našteli kar 70. Častni pokrovitelj letošnjega Kurentovanja je predsednik Držav- nega zbora Republike Slovenije Dejan Židan. Ptuj, ki je te dni naj- bolj posebno mesto v državi, se te dni gotovo splača obiskati in doži- veti delček tistega navdušenja, ki ga dejansko in popolno lahko ra- zumemo le tisti, ki tu živimo. Eden najbolj zanimivih karnevalov na svetu bo zasijal ponovno v nedeljo. Ptuj  Medcelinsko srečanje tradicionalnih pustnih likov Otvoritvena povorka na ulice Ptuja privabila 15.000 ljudi Te dni mineva polnih šest desetletij, odkar je bilo na Ptuju prvič organizirano Kurentovanje. Takrat si najbrž nihče ni mislil, kakšne razsežnosti bo imel ta dogodek v prihodnje. Ptuj je postal največji etnografski muzej na prostem v Evropi, kar smo vnovič dokazali in pokazali v soboto, z medcelinsko povorko, in bomo še enkrat, v nedeljo s karnevalsko. Tokrat je obiskovalce, ki so jih našteli tretjino več kot lani, pozdravilo več kot 2.200 mask. Foto: Črtomir Goznik Na otvoritveni povorki se je predstavilo okrog 800 kurentov. Foto: Stanko Kozel Zanimive so bile tudi beneške maske. Foto: Stanko Kozel Letos prvič se je predstavila skupina iz Bolivije. Štajerski TEDNIK petek, 21. 2. 2020  COLOR CMYK stran 12 petek  21. februarja 2020Kronika12 Makole  Požar povzročil za 5.000 evrov škode Zaradi tlečega pepela zgorel rezan les V ponedeljek popoldan je zagorelo tudi v Štatenbergu. Ogenj je zajel rezan les, razlog za požar pa je bil malomarno odložen tleč pepel. Kot izhaja iz policijskega po- ročila, je 78-letni domačin iz Štatenberga čistil peč. Pepel je iz kurilnice odnesel približno 30 metrov od hiše in ga stresel na tla. »Zaradi močnega vetra je pe- pel odneslo v smeri desk, ki so bile shranjene dva metra vstran. Ker je bila med pepelom žerjavi- ca, so se deske vžgale in začele goreti. Zgorelo je okrog deset kubičnih metrov lesa. Materialna škoda znaša okoli 5.000 evrov,« so ugotovili organi pregona. Požar, ki je posledica malo- marnosti oz. neprevidnosti ob- čana, so pogasili člani PGD Ma- kole in PGD Laporje. Policisti bodo neprevidnega domačina ovadili pristojnemu tožilstvu zaradi suma storitve kaznivega dejanja povzročitev splošne nevarnosti. Letošnji februar je sicer gle- de požarne statistike precej črn mesec v Podravju. Na območju Policijske uprave Maribor je na- mreč že prejšnji konec tedna (8 in 9. februarja) prišlo do več požarov, dva med njimi pa sta povzročila večjo materialno ško- do. V nedeljo zvečer je zagorelo ostrešje stanovanjske hiše v Spo- dnji Koreni, stara, vendar v celoti obnovljena stanovanjska hiša pa je zagorela tudi na Ptuju. Skupaj sta požara povzročila za skoraj 150.000 evrov škode. Foto: PGD Makole Iz postelje ga je dvignilo zvonje- nje mobilnega telefona. Imel ga je odloženega v dnevni sobi. Klical je nečak, ki stanuje dve hiši naprej. Skozi okno je videl, da pri stricu gori. Nemudoma so na pomoč poklicali gasilce, ki so ukrepali hitro in strokovno. »Res se jim moram zahvaliti, vsem, ki so sodelovali v intervenciji,« je poudaril Tona, ki v noči po požaru sploh ni zatisnil očesa. Tudi naslednje dni je spal bolj malo ali pa skoraj nič. »Zelo ne- prijeten občutek me daje. Podnevi si človek še najde kakšno delo, zve- čer in ponoči pa samo razmišljaš. Zakaj se je to zgodilo, kdo nam je to naredil … Neskončno vprašanj se poraja po glavi.« Lahko bi zagorelo še pri sosedovih Gorela je lopa ob garaži, v kateri so Petkovi imeli shranjeno vrtno orodje, kosilnico, kolesa, igrače od otrok … Za garažo in lopo imajo vrt, zelenico in prostor za otroke. Parcela je ograjena. Iz lope se je ogenj skozi okno razširil v letno kuhinjo, ki jo imajo v sklopu gara- že. Zgorel je ves inventar. Ogenj je segel še po sosedovem gospo- darskem poslopju. K sreči so pra- vočasno posredovali gasilci, saj če bi plameni imeli prosto pot, bi se lahko požar razširil kot bakla. V so- sedovem gospodarskem poslopju so shranjena drva, na podstrehi sta seno in koruznica, objekt je večji del lesen ... Gasilci so plame- ne, ki so segali proti temu objektu, hitro ukrotili. »Klic na pomoč smo prejeli malo pred pol dvanajsto uro zvečer. Aktivirali smo še gasilski društvi Dornava in Polenšak. Ko smo prišli na požar, je bil ogenj raz- vit, v objektu je gorelo. Do polnoči smo imeli požar pogašen in pod nadzorom. Pozorni smo bili tudi na tlenje. Požarno stražo smo izvajali uro in pol po tem, ko smo ogenj pogasili. Sosednja objekta (garažo in sosedovo gospodarsko poslo- Mezgovci ob Pesnici  Gorela lopa, na delu ponovno požigalec Niso bile maškare, bil je rdeči petelin V nedeljo pozno zvečer je pri Petkovih v Mezgovcih ob Pesnici 39c zapel rdeči petelin. »Bil sem v postelji, slišal sem pokanje. Pa sem si mislil, da je to zagotovo slišati maškare, ki so se vrnile s kakšnega pustovanja. Kje bi si sploh predstavljal, da so od ognja pokale salonitke na naši uti pri garaži,« je z zaskrbljenim izrazom na obrazu povedal Anton (Tona) Petek. Slišal je tudi pasji lajež, a ker se hišna čuvajka oglaša pogosto, tudi temu ni namenjal posebne pozornosti. Foto: MZ V torek je bilo požarišče pri Petkovih že počiščeno. Lopa, ki je zgorela, je stala ob garaži. Levo ob garaži je sosedovo gospodarsko poslopje, ki bi lahko prav tako končalo v plamenih. Danes bo pretežno jasno, zjutraj v severovzhodni Sloveniji zmer- no oblačno. Dopoldne bo zapi- hal severni veter, ki bo ponekod na severu in severovzhodu okre- pljen. Veter bo zvečer oslabel in ponehal. Najnižje jutranje tem- perature bodo od -5 do -1, ob morju okoli 2, najvišje dnevne od 9 do 14 °C. Vir: ARSO 4-dnevna napoved za Podravje Pred dvema letoma v Lükariji dva požigalca Preiskavo kraja dogodka so policisti in kriminalisti opra- vili v ponedeljek, takoj naslednji dan po požaru. V torek so javnost seznanili, da je bil po njihovih ugotovitvah na delu požigalec. »Z ogledom smo ugotovili, da je bil požar namerno podtaknjen. Zato obravnavamo kaznivo dejanje požiga.« Takšna novica je pri domačinih vzbudila precej nelagoden občutek. Še kako živ je spomin na dogodke izpred dobrih dveh let, ko je cela Dornava trepetala pred serijskim požigalcem. V letu 2017 so se požari vrstili od spomladi do jeseni. V začetku oktobra so možje v modrem požigalcu Mateju Lebarju stopili na prste, sodišče ga je spoznalo za krivega devetih požigov, od tega dveh na Ptuju (čeprav teh dveh ni priznal, preostalih se- dem pa je). Konec januarja 2018 ga sodišče zaradi ugotovljene duševne motnje ni poslalo v zapor, temveč na zdravljenje v psihiatrično ustanovo, kjer pa lahko ostane do največ pet let. A s tem, ko so piromana poslali za zapahe ustanove, po- žigov na Ptujskem polju še ni bilo konec. Spomladi 2018 je zagorel hlev v Borovcih v občini Markovci. Plameni so stregli po življenju živali, ki so poginile v peklenskih mukah. Poži- galca Davida Misloviča je ujela varnostna kamera, dejanje pa je tudi priznal. Sodišče mu je dosodilo 22 mesecev zaporne kazni. Bodite pozorni na neznance, puščajte prižgane luči … Ob ugotovitvi policistov, da je šlo za požig, gasilci domačine opozarjajo, naj bodo pozorni na svoje premoženje in gibanje neznanih ljudi v kraju. »Predvsem v večernih urah naj spremljajo, ali se kdo neznani giba med hišami, prižgano naj pustijo kakšno luč več. Če opazijo karkoli nenavadnega ali sumljivega, naj o tem obvestijo policijo. Pozorni na dogajanje bomo tudi gasilci. Če bo treba, bomo, tako kot v letu 2017, organizirali požarno stražo,« je poudaril poveljnik PGD Mezgovci in predsednik Gasilske zveze Dornava Robert Šacer. Foto: MZ Ogenj je uničil letno kuhinjo v garaži. pje) smo uspešno ubranili, čeprav so plameni že segali po njiju. V ga- raži je sicer zgorela letna kuhinja, ogenj je oplazil streho garaže in jo tudi načel. Da se ni bolj razširil, se je zahvaliti hitremu posredovanju. Če bi bili malo bolj pozni, bi bila si- tuacija z gašenjem precej bolj zah- tevna in nevarna. Neugoden je bil tudi veter, ki bi lahko plamene hit- ro razširil po drugih bližnjih objek- tih,« je povedal vodja intervencije in poveljnik PGD Mezgovci Robert Šacer. Dodal je, da je v intervenciji sodelovalo 30 gasilcev. Štajerski TEDNIK petek, 21. 2. 2020 COLOR CMYK stran 13 petek  21. februarja 2020 Kultura 13 Ste že brali / Vinko Möderndorfer: Nihče več ne piše pisem Ima Möderndorfer kar prav. Kdo sploh še piše pisma? Tista nekdanja, ki jih pošiljamo naokoli po peš pošti, v kuverti. Napisana na roko. Kakšno razglednico mogoče še kdaj napišemo (zlasti s kakšnega zanimivejšega do- pusta, če se želimo pred nekom považiti, kaj smo si tisto leto privoščili), drugače pa je naše dopisovanje prevze- la elektronska pošta. Kar seveda še zdaleč ni isto, kot če bi se potrudili s pisanjem na roko. (Mimogrede: ste zadnje čase poskusili kaj pametnega napisati na roko? Vas prsti sploh še ubogajo z oblikovanjem vseh tistih zapletenih vzorcev, ki so potrebni, če želimo nekaj na- pisati po starinsko? Težko je, težko ... In ko se potem spomnite, da bi tam v začetku morali vstaviti še nekaj pomembnega, pa seveda ne gre, ker nalivno pero pač nima funkcije 'vstavi'!) Ob Möderndorferjevem imenu najprej pomislimo na komedijo. Nič koliko smo jih že videli na domačih odrih in vsakokrat nas je znal nasmejati, pa hkrati prisiliti v razmišljanje o dogajanju v naši družbi, kajti dramatik Mödern- dorfer je zelo kritičen. Tokrat smo obiskali romanopisca Mödern- dorferja, saj smo v knjižnici našli njegov roman Nihče več ne piše pisem. S prikupnimi zajčki na na- slovni strani (in hudim stricem, ki si vsako soboto privošči kakšnega v zajčji obari ...). No, in ta 'hudi stric' – ime mu je Iván (ne Ívan, kot smo navajeni, ampak Iván) – nekega dne dobi pismo. Pa ga ne odpre takoj, ampak se raje prepusti premišljevanju o tem, kdo bi mu ga lahko napisal in zakaj. Ker Ivan ima do pisem poseben odnos. »To je popolnoma drugače, kot če te kdo pokliče po tele- fonu. /.../ Misel izgine takoj, ko je bila spregovorjena. Lahko jo ponoviš, vendar izgovorjena postane nekaj drugega, spremeni se v interpretacijo. /.../ Napisana besed, beseda v pismu, pa je re- snična. Obstaja. Lahko jo prebereš, lahko jo pogledaš še enkrat, lahko jo preveriš. Tam je. Žari na papiru, prepojena s solzami, dotaknjena z vršički prstov, na njej ležijo celice kože, solze polju- bov. /.../ Napisana beseda je resnica, /.../ zato se bojimo odpreti pisma, zato jih pustimo na raznih mizah.« (Str. 23–24.) No, ko Ivan pismo vendarle odpre, spozna, da mu je pisal gimnazijski sošolec Pavel, s katerim se nista videla že trideset let, odkar sta maturirala. Sošolec se želi z njim pogovoriti o njuni nekdanji skupni sošolki in prijateljici Sonji, s katero so bili v gimnaziji nerazdružljiva trojka – pa so se potem njihovi odnosi po maturi naenkrat prekinili. Sonja se je nekam izgubila, Pavel je izvedel, da je umrla, zato se skupaj odpravita poiskat sledi za njo ... Kaj sta ugotovila, vam ne razkrijem, se boste že morali sami dokopati do resnice. Roman je zanimivo branje za vse generacije, dodatni čar pa ima za tiste, ki smo Möderndorferjeva generacija (rojen je l. 1958), saj se bomo spomnili tistih let, ko smo živeli v nekih dru- gih časih. Za pokušnjo odlomek s strani 168/169: »Tako so se pač v socialističnih sedemdesetih letih gradile hiše. Počasi, vreča cementa, pa naslednji mesec še ena, pa kubik opek in čez pol leta še dva kubika ... Rek: Zgraditi hišo in umreti, so Slovenci vzeli dobesedno. Za mnoge od njih so bile hiše hkrati največji kreativ- ni projekt in tudi konec njihovega življenja. Družinske hiše kot grobnice družin. Mučili so se, ko so jih gradili, in se do konca iz- mučili. Zidali pa niso samo zase, ampak za vso družino. /.../ Tako so zase zgradili pritličje, prvo nadstropje za hčerko, drugo za sina. /.../ Vendar ... Na koncu ... Na koncu so ljudje v stene hiše vzi- dali tudi ljubezen. Med zidanjem so pozabili, da morajo ljubiti, da morajo imeti čas zase, da morajo počivati, da morajo negovati medsebojne odnose, da zidaki, vrata in okna, pločevinasto žle- bovje ne morejo nadomestiti pogovora, nežnosti, poljubov ... In ko je bila hiša zgrajena, so se sinovi odselili čim dlje stran, hčerke so se omožile in pobegnile, socializem je skopnel kot lanski sneg, starci zidarji pa so ostali zazidani v svojo ogromno in za večne čase narejeno grobnico, se sovražili med sabo, dokler jih ni ubila ciroza, štrik okoli tramu na velikem podstrešju, rak črev, želodca, kosti ali pa kronična odsotnost in boleča samota dveh ...« Avtor pregledne razstave An- drej Brence je zgodovino ptujske pustne prireditve v besedi in sliki predstavil v več delih. Tradicio- nalne maske, stare maske, so že od nekaj poznane v ptujski oko- lici, zaradi katerih je tudi nastalo Kurentovanje na Ptuju pred 60 leti. To je bil čas, ko je večina teh mask že prehajala v pozabo. Sicer je že leta 1940 Anton Smodiš po- ročal, da je veliko teh mask že šlo pozabo. Leta 1939, ko je potekal v Mariboru folklorni festival, ko so bile naše maske prvič predstavlje- ne slovenski javnosti, so prav tako poročali o tem, da jih ni več veliko. To potrjujejo tudi stari zapisi, v ka- terih so nekatere maske navedene še samo po imenih. Čas, ko so bile maske prepovedane zaradi pretepov Zakaj so prehajale v pozabo? Verjetno je temu botrovala tudi prepoved pustovanja Okrajnega glavarstva iz leta 1926. Prepoveda- na so bila vse do leta 1945, zaradi pretepov in podobnih dogodkov. Maske se niso smele pojavljati na cestah, skrivale so se po dvoriščih. Ko je Fran Žižek s Francetom Ma- roltom pripravljal prvi pustni festi- val v Mariboru, je na cestah srečal samo žandarje, a nobene maske. Srečal pa jih je na dvoriščih. Dra- go Hasl in skupina somišljenikov je zaslužna, da so se tradicionalne maske tega območja ohranile tudi zaradi Kurentovanja. Ljudje pa so vedno radi videli ne samo stare maske, temveč tudi kaj novega. Na prvi povorki le maske iz Markovcev Prvo Kurentovanje, prva povor- ka, je bila 27. februarja leta 1960. Organiziralo ga je Zgodovinsko društvo Ptuj. Na prvi povorki so sodelovali samo našemljenci iz Markovcev. Naslednje leto so se jim pridružili še iz Lancove vasi in drugih naselij. Leta 1967, 1968 so se pridružile že tudi skupine iz Hr- vaške. Karnevalski del Kurentova- nja je bil prvič organiziran leta 1961. Etnografski in karnevalski del sta do leta 1965 potekala ločeno. Sta- re maske so nastopale dopoldan, karnevalske popoldan. Leta 1965 pa sta se obe povorki prvič združili v eno. Čez leta so se menjali or- ganizatorji, prišlo je do nekaterih sprememb, prireditev se je razširila na več dni, da bi bila bolj zanimiva, da bi jo obiskalo več ljudi. Današnja podoba prireditve z enajstdnevnim dogajanjem je nastala leta 1994, vključno s kar- nevalskim šotorom. Prva etnograf- ska povorka kot otvoritvena po- vorka se je po ptujskih ulicah in trgih vila leta 1998. Dvajset let pa je stara institucija princev karneva- la. Kljub dodanim novim povorkam se je vse do današnjih dni ohranila osrednja nedeljska povorka, ki je med ljudmi tudi najbolj poznana in je za večino tudi sinonim Kurento- vanja na Ptuju. Ptuj  Pregledna razstava 60 let Kurentovanja Ljudje so vedno radi videli maske Šestdeseti jubilej Kurentovanja na Ptuju spremlja več priložnostnih razstav. Med njimi je tudi pregledna razstava 60 let Kurentovanja na Ptuju, ki je na ogled v Salonu umetnosti. Foto: Črtomir Goznik Pregledno razstavo 60 let Kurentovanja na Ptuju je pripravil etnolog PMPO Andrej Brence. Ptuj  Likovna razstava Anamarije Toš Kurent iz sonca Božanski lik, ki v deželo kliče pomlad V hotelu Mitra so 15. februarja odprli likovno razstavo ptujske slikarke Anamarije Toš z naslovom Kurent iz sonca. To je že umetničina štirinajsta razstava. Obiskovalca tokrat vabi k uživanju e(ste)tike božanskega lika, ki se poslavlja od zime in v deželo kliče pomlad. Razstava je začetek projek- ta Vse poti vodijo na Ptuj, da bi mesto dobilo še večjo veljavo in prepoznavnost. Ptuj je mesto son- ca, kar dokazujejo mitreji in oltar SOla, ki je trenutno postavljen na arheološki razstavi Osrčje Petovi- one, je na odprtju povedal Micha- el Tosch Toš. Tisto, kar privablja, ker je prijazno, kadar sugerira in širi lepoto, je podstat te razstave, zato tudi Kurent iz sonca. Likovna pot Anamarije Toš se je začela leta 1986 na prvi mednarodni likovni koloniji na Borlu, ki je potekala pod vodstvom dr. Šte e Cobelj, ki je za njenega prvega mentorja izbrala Konrada Krajnca. Že od začetka je bila zavzeta likovnica. Danes je ponosen, koliko kakovostnih slik je ustvarila. Njena hiša je ena sama galerija, hram kulture. Njene slike so naslikane iz srca in duše v toplih, hladnih tonih, izhajajo iz barvnega, sproščenega realizma, s pridihom na romantiki. Na njih se vidi, da na slikarsko platno prenaša svoja inti- mna čustva ali pa morda impresije vremenskih in svetlobnih pojavov, včasih na meji z atrakcijo. Ciklus Kurent iz sonca je avtorici po likovnem tekstu blizu. Anamari- ja Toš s svojim kurentom sporoča, da želi svoje veselje deliti z nami, ne samo danes, ampak ves čas svo- jega življenja, je še povedal Konrad Krajnc, ki je predstavil njeno likov- no ustvarjanje. „Osebno mi je letos že misel na kurenta po dolgih letih vlila toliko moči, da sem začela ustvarjati. Ko sem začela ustvarjati, je čopič delal, delal, delal. Načrti se vedno spreminjajo, vedno pride nekaj no- vega. Nikoli ne veš, kdaj se pojavi navdih za ustvarjanje, ko se pojavi, pa dobesedno izbruhne. To je ena posebna energija, ki jo začutiš na- enkrat,“ je povedala slikarka, ki si želi, da bi si tudi njeno tokratno razstavo kurentov ogledalo čim več ljudi. Nazadnje se je s slikami kurentov predstavila leta 2002. Foto: MG Slikarka Anamarija Toš s svojim prvim mentorjem Konradom Krajncem, ki je predstavil umetničino pot, ki se je začela pred 34 leti. Na temo Kurentovanja so v Pokrajinskem muzeju Ptuj-Or- mož pripravili več dogodkov oz. obeležij: muzejski koledar za leto 2020, z Zvezo društev likovnih umetnikov Slovenije pa razstavo v Miheličevi galeriji. V pustnih dneh pa muzej še po- sebej vabi k ogledu razstave tradicionalnih pustnih mask na gradu. Ta je sicer tudi med letom zelo dobro obiskana. Še zlas- ti pa navdušuje tuje obiskovalce, je povedal direktor PMPO Aleksander Lorenčič. Štajerski TEDNIK petek, 21. 2. 2020  COLOR CMYK stran 14 petek  21. februarja 2020Zdravstveni globus14 Kakšen je namen preiskave Namen preiskave je odkriti mo- tnje ritma, ki jih z običajnim EKG- -posnetkom ne uspemo zaslediti, kontrolirati delo srčnih spodbu- jevalnikov in ugotavljati učinke zdravil. Kdo opravlja 24-urno snemanje EKG Opravljajo ga klinični specialisti za srčne bolezni – kardiologi v svo- jih ambulantah. Kdo vas na preiskavo napoti Ko je to strokovno upravičeno in potrebno, vas bo na preiskavo napotil kardiolog ali vaš zdravnik družinske medicine. Kako se pripravite na 24- urno snemanje EKG Posebnih priprav sicer ne potre- bujete, se je pa treba na preiskavo naročiti. Kako preiskava poteka Aparat in elektrode vam bo obi- čajno namestil strokovno usposo- bljen kader v kardiološkem labo- ratoriju oziroma ambulanti. Glede na lastnosti aparata vam bodo namestili od 3 do 8 elektrod, ki so povezane z majhno škatlico. Ta škatlica beleži električno aktivnost vaše srčne mišice in je pritrjena na pas. Po 24 urah se boste vrnili v kardiološki laboratorij. Aparat in elektrode bodo odstranili in z ra- čunalnikom analizirali posnet ma- terial. Zelo priporočljivo bi bilo, da boste v tem času vodili dnevnik va- ših aktivnosti. To pomeni, da boste zabeležili vse motnje ritma, ki ste jih zaznali, aktivnost, ki je bila ob tem izvajana (hoja po stopnicah, tek, počitek, stres) ter čas, ko so se spremembe dogajale.Tako boste omogočili natančnejšo analizo, ki bo zajela tudi kritične trenutke za obremenitev vašega srca. Koliko časa traja preiskava Sama namestitev aparata v am- bulanti traja največ pol ure. Nošnja aparata 24 ur ali v nekaterih prime- rih do največ 30 dni (določi zdrav- nik). Kakšne neprijetnosti lahko pričakujete Večjih neprijetnosti ob preiska- vi ni. Lahko je nekoliko moteča nošnja aparata, ki je pritrjen v viši- ni pasu, in blago draženje kože na mestih pritrditve elektrod. Kakšne so nevarnosti preiskave Nevarnosti ni. Kdaj bodo znani izvidi preiskave Po odstranitvi aparata in elek- trod s telesa je treba podatke vnesti v računalnik in jih analizirati. V treh do desetih dneh bi morali dobiti izvide opravljene preiskave. Čemu bodo služili izvidi Z izvidi se bo lahko natančno določila motnja srčnega ritma, ki je lahko vzrok vaših težav. Opre- delili bomo lahko količino in učin- ke zdravil, ki jih potrebujete za uravnavanje že obstoječih motenj ritma, morebiti spremenili obstoje- čo terapijo ali predlagali nadaljnje diagnostične postopke. Literatura : Publikacija združenja družinskih zdravnikov Slovenije/ Navodila za bolnike Metka Petek Uhan, dr. med., spec. družinske medicine, ZD Ptuj Kaj je torej treba vedeti o tem zdravilu, ki ga je leta 1928 prvi znanstveno opisal Alexander Fle- ming? Delujejo samo proti bakterijam Kadar zbolimo za virusno okuž- bo, si z antibiotiki ne moremo pomagati. Razlog je naslednji: bakterije so enocelične, imajo en metabolizem in se lahko razmno- žujejo. Antibiotiki prodrejo skozi njihovo celično steno in jih uničijo. Virusi pa prizadenejo človeške celi- ce in nad njimi prevzamejo nadzor. Antibiotiki jih ne morejo doseči, saj ne prodirajo skozi človeške celi- ce, zato je tudi nesmiselno, da pri prehladu s kašljanjem in nahodom jemljete antibiotike. Nasveti iz Zdravstvenega doma Ptuj Holter EKG ali 24-urno snemanje elektrokardiograma (EKG-ja) Holter je 24-urno snemanje električne aktivnosti srca, ki jo nato s pomočjo računal- nika pregledajo. Preiskava ni boleča niti neprijetna in vas ne ovira v vaših vsakdanjih dejavnostih. Foto: Arhiv Foto: Dreamstime/M24 Natančno po predpisih Antibiotike moramo vedno jemati natančno po predpisih in terapije ne smemo opustiti predčasno, čeprav imamo občutek, da smo že zdavnaj ozdraveli, saj lahko trdovratne bakterije preživijo in razvijejo odpornost proti zdravilu. Tablete jemljemo s kozarcem vode; mleko, čaj ali kava niso priporočljivi, ker zaradi svoje sestave v želodcu lahko vplivajo na učinkovanje zdravila. V nekaterih primerih se pri jemanju antibiotikov lahko pokažejo tudi stranski učinki, kot so driska in glivične bolezni; takrat zdravilo prenehamo jemati, vendar le v dogovoru z zdravnikom. Prav tako se svetuje, da vključno z antibiotiki začnemo jemati probiotike in tako preprečimo prevelik pomor koristnih bakterij v črevesju ter se izognemo driski. »Zimske počitnice preživlja- mo ob morju na Hrvaškem. Naš malček je zbolel in treba je bilo v lekarno. Začudena sem ugotovi- la, da sem za enako sredstvo za zbijanje vročine in sirup za lažje izkašljevanje, kot ga kupujem pri nas, zapravila veliko manj. Sem si zdravila kupila kar na zalogo,« je na facebooku v skupini za izme- njavo mnenj med mladimi mami- cami sporočila Tina L. V komen- tarjih ji pritrjujejo številni drugi ter izpostavljajo, da tudi sami kupujejo na zalogo drugje; ne samo na Hrvaškem, ampak tudi v Italiji in Avstriji. Zakaj so cene pri nas toliko višje in po kakšnem modelu so sploh določene? Razlike pri dobavnih cenah Oblikovanje cen pri zdravilih na recept določa primerjalni model, ki upošteva cene zdravil v sose- dnjih deželah, in nad njimi bdi Jav- na agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripo- močke (JAZMP). Na drugi strani pa cene zdravil brez recepta pri nas višata predvsem dve stvari. Prva je poseben sistem fi nancira- nja naših lekarn, ki se ne napajajo iz marž, kot to velja v večini evrop- skih držav, ampak se tu pojavi nov pojem – lekarniške točke. Te predstavljajo fi ksne storitve, ki jih lekarna ponuja potrošniku. To sta svetovanje, ki je pri nakupu zdra- vila brez recepta nujno, in izdaja zdravila. Druga stvar, ki močneje vpliva na cene zdravil brez recep- ta pri nas, je, da je dobavna cena nekega lekarniškega produkta, ki ga je mogoče dobiti brez recepta, od države do države različna. Hrvati imajo tudi cenejša zdravila Preverili smo, kolikšne konkret- neje so razlike med našimi cena- mi in hrvaškimi. Prav za to državo slovenska javnost večkrat poroča, da se tam najbolj izplača nakupo- vati zdravila brez recepta. Izbrali smo nekaj lekarniških produktov, ki se najpogosteje znajdejo v naši domači lekarni, in ugotovili, da so cene pri naših južnih sosedih v večini primerov res za kar nekaj evrov nižje. Pri nas protibolečinske table- te nalgesin S (275 mg, 30 tablet) stanejo med okoli 8 in 9 evrov, na Hrvaškem jih ponekod dobimo že za dobrih 6 evrov. Lekadol stane pri nas okoli 5 evrov, na Hrvaškem slabe tri evre. Aspirin (500 mg, 50 tablet) pri nas stane okoli 9 evrov, na Hrvaškem pa se cena giblje od 4 do 5 evrov. Foto: sta/M24 Milijoni za tablete Na slovenskem tržišču je trenutno registriranih več kot 10.000 zdravil, od tega jih je okoli 1500 namenjenih izdaji brez recepta. Zadnja leta prodaja farmacevtskih izdelkov pri nas raste, sploh tistih, ki so na voljo brez recepta. Točnega zne- ska, koliko Slovenci porabimo za zdravila na leto, ni. Po nekih ocenah pa naj bi se za zdravila na recept na leto porabilo 450 milijonov evrov, 100 milijonov evrov (na leto) pa za zdravila brez recepta. Odpornost narašča In to ima lahko usodne posle- dice. Če antibiotike jemljemo prepogosto, ne pomagajo več, saj postanejo bakterije proti njim odporne. Nekaterih bo- lezni, kot so malarija, pljučna vnetja in črevesne bolezni, z znanimi antibiotiki dostikrat ne moremo več obvladati. Vsako leto umre okoli 700 tisoč ljudi samo zato, ker zdravila proti nekaterim bakterijam ne zale- žejo. Tedenski mikroskop Draga zdravila: Slovenci se po zaloge odpravimo kar v tujino Tablete proti bolečinam, tiste za zbijanje vročine, antihistaminiki, pastile, pri- pravki za krepitev imunskega sistema, vse to in drugi lekarniški produkti, ki so na voljo brez recepta, so pri nas dražji kot v sosednjih državah. Pomagajmo si Antibiotiki niso tako nedolžni, kot mislimo Pomagajo, kadar bakterije v telesu sprožijo infekcijo, saj omejijo bakterijsko razmnoževanje ali nepridiprave preprosto kar pomorijo. Vsako leto antibiotiki rešijo na milijone življenj, vendar pa Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da so zaradi nepravilne uporabe in čezmernega predpisovanja antibiotikov bakterije proti njim vse bolj odporne! Vedno ob isti uri Pri večini antibiotikov je zelo po- membno, da zdravilo vzamemo točno ob uri in glede na obrok hrane, saj ne- katera živila vplivajo na zdravilno učin- kovino. Jemanje zdravila na tešče, kar priporočajo pri penicilinu, pomeni zjutraj, eno uro pred zajtrkom, na pra- zen želodec, eno uro pred jedjo ali dve uri po jedi. Jemanje zdravila s hrano, kar priporočajo pri makrolidih, pa po- meni neposredno pred, med jedjo ali po jedi. Štajerski TEDNIK petek, 21. 2. 2020 COLOR CMYK stran 15 petek  21. februarja 2020 Za kratek čas 15 LIKVOR - tekočina, ki obdaja možgane in hrbtenjačo, REGRESIJA - vračanje na nižjo razvojno stopnjo, nazadovanje, ŠIKOKU - najmanj- ši med velikimi japonskimi otoki, UMTATA - mesto v Južni Afriki, glavno mesto pokrajine Transkei Povej mamici, da je oči pozabil … Držite se bolj pokonci in komolce ...! Ati, iz katerih delov piščanca so …? Privlačile vas bodo skrivnosti in tiste zadeve, ki odstopajo. Pravilno bo, da boste svoje ci- lje znali oblikovati na pravilen način. Tako se boste rešili bre- mena iz preteklosti. V ljubezni bo nujno, da boste znali ločeva- ti dobro od slabega. Blizu vam bo svet duhovnih zakonitosti. Ljubezenska sreča bo name- njena tako samskim kot veza- nim. Zadeve se bodo na de- lovnem mestu odvijale v vašo korist. V ospredju bodo novosti in novi prijemi. Finančno ne boste smeli biti obremenjeni. Dobre iztočnice bo pričakovati v smislu učenja in pri pridobi- vanju znanja. Objeti boste v ritem harmoni- je. Spontano se boste lotili zas- tavljenih nalog in obveznosti. Odločno boste zastopali svoje mnenje in boste odgovorni pri službenih izzivih. Prav gotovo boste v tem obdobju stopili v ospredje. Pravilno bo, da svoje znanje pokažete neki širši sku- pini ljudi. Intuitivna energija bo vaša prednost. Polna Luna (25. februar) bo pričarala čarobno energijo in vam vlila novega zaupanja. V prihajajočem ted- nu se vam bo izpolnila srčna želja. Ljubezenska sreča bo vir navdiha in možnost za ro- mantike. Ne pozabite na spro- stilne tehnike! Fizična pripravljenost bo na vrhuncu. Koraki na razpotjih bodo pogumni in samozave- stni. Odkrivali boste skrivnosti in zadeve pogledali drugače. Največ motivacije boste potre- bovali v ljubezni in le s težavo boste sprejeli, da ne bo vse po vaše. Duhovno prebujenje bos- te dosegli skozi tišino. Tiste zadeve, ki so v osnovi sta- re in neuporabne – bodo odšle od vas. Rdeča nit bodo odnosi in sodelovanje. Prej kot ne bos- te morali prisluhniti sebi in glasu svojega srca. Prijetne me- lodije bodo donele v ljubezni. V ospredju bodo romantika, skladnost in prijetne besede. V veliki meri boste fi nančno napredovali in skozi omenjeno boste dobili neko moč in potr- ditev. Čustvena varnost bo v ospredju in roka bo objela roko. Popaziti boste morali na svoje zdravje in modro bo, da boste telesu v naravni obliki dovajali dovolj vitaminov in minera- lov. Našli boste skrito moč in tako boste kos poslovnim izzivom. Na svoj način boste želeli do- godke prehitevati in kasneje spoznali, da se tudi počasi da- leč pride. Blesteli boste v lju- bezni in se predajali strastnim izbruhom romantike. Obdobje bo v lastnem bistvu plodno in ustvarjalno. Hrepeneli boste po romantiki in čustveni skladnosti. Ome- njeno boste pridobili in tako našli tudi lastno srečo. V svoje življenje boste privabljali zani- mive ljudi. Na delovnem mes- tu boste morali pošteno zaviha- ti rokave. Pravilno bo, da boste dobro voljo delili med druge. Prirojeni dar organizacije bos- te znali v tem tednu uporabiti sebi v prid. Seveda bo jasno, da ne boste smeli pričakovati laž- jih poti. Odpira se vam paleta sveže energije v komunikaciji. Nakazano je, da boste tudi več na med ljudmi. V ljubezni boste skozi pogovor odprli vra- ta sreče na stežaj. Igra usode vas bo prijetno pre- senetila v ljubezni. Dobro bo, da boste naredili prerez in se lotili tistih obveznosti, ki bodo nujnejše. Razbrati bo, da boste deležni tudi pohvale in pri- znanja. Nekaj zdrave previd- nosti ne bo odveč pri denarju. Sprostile vas bodo vse športne dejavnosti in glasba. Čustveno občutljivost boste morali sprejeti sebi v prid. V veliki meri vas bo označevala ljubezen in brezpogojno boste pomagali drugim. Toda vsaka pomoč ima svoje zakonitosti. Na delovnem mestu ne boste smeli spregledati smerokazov. Pravilno bo, da boste hiteli po- časi. BIK (21. 4. – 20. 5.) OVEN (21. 3. – 20. 4.) DVOJČKA (21. 5. – 20. 6.) RAK (21. 6. – 22. 7.) LEV (23. 7. – 22. 8.) DEVICA (23. 8. – 22. 9.) TEHTNICA (23. 9. – 23. 10.) ŠKORPIJON (24. 10. – 22. 11.) STRELEC (23. 11. – 21. 12.) KOZOROG (22. 12. – 20. 1.) VODNAR (21. 1. – 18. 2.) RIBI (19. 2. – 20. 3.) Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog Horoskop od 21. do 27. februarja Petek, 21. februar 07:30 Ptuj, Šolski center, za Malim odrom, predstavitev poslovnih načrtov dijakov 4. a in 5. d-razreda Biotehniške šole Ptuj 17:00 Ptuj, Terme, klub Gemina XIII., tradicionalno otroško pustno rajanje 17:00 Ptuj, staro mestno jedro, Spoznajmo avtohtone pustne like, ploharji, cigani, kurenti in koranti 18:00 Ptuj, Kurentova tržnica, 60. mednarodni pustni festival; nočni spektakel, 6pack Čukur 19:00 Ptujska Gora, Dom krajanov in gasilcev, občni zbor PD Donačka Gora 20:00 Ptuj, Qcenter, Puhova ulica, karnevalska dvorana, Grupa Vigor, Mišo Kovač, Ivana Kovač, Ines Erbus, DJ Ney 22:00 Ptuj, CID, Pustni disko žur in soul, funk, disco zasedba Groovocado in DJ-ji Sobota, 22. februar 10:00 Ormož, Bela dvorana Grajske pristave, Čarodejka Binka in njena velika čarodejska predstava 10:00 Ptuj, Qlandija, plesno indijanska pustna zabava, nagrade, brezplačni krofi , maskota Qlara ... 10:00 Cirkulane, Fašenk v Cirkulanah, povorka pustnih skupin 11:00 Markovci, etnološka zbirka v mansardi občinske stavbe, odprtje razstave fotografi j Fašenk v Markovcih 11:00 Lenart, Pustovanje v Lenartu 2020, pustna povorka 11:00 Ptuj, staro mestno jedro, Mestni pustni korzo, 60. mednarodni pustni festival, skupina Annay trio 13:00 Majšperk, Breg, 21. pustna povorka v občini Majšperk 13:00 Markovci, Fašenk v Markovcih, pustna povorka 18:00 Skorba, pri Koštomaju, Skorbovski fašenk, orači na poti po Skorbi, od hiše do hiše 19:00 Benedikt, športna dvorana, 15. Klapovuhov pustni koncert 20:00 Ptuj, dvorana Campus Sava Ptuj, Kurentanc, Parni valjak in Tabu 20:00 Ptuj, Qcenter, Puhova ulica, karnevalska dvorana, Veliki karnevalski bal, Jole Dejan Vunjak, Manca Špik, Polkaholiki Nedelja, 23. februar 13:00 Ptuj, Mednarodna karnevalska povorka, 60. mednarodni pustni festival, po povorki zabava s skupino Harmonk‘N‘Roll Ponedeljek, 24. februar 09:00 Ptuj, Špajza modrosti, Lackova ul., Počitnice v Špajzi, izdelaj si masko 10:00 Ptuj, Povorka otrok iz vrtcev, 60. mednarodni pustni festival 14:00 Dornava, Fašenk po dornavsko, pustna povorka 15:00 Videm, Fašenk po videmsko, povorka 16:00 Ptuj, Qcenter, Puhova ulica, karnevalska dvorana, Ribič Pepe in BQL 17:00 Ptuj, Mestna tržnica, Otroška animacija na Kurentovi tržnici 18:00 Ptuj, staro mestno jedro, Spoznajmo avtohtone pustne like, kurenti in koranti Mestni kino Ptuj Petek, 21. februar: 16:00 Ježek Sonic; 18:00 Klic divjine; 20:00 Mleko. Sobota, 22. februar: 16:00 Ježek Sonic; 18:00 Klic divjine; 20:00 Prekla. Nedelja, 23. februar: 16:00 Ježek Sonic; 18:00 Klic divjine; 20:00 Emma. Prireditvenik Štajerski TEDNIK petek, 21. 2. 2020  COLOR CMYK stran 16 petek  21. februarja 2020Poslovna in druga sporočila16 Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. ww w .te dn ik .s i Cena vstopnice: 12 €. Predprodaja vstopnic: ŠPIC BAR IN MARKET Markovci, DARINKA Juršinci, Sandra SPUHLJA, Tajništvo Radio-Tednik Ptuj. Informacije na tel.: 02 749 34 10. Z GLASBO DO SRCA Nedelja, 29. marec 2020, ob 16.00 Športna dvorana Ljudski vrt na Ptuju Maja Oderlap Tjaša in Uroš Nuša Derenda Nina Donelli Werner Neda Ukraden Davor Borno Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu Novice Svet24, za samo 2,99 EUR in v kompletu z revijo Zarja Jana in Vklop Stop, za samo 3,99 EUR.vsakosredo NAJBOLJ BRANA slovenska tedenska revija Ko delamo načrte za zelenjavni vrt, imamo najpogosteje v mislih predvsem to, da bo dovolj hrane za vso družino. Kaj pa hrana za dušo? V sveži izdaji revije Rože in vrt / Zeleni raj predstavljamo, kako lahko tudi zelenjavni vrt spremenite v čudovito cvetočo zeleno oazo, ki boža čute in nas hkrati ob- daruje z bogatimi plodovi. Revijo Rože & Vrt/Zeleni raj, v kateri najdete še več nasvetov za ljubitelje lepo urejene okolice doma in gojenja domače zelenjave za vas pripravljajo najboljši vrtnarski strokovnjaki. Pokličite in naročite revijo na 080 4321 še danes! Naj zelenjavni vrt ponuja tudi HRANO ZA DUŠO Štajerski TEDNIK petek, 21. 2. 2020  COLOR CMYK stran 17 Takoj nato je predstavil dva igralca, ki naj bi okrepila Dravo: to sta Argen- tinec Lucas Sebastjan Espindola in Senegalec Cherif Sorr. Prvi je napadalec, drugi pa igralec zvezne vrste. Pri Dravi se v zadnjem času vse odvija z veliko hitrostjo, vsaj kar se tiče menjav vodstva in investitorjev. Počasi bo čas za umiritev stanja in usmerja- nja pozornosti k tistemu najvažnejšemu – dogajanju na igrišču. Jože Mohorič Le devet dni po izredni skupščini NK Drava so se člani kluba ponovno zbrali – razlog je bil nova izredna skupščina. Prvi pozdrav na njej je bil »ciao tutti« (zdravo vsem), izrekel pa ga je novi vodilni mož ptujskega drugoligaša. Skupščino je v hotelu Primus odprl predsednik NK Drava Ptuj Nastja Čeh, znova pa jo je vodil odvetnik Franci Matoz. Začelo se je z izvrševanjem sklepov prejšnje skupščine, na kateri je bila razdrta pogodba med Dravo in podjetjem NK Drava Dakinda, d. o. o. O prene- hanju sodelovanja je bila obveščena tudi Nogometna zveza Slovenije. Ker nigerijsko podjetje Dakinda po tem ni več sponzor ptujskega nogo- metnega kluba, je sledila spremem- ba imena iz NK Drava Dakinda Ptuj v NK Drava Ptuj. Sledila je kozmetična spremem- ba statuta, med drugim je vsebo- vala spremembo imena, klub pa bo imel po novem dva podpredsedni- ka. »Pred 14 leti sem bil na Ptuju kot navijač, danes sem v drugačni vlogi« Tretja točka dnevnega reda je bila tista, ki je pritegnila največ po- zornosti – predstavitev novega in- vestitorja. Za govorniški pult je pris- topil Italijan Salvio Passante. »Star sem 36 let, z nogometom pa se ukvarjam že 20 let. Imam TV in novi- narsko hišo CalcioNapoli24.it, ki se ekskluzivno ukvarja z Napolijem. V poslu sem vedno napredoval pos- topoma, korak za korakom, in kdor me je spremljal, je z mano dosegel cilje. Zgodba z Dravo se je začela naključno, sprožil pa jo je Gennaro Chieti, ki je pred leti igral za Dravo. Prav zaradi njega sem bil pred 14 leti že na Mestnem stadionu na Ptuju, takrat še kot navijač Drave. Danes sem v drugačni vlogi, zato bi se ob tej priložnosti zahvalil Seadu Ziliću za navezavo kontaktov, Nastji Čehu za pripravljenost za sodelovanje, in seveda Gennaru Chiettiju. Ne bom dajal nerealnih in visoko letečih ob- ljub, bomo pa že jutri začeli reševati težav. Skupaj jih lahko z voljo in fi - nančno investicijo tudi rešimo. Zelo bi bil zadovoljen, če me nominirate za predsednika, ter da začnemo skupaj novo pot!« Sead Zilić zelo zaslužen za prihod Italijanov Nekaj besed je zbranim sprego- voril tudi Gennaro Chietti: »Na Ptuj se vračam po 13 letih, zaljubljen sem v to mesto. Tukaj imam veliko dobrih prijateljev, od Aljaža Vuka, Fredija Kmetca do Seada Zilića – sle- dnji je zelo zaslužen, da smo danes tukaj. Za vstop v to zgodbo smo se odločili zelo hitro, v enem mese- cu. Zahvala gre Nastji Čehu, da je sprejel našo ponudbo. Forza Drava! (naprej Drava)« Sledil je premor zaradi uskladi- tve podrobnosti v Pismu o nameri, v kateri je podrobneje opredeljeno sodelovanje med NK Drava in no- voustanovljenim podjetjem. Gre za nekoliko drugačno Pismo o nameri, kot je bilo v primeru Dakinde in še nekaterih drugih klubov v Sloveniji. Franci Matoz je opozoril na pasti, v katerih so se znašli nekateri klubi po propadlih zgodbah s tujimi inve- stitorji, zato so vstavili več varovalk. Petletna pogodba, vložek najmanj 200.000 evrov na leto Nato je bilo Pismo o nameri tudi predstavljeno, v njem pa so bili ne- kateri zanimivi poudarki: lastniški delež Italijanov v novem podjetju naj bi znašal 76 %, Drava bi imela 24 %. Italijani se obvežejo, da bodo le- tno v člansko moštvo Drave vložili najmanj 200.000 evrov, in sicer do 15. avgusta vsako leto za naslednjo sezono (15. 8. 2020 npr. 200.000 evrov za sezono 2020/21). Ob tem se obvezujejo, da bodo za potrebe le- tošnjega licenciranja vložili 60.000 evrov in še dodatnih 100.000 evrov za potrebe nemotenega dokon- čanje sezone 2019/20. Želijo imeti nadzor nad imenovanjem trenerja članske ekipe, športnega direktorja … Rok trajanja pogodbe je pet let, z možnostjo podaljšanja. Po sprejetju tega dokumenta je bil s strani Nastje Čeha podan še do- datni predlog o takojšnji razrešitvi dosedanjega in imenovanju novega vodstva. Tudi ta predlog je bil spre- jet, tako da so lahko člani skupščine po glasovanju za imenovanje že če- stitali novemu predsedniku – Salviu Passantu! »Najprej poplačilo dolgov, nato korak za korakom naprej« Novi predsednik NK Drava Ptuj je bil v prvem odzivu jasen: »Za- kaj Drava? Na Ptuj imam zelo lepe spomine izpred 14 let. Izgleda, da je usoda hotela tako, da se vrnem. Infrastrukturno je v tem času Drava napredovala, igralsko pa ne, tukaj vidim velike možnosti za napredek. Prva stvar, ki jo moramo narediti je ta, da uredimo zadeve za nazaj, da se poplačajo dolgovi do igralcev, trenerjev in zaposlenih v klubu. Ko bomo to uredili, bomo šli naprej korak za korakom. 200.000 evrov na sezono je tisti minimalni znesek, ki ga bomo zagotovili. To ne pome- ni, da je to končna vsota, a sem pri tem jasen: začeti moramo skromno, rast pa mora biti postopna - tako je pri vseh uspešnih podjetjih in tega se držim. Ne obljubljamo takojšnje uvrstitve v 1. ligo, imam pa v glavi že izdelan načrt. V tem času sem si že ogledal stadion in infrastrukturo bližnjega prvoligaša NK Aluminij; kar ne morem verjeti, da lahko v tako majhnem okolju dosegajo takšne za- vidljive rezultate. Zaradi tega vidim v Dravi, ki ima za sabo mesto Ptuj, velik potencial. Lahko zagotovim poveza- ve z nekaterimi večjimi klubi v Italiji, predvsem Napolijem, Bologno in še nekaterimi, tako da bomo zadeve usmerili v želeno smer.« Strelstvo Ptujčani z drugo zmago prevzeli vodstvo Stran 19 Rokomet Zmaga na Bonifi ki odpira vrata raja Stran 19 Nogomet Se bodo mreže v tretje vendarle tresle? Stran 18 Slobodan Grubor »Zelo sem vesel, da lahko jezimo velike« Stran 18 Urednik športnih strani: Jože Mohorič Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik E-mail: sport@radio-tednik.si Novo vodstvo NK Drava Ptuj: predsednik: Salvio Passante podpredsednika: Aljaž Vuk, Fredi Kmetec člani upravnega odbora: Gennaro Chietti, Jani Petrovič, Aldo Ilešič, Peter Zajšek, Ian Emeršič Nogomet  NK Drava Ptuj Dravaši odslej pod predsedniško taktirko mladega Neapeljčana: »Že jutri bomo začeli reševati težave« Foto: JM Sead Zilič, Gennaro Chietti, Salvio Passante in Fredi Kmetec Foto: Črtomir Goznik Gennaro Chietti (na fotografi ji) je v sezoni 2005/06 igral za Dravo v 1. ligi. V ekipi so bili med drugimi še Emil Šterbal, Mladen Da- banovič, Viktor Trenevski, Mario Lucas Horvat, Matej Miljatović, Robert Težački, Rok Kronaveter, Kliton Bozgo, Jaka Štromajer, Ma- tjaž Lunder, Doris Kelenc, Marko Drevenšek, Aleš Čeh, Aljaž Zajc, Mitja Emeršič, Tomaž Toplak, Primož Petek, Gorazd Gorinšek, Ian Emeršič, Sebastjan Berko ... Trenerja sta bila Srečko Lušić (prvi del sezone) in Milko Djurovski. Štajerski TEDNIK petek, 21 2. 2020  COLOR CMYK stran 18 Po natančno 80 dneh premora se na sceno vračajo slovenski nogometni prvoligaši. Po dolgi pavzi pa jih čaka peklenski ritem, kakršnega poznajo le še Angleži – v 14 dneh bodo odigrali kar pet krogov. Kidričani se bodo na uvodu v gosteh pomerili s tekmeci iz zgornjega dela lestvice – Celjani. Ekipi sta imeli jeseni podobno statistiko danih in prejetih zadetkov (39:19 in 41:22), kljub visoki številki danih zadetkov pa na obeh njunih medsebojnih tekmah gledalci niso videli niti enega samega zadetka! Se bo to v tretje spremenilo? Igralci po napornih pripravah ko- maj čakajo tekme, zato so že precej na trnih. Tudi Jure Matjašič in Luka Janžekovič nista izjemi. »Priprave so minile nemoteno, tudi prija- teljske tekme so bile zadovoljive. Osebno sem naredil korak naprej glede realizacije, kar je bil tudi cilj. Kljub nekaterim odhodom imamo še naprej zelo dobro moštvo,« je uvodno oceno podal Jure Matjašič. Z njim se strinja tudi Luka Jan- žekovič: »Priprave so bile zahtevne, a smo jih od samega začetka vzeli izjemno resno – ob tem me veseli, da ni bilo poškodb. V tem trenutku se mi zdi, da izgledamo dobro in da lahko pričakujemo pozitivne stva- ri.« Glede tekme s Celjani Matjašič pričakuje dobro predstavo: »Čakajo nas okrepljeni Celjani, že pogled na lestvico pa pove, da bo tekma trda, negotova in zanimiva. Glede na to, da bo šlo za prvo tekmo tega dela sezone je pričakovati nekoliko bolj previden začetek, nato pa se lahko zgodi vse. Ekipi imata podoben, moderen stil igre, s čvrsto obrambo in hitrimi prehodi v napad, tudi gle- de starosti imamo podobni sestavi – vse nakazuje na dobro predsta- vo.« O podobnostih v igri obeh mo- štev se strinja tudi Janžekovič: »S Celjani vedno igramo dobre tekme! Na generalki so se proti Olimpiji po- kazali v odlični luči (3:0 za Celje, op. a.). So ambiciozni, želeli bi še napre- dovati – v teh primerih so podobni Aluminiju. Zavedamo se, da bo za pozitiven rezultat treba dati res vse od sebe.« Glede napovedih o končnem raz- pletu sezone je zanimivo razmišlja- nje Matjašiča: »Nismo Maribor ali Olimpija, da bi napovedovali boj za naslov prvaka, lahko pa prežimo na svoje priložnosti in jih poskušamo izkoristiti. Smo pa pripravljeni tudi na hud ritem, ki sledi v naslednjih tednih.« Prva domača tekma čaka Kidriča- ne v torek, 25. 2., ko bodo ob 18. uri gostili Rudar. Jože Mohorič Najbolj merodajno oceno priprav bodo seveda podale tekme, s katerimi prvoligaši začenjajo konec tedna. Kako pa jih ocenjuje šef strokovnega štaba Aluminija Slobodan Grubor? »Doslej smo opravili vse, kar smo načrtovali, baza je narejena, morda pa bomo to 'piramido treningov' še nekoliko podaljšali v prvenstvo. Predvsem so tu treningi hitrosti, ki pomagajo pri svežini, agilnosti. Bomo pa to morali nekoliko zamak- niti, saj nas v prvih dveh tednih čaka pet tekem,« je povedal za začetek. Ritem na začetku bo peklenski! S. Grubor: »Fantje so pripravljeni, predvsem je pomembno, da nismo imeli velikih težav s poškodbami.« Kako pomemben bo start? S. Grubor: »Zagotovo bo po- memben, sploh zaradi tega, ker smo ekipe pri vrhu točkovno zelo blizu skupaj. Zelo sem vesel, da lah- ko 'jezimo velike' – to je tisto slad- ko! Kar se tiče točk, smo v nekakšni coni udobja, a se s tem nikakor ne želimo zadovoljiti – želimo si še več. Igralci morajo vedno znova stopiti na igrišče in potrjevati visoko uvr- stitev.« Prvo tekmo imate v Celju? S. Grubor: »Nič novega ne bom povedal, če bom rekel, da gremo na zmago. Manjkala bosta Kontek in Jakšić, a bodo priložnost dobili os- tali. Upam, da jo bodo tudi izkoristili in da se bomo veselili pozitivnega rezultata.« Treba bo nadomestiti učinek Pe- troviča in Martinovića, če slednji seveda ne bo ostal. S. Grubor: »Kar se tiče Marti- novića ni nič novega, nekako je na odhodu. Imamo tri 'štoperje', Pantalona, Konteka in Petka, kar je dovolj. Glede sredine igrišča bi rekel, da smo dobili dva igralca, še preden smo koga pripeljali (Šako in Grajfonerja, op. a.): Čermak je naredil velik korak naprej v razvoju, Marinšek pa je – za razliko od jese- ni – opravil kompletne priprave in je prav tako 100 % pripravljen.« So trije centralni branilci dovolj? Kontek ima ob tem že sedaj sedem rumenih kartonov. S. Grubor: »Že v prvem krogu nam manjkata Kontek in Jakšič, tako da bo nekaj improvizacije za- gotovo potrebne. Pomembno je, da so vsi zdravi, potem bomo vse lažje izpeljali.« Kakšno pa je stanje v napadu? S. Grubor: »S prihodom Štora smo dobili dodatno kvaliteto. Je- seni smo imeli tudi nekaj sreče, da je Živković oddelal fantastično polsezono, čeprav je bil v 'špici' domala sam - opozoril je nase in dosegel tudi šest zadetkov. O Štoru ni treba izgubljati besed, pomembno je tudi, da ne bo pot- rebnega kakšnega posebnega pri- lagajanja, saj pozna fi lozofi jo naše igre.« Kakšne želje glede končne uvr- stitve imate v prvenstvu in v Poka- lu? S. Grubor: »Potrudili se bomo, da v obeh tekmovanjih izvlečemo maksimum – čim višje v prvenstvu in do konca v pokalu. Fantje imajo to pred sabo kot nekakšen dolgo- ročni cilj, a se s tem posebno ne obremenjujemo, posvečamo se le vsakodnevnemu delu. Tudi doslej smo razmišljali tako, od tekme do tekme.« Ste sodelovali pri prestopu Deja- na Petroviča v Rapid, glede na to, da ste pri Olimpiji sodelovali z Zo- ranom Barišićem, ki je sedaj špor- tni direktor Rapida? S. Grubor: »Res sva delala skupaj, imava podobno nogometno fi lozo- fi jo in tako sva res bila v kontaktih. Ko sem mu pred meseci omenil, da so tukaj nekateri fantje močno napredovali in da imajo velik poten- cial, je začel pošiljati skavte. Ti so si ogledali tekme, igra Petroviča jim je bila všeč in na koncu je res prišlo do realizacije.« Kakšno je stanje s poškodbami Krajnca in Horvata ter Ploja? S. Grubor: »Krajnc bo težko kon- kuriral za ekipo v tej sezoni, zagoto- vo pa bo pripravljen za naslednjo. Horvat je že začel z lažjimi treningi, bomo pa videli, kako bo časovno potekala vrnitev na igrišča. Upam, da nam bo ob koncu sezone že po- magal. Ploj je imel še nekaj težav na začetku priprav, a je vse nadoknadil in je sedaj pripravljen.« Jože Mohorič petek  21. februarja 2020Šport18 Nogomet  NK Aluminij, 1. SNL Se bodo mreže v tretje vendarle tresle? Nogomet  Slobodan Grubor, trener NK Aluminij »Zelo sem vesel, da lahko jezimo velike« Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Aluminija in Celja v dveh medsebojnih tekmah v aktualni sezoni 2019/20 še niso dosegli nobenega zadetka. Na fotografi ji je v rdečem dresu Jure Matjašič (Aluminij). Foto: Črtomir Goznik Slobodan Grubor: „Kar se tiče točk, smo v nekakšni coni udobja, a se s tem nikakor ne želimo zadovoljiti – želimo si še več.“ 1. SNL: Hotić v Belgijo, Petrovič v Avstrijo, Tijanič in Vidmajer na Poljsko, Laci v Grčijo … Najdražji prestop zimskega prestopnega roka so izpeljali v Maribo- ru, transfer Dina Hotića v Belgijo je bil ocenjen na milijon evrov. Glede na renome klubov v tujini so ustrezno manjše – a še vedno odlične – prodaje izvedli tudi pri Aluminiju (Dejan Petrovič), Triglavu (David Tijanič, Egzon Kryeziu), Muri (Žiga Laci) in Celju (Tadej Vidmajer). Na- jodmevnejši prihod je včeraj objavila Olimpija: prišel je Roman Bezjak. Kako se bo vse skupaj odražalo na igre slovenskih prvoligašev, pa bo vidno že od sobote dalje, ko se začne drugi del sezone 2019/20. Začetek ne bi mogel biti bolj udaren, saj se bosta že na uvodu uda- rila največja rivala, Maribor in Olimpija. Razlika med njima znaša štiri točke, po derbiju pa se lahko ta razlika zmanjša na eno samo točko (v primeru zmage Maribora), poveča na dokaj velikih sedem (v primeru zmage Olimpije) ali pa ostane nespremenjena (v primeru remija). Najodmevnejši prestopi slovenskih prvoligašev v zimskem prestopnem roku Olimpija PRIHODI: Roman Bezjak (Apoel), Timi Max Elšnik (Derbi U-23), Ha- ris Kadrič (Rudar), Daniel Kamy (FC Inter, Finska); ODHODI: - Aluminij PRIHODI: Luka Štor (Dynamo Dresden), Miloš Šaka (Rad), Stipe Vrdoljak (Koper), Lovro Grajfoner (posoja iz Maribora), Luka Petek, Marcel Kene (vrnitev iz posoje v Dravi); ODHODI: Dejan Petrovič (Rapid Dunaj), Anton Rogina (Fužinar). Maribor PRIHODI: Rene Mihelič (Persib, Indonezija); ODHODI: Dino Hotić (Cercle Brügge, Belgija), Sandi Ogrinec, Martin Kramarič (oba Bravo). Celje PRIHODI: Advan Kadušić (Zrinski Mostar, BiH), Valentin Zehov (Di- namo Moskva II), Denis Marandici (Leiria, Portugalska), Domantas Antanavičius (Maardu, Estonija); ODHODI: Tadej Vidmajer (Lodz, Poljska). Mura PRIHODI: Jan Gorenc (Olimpija), Renato Simič (Fiorentina), Marko Zalokar (Krško), Aleksandar Bogdanović (Portimao, Portugalska), Staniša Mandić (Sogndal, Norveška), Andrija Filipović (NAC, Nizozem- ska); ODHODI: Žiga Laci (AEK, Grčija). Domžale PRIHODI: Predrag Sikimić (Tabor Sežana), Dohyun Kim (Krka), Til Mavretič (Michalovce, Slovaška), Zeni Husmani (Shkendija, Severna Makedonija); ODHODI: Tonči Mujan (posoja v Turčijo), Matija Rom (Inter Zapre- šič), Raun Sappinen (Flora Talin, Estonija). Triglav PRIHODI: Erik Gliha (St. Truiden), Žan Luka Kocjančič (Heerenveen II, Nizozemska), Berat Bečiri (Shkendija, Severna Makedonija), Armin Ćerimagić (Mura), Merten Wilmots (Ferencvaros, Madžarska), Reno Wilmots (Bisceglie, Italija); ODHODI: David Tijanić (Rakow, Poljska), Egzon Kryeziu (Lchia Gdansk, Poljska), Goran Brkić. Tabor Sežana PRIHODI: Mauro Camoranesi (trener), Karolis Laukžemis (Istra, Hrvaška), Damir Mehmedović (Wiener Neustadt, Avstrija), Guy Serge Yameogo, Denis Kouao; ODHODI: Predrag Sikimič (Domžale). Bravo PRIHODI: Sandi Ogrinec, Martin Kramarič (oba Maribor), Vanja Dr- kušić (Rende, Italija), Emerick Eckert (Krško); ODHODI: Darko Zec, Alen Krcić, Milan Đajić. Rudar Velenje PRIHODI: Mateo Panadić (Rogaška), Jovan Pavlović (Trencin, Slova- ška), Dino Škvorc (Honved, Madžarska); ODHODI: Rijad Kobiljar (Uerdingen, Nemčija). 1. SNL, 21. krog: Celje – Aluminij, v soboto, 22. 2., ob 16.00 na stadionu Z'dežele v Celju. Dosedanji medsebojni tekmi v sezoni 2019/20: 3. krog: Celje – Aluminij 0:0; 12. krog: Aluminij – Celje 0:0. 1. SNL 1. OLIMPIJA 20 13 3 4 47:24 42 2. ALUMINIJ 20 11 5 4 39:19 38 3. MARIBOR 20 11 5 4 37:20 38 4. CELJE 20 9 7 4 41:22 34 5. MURA 20 8 9 3 32:24 33 6. DOMŽALE 20 7 4 9 29:37 25 7. TRIGLAV 20 6 2 12 25:50 20 8. TABOR SEŽANA 20 5 4 11 22:33 19 9. BRAVO 20 4 5 11 23:38 17 10. RUDAR 20 0 8 12 21:49 8 Futsal  1. SFL: Spopad ranjenih levov Ekipi KMN Tomaž Šic bar in FC Hiša daril Ptuj si tekmi 16. kroga ne bosta zapomnili po dobrem, obe sta izgubili. Sedaj ju čaka medsebojni obračun. Petelini bodo poskušali v zad- njih dveh tekmah rednega dela sezone ujeti 4. mesto, kar je ob ugodnem razpletu na nekaterih drugih tekmah realna opcija. A pri Tomažu se dobro zavedajo, da bo treba zadeve reševati na samem igrišču ter ne ob računal- niku in matematičnih izračunih. Obenem gre za sosedski derbi, kjer ni prostora za popuščanje in zagotovo bosta obe ekipi pred lepim številom gledalcev zaigrali na vse ali nič. Še bolj kot futsalerje Tomaža v Sevnici je poraz zabolel Ptujča- ne na domačih tleh proti Stripyu (1:2). Varovanci trenerja Simona Šabedra so po dolgem času pri- kazali solidno predstavo in so si zaslužili vsaj točko. Na koncu so ob obilici smole in ob nekaterih čudnih sodniških odločitvah mo- rali priznati minimalen poraz tik ob izteku igralnega časa. To je bil sedmi zaporedni poraz ptu- jskih futsalerjev. Zadnjo točko so Ptujčani osvojili 15. novembra, in to prav proti Tomažu (1:1). V zad- njih dveh krogih mora Ptuj, če se želi izogniti kvalifi kacijskima tekmama za obstanek v elitni ligi, nujno zabeležiti dve zmagi in še številni rezultati ostalih tekem jim morajo iti na roko. Praktično misija nemogoče, ampak dokler obstaja le trohica upanja, je treba v njo verjeti. Sosedski derbi bo odigran v petek, 21. 2, ob 20.00, v Športni dvorani Ivana Cankarja v Ljutomeru. Uroš Krstič Štajerski TEDNIK petek, 21. 2. 2020  COLOR CMYK stran 19 Na centralnem strelišču v Ljublja- ni je minuli konec tedna v organi- zaciji SD 1956 Trbovlje potekal peti turnir prvoligaškega tekmovanja za Pokal Strelske zveze Slovenije. Ta je spodnjepodravskim klubom prine- sel novi dve zmagi s pištolo v 1. A dr- žavni ligi ter druge visoke uvrstitve. Ptujčani v boju za naslov prvaka V 1. A DL s pištolo so odličen ekipni nastop pokazali Ptujčani in z najboljšim dosežkom v sezoni – 1686 krogov – zmagali v tem krogu in prevzeli vodstvo tudi v skupnem seštevku. Pred zaključnim šestim turnirjem imajo dve točki prednos- ti pred gorenjsko ekipo iz Železni- kov (1670). Ekipa Kovinarja (1664) je bila četrta in se krčevito bori za obstanek v druščini najboljših. Prvič v sezoni je bila okrepljena s svojim najboljšim strelcem Kevinom Ven- to. Če bodo prvaki iz let 2016 in 2017 tudi na zadnjem turnirju nastopili v enaki postavi, si lahko obetajo ob- stanek. Ormožanom je le s krogom zaostanka na petem mestu sledila miklavška ekipa Jožeta Kerenčiča (1663), Juršinci so osvojili sedmo mesto. Kevin Venta prepričljivo najboljši V kvalifi kacijah posameznikov je z odličnim rezultatom in rekor- dom v sezoni s 582 krogi (92, 98, 99, 99, 98, 96) zablestel Ormožan Kevin Venta, ki se je po večmesečni odsotnosti s tekmovanj in priprav v Nemčiji vrnil v Slovenijo odlično pripravljen in bil za razred boljši od svojih kolegov. Venti sta sledila nek- danja reprezentančna kolega Jože Čeper (572) in Sašo Stojak (571), preboj med fi naliste pa je uspel tudi Boštjanu Simoniču (563) na petem in Ptujčanki Majdi Raušl (561) na os- mem mestu. V fi nalu je Venta nadaljeval z visokim ritmom streljanja in na koncu slavil z veliko prednostjo 5,5 kroga. Ptujčana Majda Raušl in Sašo Stojak tokrat v fi nalu nista imela svojega dne in sta osvojila osmo in sedmo mesto, v skupnem seštevku pa zasedata peto in tret- je mesto. Svoj najboljši rezultat v sezoni je dosegel Boštjan Simonič, ki je osvojil končno šesto mesto in se v skupnem seštevku povzpel na trinajsto. Kovinar ostaja skupno tretji V 1. A DL s puško so tretjo zapo- redno zmago slavili aktualni prvaki iz Olimpije. Slabih pet krogov je do ekipnega brona zmanjkalo aktual- nim podprvakom – Ormožanom Kovinarja, ki v skupnem seštevku še vedno ostajajo zanesljivo na tret- jem mestu. V kvalifi kacijah je tokrat zableste- la Živa Dvoršak, ki je s 630,6 kroga postavila nov kvalifi kacijski državni rekord in za sedem desetink kro- ga izboljšala dosežek Ormožanke Urške Kuharič iz novembra 2019. Slednja je z drugim najboljšim rezul- tatom dosegla 627,7 kroga. Brez fi - nala je tokrat na devetem mestu os- tal drugi Ormožan Jan Šumak, ki pa je bil kljub temu zadovoljen z dob- rim dosežkom 617,8 kroga. V fi nalu je Kuharičeva začela odlično, nato pa popustila in osvojila nehvaležno četrto mesto. V skupnem seštevku ima kot vodilna še vedno zajetnih devet točk prednosti. Kidričani še v boju za skupni bron V soboto so bili s pištolo v 1. B DL uspešni tudi Kidričani (Mateja Leva- nič, Uroš Mohorko in Matevž Mo- horko), ki so z le dvema krogoma zaostanka za bronastim odličjem še drugič v sezoni osvojili četrto mesto. Na skupnem 5. mestu imajo samo štiri točke zaostanka za tret- jeuvrščeno ekipo iz Velenja. Simeon Gönc Na tekmi 18. kroga so Ormožani proti Gorenju odigrali slabo tekmo in visoki poraz (24:34) je bil neizbe- žen. „Res smo zaigrali slabo. Mogoče so bila naša pričakovanja pred tek- mo previsoka in smo sami sebi na hrbet naložili pretežko breme. Na treningih smo poskušali popraviti napako, ko nismo našli rešitev na 'fl aster' Čudiču. Seveda bi obrambo Gorenja lažje razbijali, če bi imeli na razpolago Tilna Kosija, ki se počasi vrača. Še vedno pa mislim, da smo na zadnji tekmi imeli največ težav z igro v obrambi in prav tej smo v tem tednu na treningih posvetili največ časa. Ali nam je uspelo pokr- pati luknje v obrambi, bo pokazala že tekma v Kopru, kjer bo prav igra v obrambi odločala o zmagovalcu. Zavedamo se pomembnosti tekme tako za Koper kot za nas. Pravza- prav si nobena ekipa ne sme pri- voščiti spodrsljaja, saj si s porazom skoraj obe ekipi jemljeta slovo od uvrstitve v Ligo za prvaka,“ je pred gostovanjem na Primorskem dejal trener Sašo Prapotnik. Do konca rednega dela sezone so preostale le še štiri tekme. V igri je osem točk, za uvrstitev v Ligo za prvaka pa bo najverjetneje treba zbrati štiri. „Zaključek rednega dela sezone bo še kako zanimiv. Dobo- va (Loka, Krka, Maribor, Gorenje), Koper (Jeruzalem, Slovenj Gradec, Trimo, Izola) in Jeruzalem (Koper, Celje, Ribnica, Slovenj Gradec) ima- mo do konca na sporedu zelo težke tekme. Na prvi pogled je naš razpo- red najtežji, vendar nimamo name- na vreči puške v koruzo in gremo tekmo za tekmo na zmago. Kakšen izkupiček točk in uvrstitev po re- dnem delu sezone nam bo to pri- neslo, pa bomo izvedeli kaj kmalu. Že v Kopru imamo lepo priložnost, da si na stežaj odpremo vrata raja. Koper je na domačih tleh favorit in je v drugem delu odigral dve odlični domači tekmi proti Gorenju (25:26) in Ribnici (19:22). Že po rezultatih lahko vidimo, da je obramba boljši del igre Kopra. Bo pa zanimivo vide- ti, kako se bo domača ekipa kosala s pritiskom, ko je zmaga nuja. Upam, da se jim zatresejo roke in da mi od- igramo tekmo, kot znamo, potem je vse mogoče, tudi naša zmaga,“ je zaključil Prapotnik. Tekma med Koprom in Jeruzalemom je na sporedu na pustno soboto, 22. 2., ob 20.30 s TV-prenosom na kanalu Sportklub (SK2). Uroš Krstič Rokomet  Jeruzalem Ormož Zmaga na Bonifiki odpira vrata raja petek  21. februarja 2020 Šport, šport mladih 19 Strelstvo  5. turnir Pokala SZS - Ljubljana Ptujčani z drugo zmago prevzeli vodstvo Foto: Strelska zveza Slovenije Ptujčani so na 5. turnirju 1. A državne lige s pištolo zmagali drugič v sezoni in pred zaključnim turnirjem prevzeli vodstvo v skupnem seštevku. Ekipni rekord v sezoni so aktualnim ligaškim podprvakom pristreljali Matija Potočnik, Majda Raušl in Sašo Stojak. Kikboks  Otroška liga Ptuj: Uspešni mladi Ptujčani Na Ptuju je v sredini februarja v dvorani Dejan Zavec Gym potekalo tekmovanje »Otroška liga – vzhod«. Kluba borilnih veščin Ptuj je tok- rat nastopal z 12 mladimi tekmoval- ci, ki so osvojili pet prvih, pet drugih in tri tretja mesta. Tekmovanje je potekalo v disciplini point fi ghting. 1. mesto sta osvojili: - Tia Rodošek med mlajšimi de- klicami. - Taja Herga med deklicami do 135 cm. - Larisa Vidovič med mlajšimi ka- detinjami do 37 kg. - Taja Šibila med mlajšimi kadeti- njami nad 47 kg. - Aleks Prelog med mlajšimi ka- deti do 37 kg. 2. mesto sta osvojili: - Jaka Kozel med mlajšimi dečki. - Lea Skledar med deklicami do 135 cm. - Jan Petrovič med dečki do 135 cm. - Zoja Kaučevič med mlajšimi ka- detinjami do 37 kg. - Vito Vučkovič med mlajšimi ka- deti do 37 kg. 3. mesto sta osvojila: - Teo Milošič med mlajšimi dečki. - Teo Kaučevič dečki do 135 cm. Tekmovanje je odlično organi- ziral Klub borilnih veščin Ptuj, ki letos praznuje 45 let delovanja. Na tekmovanju so sodili tudi sodniki iz Ptuja Edvard Štegar, Aleš Skledar, Milan Breg, Matej Šibila in Mateja Erlač. Domačo ekipo sta vodila tre- nerja Timi Sitar in Filip Janžekovič. Franc Slodnjak Namizni tenis  Dve novi zmagi Ptujčanov Igralci NTK Ptuj so konec tedna odigrali dve tekmi v 2. ligi. Gostovali so v Ljubljani in Logatcu ter v obeh primerih zabeležili zmagi. Proti ekipi Vesne (3:5) je znova tri točke osvojil Luka Krušič, ki v letoš- njem letu sploh še ne pozna pora- za (14 zaporednih zmag), dve pa je dodal Marsel Šegula. Proti Logatcu (1:5) je bila naloga lažja, Marsel je zmagal enkrat, Luka dvakrat, enak dosežek pa je uspel tudi veteranu Darku Drčiču. Ptuj na lestvici 2. lige z izkupič- kom 6 zmag in 5 porazov zaseda 6. mesto v desetčlanski ligi. JM Kegljanje  1. OTS Maribor: Kegljači Drave prekinili niz porazov Tehnotim Pesnica – Drava 1 6:2 (2908:2986) DRAVA 1: Mitja Kramberger 523, Janez Čuš 513, Milan Čeh 471, Boris Premzl 498, Robi Golob 512, Bojan Krušič 464 podrtih kegljev. V 16. krogu 1. OTS Maribor so igralci prve ekipe Drave le prekinili niz treh zaporednih porazov na go- stovanjih. V Ceršaku so s povpreč- no igro, na sicer zelo zahtevnem kegljišču, premagali ekipo Tehnoti- ma iz Pesnice. Za Ptujčane so zma- gali Mitja Kramberger, Janez Čuš, Boris Premzl in Robi Golob. Najbolj se je v ekipi tokrat izkazal Mitja Kramberger, ki je skupno podrl 523 kegljev. S to zmago Drava še naprej ostaja na 3. mestu na lestvici 1. OTS Maribor, saj sta v tem krogu zmaga- la tudi Krilato kolo in Prepolje. David Breznik Šah  Slovenskogoriška liga: Drugič zmagalo Športno društvo Žetale V organizaciji ŠD Juršinci in soor- ganizaciji Šahovskega društva Ptuj je od novembra 2019 do februarja 2020 potekalo že 14. tekmovanje štiričlanskih ekip za pokal Slovens- kogoriške lige. Tokrat je nastopilo osem ekip, zmagala pa je ekipa ŠD Žetale, lanskoletni zmagovalci, eki- pa ŠD Gorišnica, pa so bili šesti. Očitno so šahisti ŠD Žetale »tem- pirani« na zmage vsakih pet let, saj so prvič slavili leta 2015 in tako se- znam zmagovalcev ostaja pri šte- vilki devet. Žetalčani so se z dvema naslovoma najboljšega pridružili šahistom ŠD Juršinci (2007, 2017) in ŠD Destrnik (2009, 2010). S tremi naslovi še vedno vodijo šahisti Bar desetka Leskovec (2011. 2012, 2013), ki pa se zadnjih nekaj let tekmovanja ne udeležujejo. Največje zasluge za to, da se tekmovanje niti enkrat od začetka leta 2007 ni prekinilo, ima »idejni oče« in neumorni juršinski šahovski zanesenjak Anton Lajh. Vedno najde dovolj volje, poguma in motivacije, da izpelje vse od razpisa, pridobivanja sponzorjev, priprave nagrad in priznanj najboljšim do zaključnega hitropoteznega tur- nirja. Medtem ko se je liga začela s tremi ekipami, se je ta številka v po- sameznih letih povečala celo na tri- najst, najpogosteje pa je med osem in deset. Tudi letos je bilo tako. Letos je bilo v tekmovanje vklju- čenih 56 šahistov, kar 23 pa je bilo članov ŠD Ptuj (ekipo Sivih panter- jev so sestavljali samo člani ptujske- ga društva). Ekipo zmagovalcev so sestavljali Fjodor Žugaj iz Maribora, Igor Ilijaž, Branko Sedlašek in An- ton Butolen (vsi trije člani ŠD Ptuj), kot rezervi pa domačina Stanislav Polajžer in Anton Jus. Omembe vreden je izkupiček MK Andraža Šuta, ki je nastopil v ekipi ŠD Gorišnica in iz petih partij zbral pet točk. Bil je edini s 100 % izkupič- kom. Da je liga potekala brezhibno, je poskrbel državni šahovski sodnik Branko Orešek, ki je ob tem nasto- pil še v ekipi Sivih panterjev. Svečanost podelitve priznanj in nagrad bo na zaključnem, hitropo- teznem turnirju izvedena v petek, 13. marca, z začetkom ob 17. uri v gostišču Gastro na Ptuju. Možnost nastopa na tem turnirju imajo ude- leženci letošnje lige, preostali ljubi- telji šahovske igre pa so vabljeni, da se pridružijo kot »kibici«. Končni vrstni red lige: 1. ŠD Žetale 12/20 (Fjodor Žugaj 6,5/7, Igor Ilijaž 6/7), 2. ŠS Petanjci 12/17 (Andre Keglevič 5,5/7, Martin Mohar 5/7), 3. Bar Kavalo Hajdina 10/17 (Dušan Klajderič 6/7, Janez Vrbančič 4,5/7), 4. Sivi panterji Ptuj 6/14 (Silvo Zajc 5/7, Miloš Ličina 3/7), 5. ŠK Malečnik 6/13,5 (Denis Šošta- rič 4/5, Saša Kontler 4/7), 6. Športno društvo Juršinci 6/12,5 (Janko Bo- hak 5/7, Martin Majcenovič 3.5/7), 7. ŠD Gorišnica 3/11,5 (Andraž Šuta 5/5, Izidor Šoštarič 2/5), 8. ŠD De- strnik 1/6,5 (Branko Cvetko 2/5, Ro- man Vaupotič 1,5/5). Silva Razlag Športne novičke Foto: Franc Slodnjak Otroška liga Ptuj v kikboksu Nogomet  1. SNL RAZPORED 21. KROGA, V SOBOTO OB 14.00: Triglav Kranj – Rudar Velenje; OB 16.00: Celje – Aluminij; OB 20.15: Maribor – Olimpija; V NEDELJO OB 14.00: Bravo – CB24 Tabor Sežana; OB 16.00: Domžale – Mura. Rokomet  NLB liga RAZPORED 19. KROGA, V PETEK OB 20.00: Maribor Branik – Tri- mo Trebnje; V SOBOTO OB 19.00: Krka – Butan plin Izola; OB 20.00: Urbanscape Loka – Dobova; OB 20.30: Koper – Jeruzalem Ormož. Celje Pivovarna Laško – Riko Ribnica 29:23 (13:14), Gorenje Velenje – Slovenj Gradec 28:22 (14:10). 1. B SRL (m) 17. KROG: Drava Ptuj – Rudar (v petek ob 20.00 v dvorani Ljudski vrt). 1. A SRL (ž) 15. KROG: ŽRK Ptuj – Z’dežele (v soboto ob 19.00 v dvorani Ljudski vrt). Odbojka  1. DOL – zelena skupina (ž) 2. KROG: ŽOK GSV Ptuj – Ankaran (v soboto ob 17.30 v dvorani Gimnazije Ptuj). Futsal  1. SFL 17. KROG: KMN Tomaž Šic bar – FC Hiša daril Ptuj (v petek ob 20.00 v dvorani Šic v Ljutomeru). JM Športni napovednik Skalica (Bohor) – Veliki Javornik Sobota, 29. februar S Ptuja se odpeljemo v smeri Planine pri Sevnici, od koder nadalju- jemo na izhodišče proti naselju Stara Žaga. Po gozdni poti se počasi vzpenjamo proti našemu prvemu vrhu Skalice. Od nje nadaljujemo pot proti Velikemu Javorniku. Pot nas pelje do koče na Bohorju, kjer bo tudi daljši postanek za malic o. Nato izlet nadaljujemo v smeri Ve- likega Koprivnika, ki je tudi naš zadnji vrh. Sledi spust v dolino do izhodišča. Zbirališče: ob 7.00 na Železniški postaji Ptuj. Vrnitev: ob 17.00 na Železniško postajo Ptuj. Oprema: osnovna planinska oprema. Zahtevnost ture: 4–6 ure hoje. Hrana: iz nahrbtnika, možna je tudi malica na koči. Strošek izleta: 22 €. Prijave z vplačili sprejemamo do torka, 25. februarja, v pisarni PD Ptuj, plačilo preko TRR, sklic 20200229. Vodja izleta: Jože Dajnko z vodniki PD Ptuj. Dodatne informacije na številki 040 754 499. Planinski kotiček Štajerski TEDNIK petek, 21. 2. 2020  COLOR CMYK stran 20 petek  21. februarja 2020Ljudje in dogodki20 Korantije z glasnimi in težkimi zvonci si je slab teden pred pustom nadelo okrog 20 dijakov iz različnih programov ptujskega šolskega cen- tra. Letos prvič tako množično. In ne, niso se posebej ali organizirano iskali. »Mi, koranti, se poznamo,« so dejali med zbiranjem na parkirišču. In zakaj so si oblekli tople kožuhe? »Nadeli smo si jih, ker želimo ohra- njati kulturno dediščino, da spom- nimo dijake in profesorje, da je čas fašenka, da je to naša dediščina in dolžnost.« Na vprašanje, kaj mladci letos preganjajo, glede na to, da ni zime, pa so seveda svoji starosti in razposajenosti primerno odgovori- li: »Lepa dekleta.« Ptuj  Dijaki nadeli korantije Opominjajo, da je čas fašenka! (Opravičljiv) razlog za izostanke v šolskih klopeh v teh dneh niso le bolezni, temveč tudi pustne obveznosti, vsaj tako so dejali zbrani koranti pred Šolskim centrom na Ptuju. Foto: Mojca Vtič Korante Šolskega centra Ptuj smo ujeli med zbiranjem na parkirišču. Na otroški pustni povorki vrtcev Slovenije, ki je edinstvena med kar- nevalskimi mesti Evrope, sodelu- jejo malčki iz domačega ptujskega vrtca, iz sosednjih občin, pustne povorke na Ptuju pa se radi ude- ležijo tudi otroci iz drugih sloven- skih regij. Skupno se po mestnih ulicah sprehodi okrog 1.500 veselih maškar, je dejala ravnateljica ptu- jskega vrtca Marija Vučak. Nadeja se, da bo tudi letos odziv otrok in staršev dober, čeprav je pustna povorka v času šolskih počitnic. »Tukaj smo resnično odvisni od podpore staršev.« Sicer pa se bodo na jubilejni povorki najmlajši Ptujča- ni sprehodili oblečeni v etnograf- ske like, tudi zaradi sodelovanja v projektu Erasmus, ki temelji na ohranjanju kulturne dediščine. To pomeni, da si bodo ptujski malčki nadeli kostume kurentov, vil, ciga- nov, picekov … »Nekateri imajo ko- stume že doma, za druge pa skupaj s starši, vzgojiteljicami in vrtčevsko šiviljo ustvarjamo sami,« je o pripra- vah mask povedala Vučakova. Najmlajše vesele, nagajive ma- škare se bodo po ptujskih ulicah (Zadružni trg–Dravska ulica–Mino- ritski trg–Krempljeva ulica–Mestni trg–Murkova ulica–Slovenski trg– Prešernova ulica–Vičava) spreho- dile 24. februarja, svoj pohod pa bodo začele ob 10. uri. Ptuj  Jubilejna, 10. povorka najmlajših maškar Letos bodo kurenti, piceki, vile … Škarje in šivanke so v teh mesecih obvezni pripomočki v Vrtcu Ptuj, ki se pripravlja na jubilejno kurentovanje in na jubilejno 10. otroško povorko, ki bo tradicionalno dan pred pustnim torkom. Foto: Črtomir Goznik To soboto vabijo male in velike otroške maškare v grajsko klet Un- terhund na že 16. otroško pustno rajanje z dobro glasbo, pisanimi baloni, manjkali ne bodo niti pust- ni krofi , na voljo bo tudi ustvarjal- ni kotiček. V ponedeljek bodo na dvourni pustno obarvani popol- danski delavnici izdelovali maske, v sredo se bodo družili ob igranju družabnih iger, v četrtek bodo na sporedu zabavni poskusi in v petek ustvarjalne delavnice, kjer bodo izdelovali zabavne drobižnice v obliki sovice, lisičke ali pošasti. Pri izdelavi jim bo pomagala tudi izku- šena šivilja, tudi za ves material bo poskrbljeno, obljubljajo organiza- torji. Vse delavnice bodo potekale med 17. in 19. uro. Ne bo pa manjkalo niti dogod- kov za mlade in mlade po srcu. V ponedeljek zvečer vabijo na fašensko veselico v Unterhund, ob ponedeljkih popoldan (od 24. februarja do 9. marca) bo potekal tečaj Vegi kuhinje, ki ga bo izvaja- la Mateja Žerjav, v sredo pa bodo preizkusili svojo kreativnost na lončarskem vretenu in ustvarjali keramične izdelke. Ormož  Kam med zimskimi počitnicami Brezplačne dvourne delavnice Pred vrati so enotedenske počitnice, mnogi starši pa v dilemi, kako naj ta prosti čas popestrijo svojim otrokom. Kar nekaj povsem brezplačnih in zanimivih vsebin za otroke in mlade tudi tok- rat ponujajo v ormoškem Grajskem centru za družine in Mladinskem centru. Foto: Arhiv ŠT Štajerski TEDNIK petek, 21. 2. 2020 COLOR CMYK stran 21 Kljub častitljivi starosti skupaj s svojimi kolegi iz društva Zvonec Janez Petrovič poslanstvo kuren- ta opravlja cel pustni čas. Preteči celo traso povorke mu ne predsta- vlja nikakršnih težav. Kot še ugota- vlja, je bilo pred 78 leti, ko je sam prvič nadel kurentovo opravo, bi- stveno manj otrok: „V Spuhlji sem bil praktično edini mali kurent, v Podvincih, kolikor se spomnim, jih sploh ni bilo. V Markovcih in Bukovcih so morda našteli enega ali dva. Tudi društev je bilo manj. No, z leti pa se je to število bistve- no povečevalo in ponosen sem, da nas je danes toliko, starejših in mladih.“ Uporabljajo zvonce, stare sto let V društvu Zvonec, ki ga vodi predsednik Iztok Kovačec, je 20 otrok, kar je skorajda polovica vseh članov. Društvo deluje od leta 2014, člani pa uporabljajo zvonce starejše izdelave – pet čla- nov jih ima stare vsaj 70 let, trije pa imajo okrog pasu zvonce, stare vsaj sto let. Iz tega izvira tudi ime skupine. Številni so navdušili tudi svoje otroke, ki jim aktivno pomagajo pri odganjanju zime in zla. Med njimi je tudi Marjan Topolovec, ki petek  21. februarja 2020 Ljudje in dogodki 21 Čeprav je navdušenje nad pust- nim časom težko opisljivo tistim, ki niso iz tega konca države ali sve- ta, prebivalci izjemno dobro prika- zujejo svojo ljubezen do etnograf- ske tradicije. In očitno jo bodo še dolga leta, saj je število skupin in posameznikov, ki se prepoznavajo v takšnem načinu ohranjanja kul- turne dediščine, vedno večje. V Zvezi društev kurentov je združenih že 23 skupin s Ptu- jskega. Tudi najstarejši kurent na našem območju, 82-letni Janez Petrovič, ugotavlja, da se njihovo število z leti povečuje in da ved- no več mladih kaže veselje do ohranjanja pustne tradicije. Svoje poslanstvo v prav posebni pustni opravi opravlja polnih 78 let: „Ko sem začel, sem bil zelo majhen, vse je bilo drugače kot danes. Ho- dili smo obvezno zraven staršev, deklet med kurenti ni bilo. V teh letih se je nekoliko spremenil tudi videz kožuhov in kap.“ Ptuj, Podravje  Za »kurentovo« etnografsko kulturno dediščino ni bojazni Najmlajši in najstarejši kurent skupaj odganjata zimo in zlo Biti kurent za številne pomeni izjemno poslanstvo odganjanja zime in zla, obenem pa pomemben prispevek k ohranjanju tradicije in kulture. Oblečeni v ovčjo kožo, z zvonci okrog pasu, masko na glavi, gamašah na nogah in ježevkah v rokah kurenti predstavljajo edinstven in neponovljiv pustni lik s Ptujskega. Vse jih druži velika mera entuziazma, ki ga pogosto prenašajo iz roda v rod. V enem izmed ptujskih društev sta združena najstarejši kurent, ki je star 82 let, in najmlajši, star šele 10 mesecev. Na svečani akademiji, ki je bila sredi februarja v Mestnem gleda- lišču Ptuj, so se spomnili začetkov prinčevanja, vseh 17 princev je tudi predstavilo svojo prinčevsko zgodbo. Po dvajsetih letih te pustne institucije pa lahko reče- mo, da je vsak izmed njih sestavil unikatno zgodbo v ptujski pustni zgodbi. Medtem ko so si prvi trije princi sami nadeli prinčevska ime- na, je od četrtega naprej njegovo ime izpisano iz zgodovine, za kar ima zasluge izjemna poznavalka zgodovine Marija Hernja Masten, tudi mama princev karnevala. Ptuj je imel prince karnevala že v 19. stoletju Pri princih karnevala gre tudi za obujanje pomembnega segmen- ta zgodovine našega mesta. Prva korzo vožnja pustnih mask po ptujskih mestnih ulicah se je od- vila na pustni torek, 25. februar- ja, leta 1873. Četudi je Ptuj prince karnevala začel ustoličevati pred 20 leti, so se začetki prinčevanja v našem mestu začeli že s prvim karnevalskim pohodom po mestu, je povedala Marija Hernja Masten. V vsaki gostilni in v vsakem lokalu v mestu je bila takrat velika pustna karnevalska prireditev, ki je imela t. i. mojstra, ki je zabaval ljudi ali princa karnevala. V 19. in 20. sto- letju se je ta zgodba izgubila, po- novno pa obudila z ustoličenjem prvega princa karnevala 11. no- vembra1999. Svečane akademije v čast 20-le- tnice uspešne ptujske prinčevske zgodbe so se udeležili tudi gostje iz tujine: predsednik Fecc Lars Al- gell (Švedska) Jurgen Schmidt, predsednik Fecc Nemčije Christian Michel, predsednik Fecc Belgija Vasiliy Chistikov, general Deputy Fecc Ukrajina, prinčevski par iz Tri- era ter predstavniki Fecc Hrvaška. Branko Brumen, tudi oče princev karnevala, je na svečani akademiji pozdravil še Štefana Čelana, med- narodnega častnega senatorja Fecc, in Andreja Klasinca, predse- dnika Fecc Slovenije. Gledališče so ob gostih napolnili člani društev, iz katerih prihajajo princi in njihovi podporniki. V okviru svečane akademije so izvedli tudi okroglo mizo z gosti iz tujine na temo prinčevanja, zgod- bo 20-letnega prinčevanja na Ptu- ju so zapisali v brošuro, oglasila se je tudi uradna godba princev karnevala, Pepi krulet, ki je s solis- tom Rudijem Šantlom še posebej navdušila z novo ptujsko himno ob 20-letnici prinčevanja. Ptuj  Svečana akademija ob 20-letnici princev karnevala Ptujski princi karnevala z izjemnimi zgodbami Letos mineva 20 let, odkar je na Ptuju v času pusta prvič prevzel oblast v mestu princ karnevala. Ta čast je kot prvemu pripadla Jožetu Gašperšiču, Gašperju I., ki je bil tudi prvi princ karnevala v Sloveniji. V jubilejnem letu 60. Kurentovanja ima ptujska pustna prireditev že 17. princa karnevala. Letos bo Ptuj konec maja gostil tudi 40. konvencijo Evropske federacije karnevalskih mest. Foto: Črtomir Goznik Branko Brumen, častni predsednik Sveta princev karnevala in generalni sekretar Fecc ter predsednik 60. Kuren- tovanja, je ponosen, da je lahko trideset let soustvarjal to prekrasno zgodbo mednarodnega pustnega festivala na Ptuju in v Sloveniji. Foto: ČG Najstarejši kurent na Ptujskem je 82-letni Janez Petrovič, najmlajša je 10-mesečna Sofi ja v njegovem naročju. Skrb za to, da se bogata etnograf- ska dediščina ne bi prenesla naprej, je očitno povsem odveč. Foto: ČG Kurenti z veseljem pripravljajo in krasijo svojo opravo. kurentovo opravo nosi že skoraj 30 let: „Sam sem si jo prvič oblekel pri devetih letih. Navdušili so me kurenti sami, čeprav pred tem to ni bila družinska tradicija. Zdaj se stvari spreminjajo. Svojo hčer sem že prepričal, sin pa je še malenkost premajhen, ampak gotovo bo kurent. Prav je, da ohranjajo našo tradicijo. Naj prevzamejo to, kar bomo mi pustili za seboj.“ Kot še dodaja, se na pustni čas pripravlja praktično celo leto. Vse, kar se da, si na opravi naredijo ali zamenjajo sami. Tudi Mitja Bratušek je svojo hčerko Sofi jo povsem navdušil nad kurentijo. Čeprav je stara šele 10 mesecev, ji še kako pristoji. Odeta je v črni kožuh, majhne ga- maše,v rokah nosi improvizirano ježevko, okrog pasu pa ima lažje (svoji teži primerne) zvonce. Oči- tno je, da deklica uživa v njihovem zvončkljanju. Posebnost društva Zvonec je tudi njihov prostor v Jadranski uli- ci na Ptuju, v katerem razstavljajo svoje kurentije. Morda pa tudi na ta način navdušijo kakšnega nove- ga člana. Pozitivna energija, ki jo širijo kurenti in ostali etnografski liki s ptujskega, sama po sebi po- nuja edinstveno in neprecenljivo izkušnjo. Predvsem v času med svečnico in pepelnico. Otroci: »Rožljamo z zvonci, ker je lepše, ko je pomlad.« Petletni Tevž je letos prvič kurent. Najbolj ga navdušuje zvok zvoncev in dejstvo, da je v skupini s svojim očetom in sestro Pio, ki je stara osem let in si je v času pusta nadela nekoliko drugačno masko kot njen brat: prelevila se je v hudiča. Tudi ona se je letos prvič pridružila organizirani skupini, in kot pravi, je povsem navdušena: „Všeč mi je, da tekamo, 'ružimo' in skačemo. S tem preženemo zimo. Lepše je, ko je pomlad.“ Veliko veselje nad kurentijo kaže tudi 4-letna Julija, ki si želi, da bi se ji kmalu pridružil tudi bratec: „Zdaj je še premajhen za kurentijo, ampak ko malo zraste, čez nekaj let, si jo bo zagotovo oblekel.“ Foto: ČG Skrb za to, da se bogata etnografska dediščina ne bi prenesla naprej, je očitno povsem odveč. Štajerski TEDNIK petek, 21. 2. 2020  COLOR CMYK stran 22 petek  21. februarja 2020Poslovna in druga sporočila22 KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 143,38 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 132,32 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). 22. in 23. februarja 2020, sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: 60. Mednarodni pustni festival – 2020; Med- celinsko srečanje tradicionalnih pustnih likov in mask; Sprejem pomembnih gostov v poročni dvorani Mestne hiše na Ptuju; Obisk predstavnikov Evropske federacije karnevalskih mest iz sedmih držav; Oblast v mestu prevzel 17. princ karnevala baron Jakob Zekel Videmski; Največja etno povorka v Evropi; Nastopilo 43 pustnih skupin iz devetih držav; V povorki nastopilo več kot 850 kurentov; Prvič na Ptuju venecijanske maske iz Benetk ter skupini iz Bolivije in Ukrajine; Več kot 2200 nastopajočih v povorki navdušilo obiskovalce pustnega festivala; Dokumentarni fi lm V kožuhu skriti demoni; Pred leti posnet fi lm Kurenti s Ptujskega polja. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša. Ptuj - 28., 29. in 30. avgust 2020 ZAUPANJA VREDNA TRGOVINA! EASYmaxx – zaskokom Ribiški vici Pravniški vici Lovski vici 24,90 € 26,90 € 29,90 € PRODAJNI HIT! Prevleke za GARANTIRANA KAKOVOST www.najnakupi.si @najnakupi -40% -63% sivabarvni Sesalec Vector z 299,00 € -40% “Poseb ej prim erno za alergi ke, potrje no s st rani m edicins ke organi zacije A llergy UK”. alerge ni ba kterije Pršice ENOSTAVNA NAMESTITEV V 3 KORAKIH! IZDELANO V ITALIJI Ne spreglejte v novi Zarji Jani ! Vsak torekNa izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu s časopisom Novice Svet24, za samo 2,99 EUR in v kompletu z revijo Zvezde Lady, za samo 3,99. Najboljši nasveti naših strokovnjakov BIBLIJA HUJŠANJA Štajerski TEDNIK petek, 21. 2. 2020  COLOR CMYK stran 23 petek  21. februarja 2020 Oglasi in objave 23 FASADE – IZOLACIJSKE iz stiropo- ra – volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa not- ranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno – topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, dr- va za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713.OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. UGODNO: vse iz inoxa, ograje – deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilni- ki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Dani- lo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, predvsem hrast in bukev. Možnost odkupa tudi na panju. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Ro- gaška Slatina. Tel. 041 785 318. SERVIS gospodinjskih aparatov in elek- tronskih naprav. Storitve na terenu Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56b, 2281 Markovci. Tel. 041 631 571. Vsak drugi petek POLNA IDEJ PRODAMO - HIŠO NA PTUJU, letnik 1979, v izmeri 130 m2 in pripadajoče zemljišče v izme- ri 672 m2 - bližina centra, vrtca, šole, Cena: 99.900,00 EUR. Kontakt: 041 684 075 ali 02/6208 816. www.re-max.si/Poetovio KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cis- terno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. VINOGRAD 400 trsov, asfalt, položna lega v Zamušanih brezplačno oddam. Tel. 041 644 634. NESNICE mlade Hisex, v začetku nesno- sti, opravljena vsa cepljenja, prodajajo vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlo- že 1, Ptujska Gora. PRODAM travniško brano, avstrijskega proizvajalca, širine 4 m, zelo malo rablje- no. Tel. 051 316 591. PRAŠIČE mesnate pasme, težke od 100 do 150 kg, prodajo. Tel. 031 743 951. NESNICE, rjave, 19-tedenske, v začetku nesnosti. Naročila sprejemamo po tel. 040 531 246. Možnost tudi dostave. Re- šek, Starše 23. DOM IN STANOVANJE NA PTUJU oddam v najem enosobno sta- novanje v celoti opremljeno (nizki stroški). Tel. 051 356 346. JAVNI RAZPIS ZA VPIS PREDŠOLSKIH OTROK V VRTEC PTUJ ZA ŠOLSKO LETO 2020/2021 Obveščamo vas, da bo centralni vpis predšolskih otrok v Vrtec Ptuj za šolsko leto 2020/2021 potekal od 24. 2. 2020 do 13. 3. 2020. Prošnjo za sprejem najdete na naslovu: http://vrtec-ptuj.si/starsi/obrazci/ in jo pošljete na naslov uprave Vrtca Ptuj (Puhova ulica 6, 2250 Ptuj) ali se oglasite osebno v času delovnih ur: • v ponedeljek, torek in četrtek od 7. do 15. ure; • v sredo od 7. do 17. ure in • v petek od 7. do 13. ure. Izvajamo javno veljavni program za predšolske otroke, ki so lahko vključeni v oddelke: • za otroke od enega do treh let starosti (jasli); • za otroke v starosti od treh let do vstopa v šolo (vrtec); • kombinirane oddelke za otroke v starosti od 2. do 4. leta. Prošnje za sprejem, ki so bile oddane pred 24. 2. 2020, se upoštevajo pri tem razpisu. V torek, 10. 3. 2020, ob 9.30, bomo v enoti Marjetica (Med vrti 11, 2250 Ptuj) organizirali DAN ODPRTIH VRAT. Na kratko vam bomo predstavili živ- ljenje in delo v vrtcu. Na spletni strani Vrtca Ptuj so objavljene krajše predstavitve enot in pro- gramov, ki jih izvajamo. Za dodatna pojasnila in informacije smo vam na razpolago po telefonu ali osebno. Marija Vučak, ravnateljica Izposoja in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, 02 782 01 06. Na svetu je mnogo poti, a samo ena vodi tja, kjer si ti. V SPOMIN 19. februarja je minilo leto, odkar nas je za vedno zapustila Elizabeta Štebih IZ BELAVŠKA 30 Hvala vsem, ki se je spominjate in ji prižigate sveče. Vsi njeni Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je ... ZAHVALA V 90. letu se je od nas poslovila Terezija Petrovič IZ PTUJA, JEZOVA UL. 2 Hvala prav vsem, ki ste jo pospremili k zadnjemu počitku, ji pri- nesli ali darovali za cvetje in sveče ter za sveto mašo in nam izra- zili ustno ali pisno sožalje. Seveda hvala tudi vsem, ki ste sodelovali pri izvedbi pogreba, še posebej govornici ge. Nadi Kotar. Vsi njeni Kje so dnevi, ko skupaj smo sedeli? Kje sta dobrota in ljubezen tvoja, ki si nam ju dala? V SPOMIN Mineva eno leto, odkar nas je zapustila naša draga mama, tašča, babica in prababica Julika Mihelič IZ DRAGOVIČA 8 PRI JURŠINCIH Hvala vsem, ki postojite pri njenem grobu in ji prižgete svečo. Vsi tvoji najdražji Kogar imaš rad, nikoli ne umre! Le daleč, daleč je ... ZAHVALA Ob mnogo prerani izgubi dragega sina, brata, strica in botra Benjamina Stepišnika IZ DORNAVE 30A se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali sveče, za svete maše, cvetje in nam izrazili pisna in ustna sožalja. Zahvala patru Emilu za opravljen obred, cerkvenim pevcem za odpete pesmi, gospe Simoni in Mihu za odpete melodije, godbe- niku za odigrano Tišino, gospodu Sandiju in gospe Marici Čeh za besede slovesa, gospe Mariji in sestrični Minki za molitev, nosil- cema cerkvenega in državnega simbola, prijateljem in sošolcem ter pogrebnemu zavodu Mir. Žalujoči: tvoji najdražji Kdor živi v spominu drugih, ni mrtev, je samo oddaljen. Mrtev je tisti, ki ga pozabijo. (Kant) ZAHVALA Ob izgubi dragega očeta, tasta, dedka, pradedka in strica Ivana Rašla IZ PLACARJA 61 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, cvetje, sveče ter svete maše. Hvala tudi gospodu patru Milanu za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici gospe Ani za besede slovesa, godcu Tišine in pogrebnemu podjetju Javne službe Ptuj. Zahvaljujemo se tudi prostovoljnim gasilcem društva Ptuj, članom ZŠAM Ptuj in tudi društvu vinogradnikov za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi Splošni bolnišnici Ptuj. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči: sin Ivan in hči Alenka z družino RAZNO PO NIŽJI ceni prodam novo kotno se- dežno z ležiščem in predali. Tel. 041 915 368. Štajerski TEDNIK petek, 21. 2. 2020  COLOR CMYK stran 24 petek  21. februarja 2020Tednikov mozaik24 Na Ptujskem se te dni živi po pustno. Skorajda ni kotička, kjer v teh dneh ne bi srečali bodisi avtohtone bodisi karnevalske maske. V središ- ču pozornosti pa ostaja kurent s svojim poslanstvom in obredjem. Še vedno je vsak dan živahno tudi na kurentovi tržnici, kjer še potekajo predstavitve avtohtonih likov. V okviru mednarodnega posveta o obstoju in pomenu globljih stanj za- vesti so včeraj predstavili tudi knjigo doc. dr. Štefana Čelana z naslovom Kurent – korant, ali veš kdo si? Že v torek pa je Založba Pivec predstavila trojezično monografi jo Kurent s fotografi jami Stojana Kerblerja in pripo- vedjo Liljane Klemenčič. V knjižnici Ivana Potrča Ptuj k obisku vabita raz- stavi o kurentu v slovenski književnosti in Pust v otroških očeh in Primico- ve Julije nasmeh. V hotelu Primus pa je Filatelistično društvo Ptuj postavilo razstavo ob 60. Kurento- vanju na Ptuju. Vrhunec pustnega dogajanja pa predstavlja nedeljska mednarodna karnevalska povorka. Že jutri pa se bodo pustne in fašenske povorke vile v Cirkulanah, Majšperku in Markovcih. V ponedeljek jih bodo pripravili v Dornavi in Vidmu pri Ptuju. Na Ptuju pa bodo tako kot vedno svojo povorko sestavili ot- roci iz vrtcev na Ptujskem z nekate- rimi gosti. Na pustni torek, na dan pokopa pusta, pa bodo fašenko- vali tudi v Stojncih, Bukovcih, Pod- lehniku in Cirkovcah. Avtohtone in druge maske je te dni mogoče ob- NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Kdaj je bil ustanovljen Svet princev karnevala? ….............................................................................................. Ime in priimek:......................................................................... Naslov: …................................................................................. Davčna številka:....................................................................... Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj.Foto: Črtomir Goznik Ptujsko so preplavile maske. Nagradno turistično vprašanje katere sicer vlaga 83 odstotkov vseh sredstev za promocijsko-tržne de- javnosti. Te izvaja v sodelovanju s slovenskim turističnim gospodarstvom. V naši rubriki Nagradno turistično vprašanje se že 30 let trudimo, da bi povečali vedenje o Ptuju, da bi vsi Ptujčani postali turistični delavci v malem, da bi se vsi trudili za čim lepše in prijazno mesto. V njej skušamo tako z vprašanji opozoriti na nekatere zanimivosti mesta, na katere bi kot prebivalci tega mesta morali biti pozorni oz. jih poznati. Prav tako pa sku- šamo predstaviti tudi nekatere druge podatke iz slovenskega turizma. Prvi prispevek v tej rubriki smo objavili 21. februarja leta 1990, na svetovni dan turističnih vodnikov. Na ta dan tudi slovenski turistični vodniki že tra- dicionalno vabijo na brezplačna vodenja na različnih lokacijah. Na vprašanje o tem, o koliko vrstah obzidij lahko govorimo na Ptuju, nismo prejeli pravilnega odgovora. Govorimo lahko o petih vrstah ob- zidij: grajskem, mestnem, cerkvenem, samostanskem in pokopališkem obzidju. Danes sprašujemo, kdaj je bil ustanovljen Svet princev karneva- la. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 1. marca. čudovati tudi na razstavah v Miheličevi galeriji, Salonu umetnosti, hotelu Mitra, v trgovskem centru Qlandia, v prostorih Galerije mesta Ptuj, galeriji Magistrat, Knjižnici Ivana Potrča Ptuj in še na nekaterih drugih mestih. Banka Slovenije je te dni objavila podatke o prihodkih od izvoza poto- vanj v letu 2019. Ti so lani dosegli 2,75 milijarde evrov ali 1,8 odstotka več kot v letu 2018. Skupaj je lani Slovenijo obiskalo 6,23 milijona turistov, vseh prenočitev pa je bilo 15,78 milijona. Z obiskom so bili v letu 2019 za- dovoljni tudi v Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož, kjer so imeli obiskoval- ce iz 80 držav sveta. Še vedno prevladujejo domači gostje, med tujimi pa so Avstrijce prvič prehiteli Madžari. Zaradi koronavirusa je Slovenska turistična organizacija povečala aktivnosti za bližnjih evropskih trgih, na Za Ptujsko je pust nacionalni praznik v malem Ptuj  S Stojanom Kerblerjem „To je največ, kar lahko dosežeš!“ V Galeriji mesta Ptuja so se preteklo soboto številni Ptujčani družili s Stojanom Kerbler- jem, mojstrom fotografi je, letošnjim prejemnikom Prešernove nagrade za življenjsko delo. Številni stiski rok in čestitke za zdaj edinemu Ptujčanu, prejemni- ku te nagrade, so na najboljši na- čin izrazili ponos mesta in njegovih ljudi ob tem izjemnem dogodku. Velik človek, velik umetnik, velik humanist je tudi ob tej priložnos- ti ostal skromen. Vsi ga sprašu- jejo, kaj mu ta nagrada pomeni. „To je največ, kar lahko dosežeš v svojem življenju. To ni nagrada samo za fotografi jo, ampak za vsa umetniška področja. Zelo rad poudarim, da to ni nagrada samo meni, ampak sploh fotografi ji na Slovenskem, ker se moramo za uveljavitev fotografi je kot samo- stojne likovne zvrsti dejansko še vedno boriti,“ je poudaril mojster fotografi je Stojan Kerbler. Kot izjemen poznavalec fotografi je je prepričan, da zaradi velike pojav- nosti fotografi je in nekritičnega odnosa do nje ni vsaka fotografi ja, ki je tehnično dovolj dobra, tudi dobra fotografi ja. Slovenija potre- buje neko ustanovo, morda muzej za fotografi jo s stalno zbirko, ki bo skrbel za vrhunsko fotografi jo v umetniškem smislu. Kakšnim ma njka samo kolešč ek, spet drugim cela kolesarnica. * * * Bordel je hiša, kj er te od vrat do v rat spremlja en s am razvrat. * * * Že ogledalo ni ni č kaj prijazno do mene, zdaj pa š e rentgen noče pokazati ni ti malo notranje lepote. * * * Okoli ženske riti moški najpogos teje seže v prazn i žep. * * * Ker sem med rop om izgubil nit, so me pošteno zaši li. * * * Da vsaj za trenu tek utihne, mora m ženo na vsake toliko peljati na komemoracijo z minuto molka . AFORIZMI BY FREDI S tem želimo doseči, da tradici- ja, kulturna in naravna dediščina ne bodo šle v pozabo. Povezati želimo preteklost, sedanjost in prihodnost. Ob takšnem delova- nju gre tudi za kakovostno med- generacijsko sodelovanje, pri če- mer starejši aktivni člani soobliku- jejo kulturno in družbeno življenje v našem kraju. V letošnjem pustnem času v Lovrencu pod vodstvom članice ter sovaščanke Marte Murko, ki ima veliko znanja in izkušenj na področju ljudskih izročil, s pridnim delom in obilo dobre volje aktiv- nih članov društva prikazujemo prihod skupine oračev na kmeč- ko dvorišče. Skupina oračev, ki je značilna za Štajersko, je prava posebnost in jo sestavljajo konjiči, kmet, kurenti, pokač in jajčnica. Ljudem prinašajo nekaj dobrega, jim zaželijo srečo v hiši, hlevu in na polju ter jih s tem zavarujejo pred zlimi vplivi. Orači na hudomušen način sim- bolično zaorjejo brazdo, kmet poseje seme za debelo repo ter dobro letino, kurenti pa s svojim plesom istočasno odganjajo zimo, zle demone in smrt. V času pusto- vanja tudi druge maškare obisku- jejo hiše ter prinašajo veselje in srečo ljudem. Gospodar ter gos- podarica jih prijazno sprejmeta, jim s pijačo zaželita dobrodošlico ter jih v zahvalo obdarita z jajci ali krofi ter klobasami in denarjem. Vse to je na našem razstavnem prostoru v Lovrencu tudi videno in vabimo vas, da si pridete ogle- dat. Lovrenc na Davskem polju  Pustni običaji Maškare v vaškem središču Ohranjanje kulturne dediščine, značilne za podeželje v lokalni skupnosti, prikaz in prena- šanje šeg, navad ter običajev na mlajše rodove so med drugim aktivnosti našega društva – KD Lovrenc na Dravskem polju. Foto: MK Lovrenčani so v središču kraja postavili razstavo etnografskih pustnih likov. Foto: MG Stojan Kerbler v Galeriji mesta Ptuj; na fotografi ji z Dušanom Fišerjem.