Št. 5. Y Gorici, v soboto dne 16. januvarija 1904 Izhaja dvakrat aa tedea, in eioer v sredo in goboto ob 11. uri predpoldne ter stane z izrednimi prilogami ter 8 .Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti prejemana ali v Gorici na dom poSiljaua: Vse leto . ......13 K 20 b, ali gld. «60 pol leta ....-.".. 6 , 60 , , , 3-30 četrt leta .' .".....3 , M , , , 170 PoaamHtae Številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema- upravniStvo v GosjJosfci uikj Stv. 7. v Gorici v »GoriSld Tiskarni* A. GabrSSei vsat dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer5 ob nedeljah, pa od 9. do 12. ure. Na naročila brea doposlane nsrcSnlne to ae oziramo. ' Oglasi Im pealaalc« se raSunijo po petit-vrstab fio tiskano 1-krat 8 tr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr^vsaka vrsta. VeSkiat po pogodbi. — Vetje 8rke po prostoru. — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Tečaj XXXIV. »Vse za omiko, svobodo In napredek I< Dr. Uredništvo se nahaja v Gosposki uliti SL 7 v Gorioi t I nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. dO 5 popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravnUtvc se nahaja v Gosposki ulici 5t 7 vi. nadstr. na levo v tiskarni. Naroeniuo in oglase je plačat! loeo Gorica, Dopisi nitj se pošiljajo le nredniitvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne .spadajo v delokrog uredništva, naj se poSiljajo le apravništvu. ______ »PRIMOREC" ¦ Izhaja neodvisne od' «8oče» vsak petek in stane vse leto 3 S 20 h ali gld. i-60. «So6a» in cPrhnoreo* se prodajata v Gorlol v to-^^ bakarni Sohwarz v Šolski ulioi «u Jellersitz v ^ r .. HINunaki nlioi; — v Trstu v tobakarni Lavren8iS na K. Lavrttmtoea della Caserma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. »Gor. Tiskarnac A. GabrSSek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Njihov molk govori glasno. Na vse reči, ki se godijo v naši deželni hiši, ter na razne druge, ki se godijo tam, kjer ima tudi klerikalna stranka svoje zastopnike, na vse take reči, pa če so Se tako kričeče ter teptajo naše pravice, klerikalna stranka lepo molči. V »Soči« imamo neprijetno nalogo skoro v številki za številko beležiti kak nov udarec na Slovence ter raz-krinkavati spletke Lahov, zlasti njihovega voditelja, deželnega glavarja, ki si je postavil nalogo: s svojo močjo in s svoj-im.. vplivom ob pasivnosti slovenskih zastopnikov utrditi laške pozicije na vse strani ter utis-niti Slovence v popolno onemoglo s t. Iz deželnega odboragine raba slovenščine, dandanašnji se dopisuje le laško z drugimi oblastmi v slovenskih stvareh, v uradih se množijo laški uradniki ter se slovenske, kar jih je sploh, grdo gleda; ustanovili so deželno hipotečno banko, nastanili v njej, izvzemši enega, same laške uradnike, vse uradovanje te banke je laško, dasi ima največ posla s Slovenci; ustanovil se je zavod za pospeševanje obrti, ki je ves laški? za deželno trtnico smo beležili zadnjič imenovanje Liha iz kraljestva; nedavno temu smo beležili, kaj nameravajo napraviti s slovensko kmetijsko šolo itd. Kaže se na celi črti Pa-jerjev sistem, poli i teti na vse strani z utrditvijo laških pozicij. In proti temu ninikakega resnega odpora. Klerikalna stranka pušča Pajerjevi samovladi prosto pot ter si ne dela nikakih težav, čeprav si s tako pasivnostjo naklada na svoja ramena veliko odgovornost. Na vsa naša odkritja, na kričeče slučaje, v katerih se kaže po eni strani laška brezobzirnost, po drugi pa slovenska popustljivost, na vse molčijo. Računajo pa tako, da volilce že zopet preslepijo, ker bo pomagala vera, katera je ob volitvah v nevarnosti, za sedaj pa je dobro tako — ker so za svoje iz daj alsko delo mastno plačani. Žepe jim polnijo iz deželnega dena.-ja, in z deželnim denarjem jim raaš::o usta in vežejo jezike. Plačani so, prodani so. Zato pa puščajo Lahom, da delajo, kar hočejo. Niti najmanj ne reagirajo na vse take notice v »Soči*, in molčali so celo, ko smo razkrili, kako hočejo oslepariti Slovence za kmetijsko šolo. Oni molčijo. Niti besedice ne zinejo na to stran — pač pa toliko pridneje udrihajo v člankih, v dopisih in noticah po osebah in pa prepovedujejo citati »Sočo*. Tako pa delajo, ker hočejo odvračati ljudi od svojih narodnih grehov, in ker s a boje, da ne bi ljudstvo izvedelo, kaj počnejo. Slovenska klerikalna stranka ima dandanašnji svoje zastopnike na takih pozicijah, na katerih je treba dela, resnega dela in možatosti, ker one pozicije prinašajo s seboj tudi veliko odgovornost. Klerikalna stranka se je toliko pehala za vsa ta mesta, da jih je dobila, ali kaj dela na njih? Nič drugega nego hlapčuje Lahom ter skrbi, da par njenih zastopnikov prav lepo Živi na deželne troške. Deželna odbornika dobivata visok denar za prazno delo, in celo taki ničli, kakor je kobariški Lapanja, so preskrbeli letnih dohodkov nad 5000 K. To so .zasluge« klerikalcev. Žep poln — jezik zavezan. Zato molčijo. Lahi naj deiajo, kar hočejo, ti, slovenski davkoplačevalec, pa molči in plačuj! Kako dolgo pojde še tako naprej ? Na Vipavskem je začelo živahno gibanje. Začeli so ljudje misliti ter iskati vzrokov, da ne pridemo nikamor naprej, tudi med »zastopniki ljudstva", ne !e pri drugo-rodnih nasprotnikih. Počasi spregledavajo. Saj je brezdelavnost klerikalnih zastopnikov pa tudi taka, da jo vidi vsakdo, in vsakdo, kdor misli s svojo glavo, prihaja vedno bolj in bolj do spoznanja škode, katera nam izvira iz nje. Po drugi strani pa se tudi vidi, s kako nervozno naglico hiti dr. Pajer izkoriščati sedanji za njegova stremljenja nad vse ugoden položaj, kakor da bi čutil potrebo, da pred zatonom svojega življenja spravi laško reč med nami tako na varno, da jo izroči naslednikom brez skrbi za dalj-njo bodočnost. Na Vipavskem se že upirajo takemu delovanju v deželni hiši, želeti bi bilo, da se prične oglašati ljudstvo tudi drugodi, ter za- liko je obljubavala klerikalna stranka ob volitvah, storila pa ni nič koristnega, pač pa lotom dveh let že toliko slabega, da bomo trpeli že na posledicah tega nedogledni čas. Prodala je Slovence Lahom ter zato, da se redi ob tej politiki nekaj njenih petelinov in ničel, prepustila Lahom prosto polje, Doba suhih let se čuti povsodi. Ej, potem je razumljiv njihov molk t Iz takega gibanja, kakor na Vipavskem, pa se mora priti le do tega zaključka, da je zadnji čas, da se pozove take »zastopnike ljudstva", da — odstopijo. Po deželi je zavrelo, in dan za dnevom se pokazuje večja in večja seveda povsem opravičena nevolja nad delovanjem klerikalne stranke, ki je na tako grd način osleparila slovenske volilce, da so izvolili može, ki ne branijo pravic slovenskega naroda ter ne delajo za dobrobit dežele, marveč molčijo in se redijo z Judeževimi groši, Stran Ž njimi! mora zadoneti po celi deželi. Po Vipavskem se že čuje tak glas, za-čuje pa so tudi drugodi. Proč ž njimi, odstopijo naj t Gibanje v takt smeri je sedaj najboljše sredstvo proti temu, da ne žaga-zimo popolnoma v laško sužnost. Stran s strahopetniki in prodanci, ki molčijo, možje, ki imajo srce za kmeta ter se znajo postaviti v bran laški brezobzirnosti, naj stopijo na površje! Govoriti nam je treba, ne molčattl Tako gibanje mora pozdravljati vsak rodoljub ter mu želeti najpovoljnejšega vsestranskega vspeha. Naprej ! Dopisi. Ii goriške okolico. — Sporočamo Vam, g. urednik, da se mi smejimo neumnim dopisom tistega A. K., posebno pa zadnji številki »Gorice* od torka, ko se sam hvali s tako velikim vplivom svojih dopisov. Dragi moj prijatelj! Tvoji dopisi so tako puhli, da z otipanjem takoj spoznamo, hteva, naj se oglasijo. Čemu molčijo ?! P Ve- ' kako se loviš za zadnjo bilko, da se ne po- topi?, Sicer pa ti povem v brk, da »Tutti frutti", kijih imaš za glavno orožje, so nam v poduk. Misliš H, da smo okoličani tako za-telebani, da ne vemo ločiti, kaj je za nas in kaj ne. Tega nam je bUo potreba in to ie želimo, da se potem lahko varujemo slabih potov in tako postajamo za vzgled — nad njimi. To je protizdravilo, razumel, don KiSot? Tudi s »Kroj zadr." ne bahaj se prezgodaj, ampak počakaj nekaj let, bol potem pel slavospeve, čeprav jej želimo vsi dober vspeh, da bi potem v gotovem novcu povrnili izgubo onim revam, ki so svoj krvavi zaslužek tje notri vložili, ne pa s hinavskim posmehom »ljubljenca naroda*, Daleč si že zašel s svojimi sanjami, da ako Gabrščeka ugonobiš, da bo mir v deželi. Ali ne veš, da nas je na stotine za Gabr« ščekom P Dokler je on, mora imeti on prednost, Ne boji se pa tebe, A, K,, ne on in ne mi. Ni treba nas pomilovati z zaimehom, da smo zatelebani, in da nai GabrSCok vodi na cvirnu, Mi poznamo dobro njega, pa tudi tvoje puhle dopise vemo prav preceniti, Ti obujaš z njimi pozornost med nami le toliko, da vprašujemo: »Ali ni škoda papirja za tako čorbo, ki je vsa 2e stokrat premletaPl* Če imaš res kaj moči in vpliva, ka-koršnega si pripisuješ, iztiraj ven tistegaLa-panjo, ki .služi deželi* za Judeževo groSe, saj je tvoj pristaš. To bo koristno delo. Ali kaj takega ti ne gre v glavo. Zato pa ima Gabršček prav v vsem, kar ti je rekel in povedal. Vipavsko, 13/1. 1904. — (Še o shodu pri Rebku). — Gosp. urednik! Znano Vam je, s kakšnim namenom je vabil na shod dne 3. t. m. k Rebku sklicatelj Anton Vrčon, trgovec v Skriljah. Kakor nam je pojasnjeval pri otvoritvi, je imel plemenit namen. Želel je, da bi imeli v resnici kmet-ski ali pravi ljudski shod, predlagal nam je za predsednika Jožefa Mrmolja, kmeta iz Sela. Ker ni bilo nobenega poslanca, je govoril prvi g. Medvešček, potem pa Kopač. Čakal sem, kaj da porečejo klerikalni listi. In glej! Naša dva klerikalna lista pišeta: I »Liberalni učitelji — častna straža soc, de- Trije mušketirji. Napisal Alcxandrc Dumas. Drugi del. I. Angleži is Francozi. Ura napoči, in štirje prijatelji se napotijo s svojimi slugami na pust, ograjen kozji pašnik za Luxembour-gom. Athos da kožarju n^kaj denarja, da se oddalji. Sluge dobe povelje, naj stražijo. Kmalu prijezdi molče druga četa, zdirja v isto ograjo ter se pridruži mušketirjem; nato se predstavijo po šegi, ki je bila v navadi onstran kanala. Angleži so bili vsi ljudje najodličnejsFi stanov; nenavadna imena njihovih nasprotnikov jih torej ne samo presenetijo, ampak tudi vznemirijo. »Ali pri vsem tem vendar ne vemo, kdo ste,« pravi lord Winter, ko imenujejo trije prijatelji svoja imena; »z ljudmi, ki nosijo taka imena, se ne bijemo; to so planšarska imena.« »Prav imate, milord, to so tudi samo privzeta imena,« pravi Athos. »In zato tim bolj želimo vedeti resnična imena,« odvrne Anglež. »Ali vendar ste igrali z nama, ne da bi vedeli za najini imeni,« pravi Athos, »ter naju spravili ob oba konja.« »Ros je, toda takrat je šlo samo za naše pištole. danes gre za našo kri; človek Igra s celim svetom, bije se le z vrstniki.« »To je res,« pravi Athos. In obrne se k onemu izmed štirih Angležev, s katerim se je imel biti, ter mu pove čisto tiho svoje ime. Porthos in Aramis storita isto. »Upam, da vam to pač zadostuje,« pravi Athos svojemu nasprotniku, »in sem vam dovolj visok gospod, da mi izkažete čast, križati svoj meč z mojim?« »Da, gospod,« pravi Anglež in se pokloni. »Prav! Ali hočete, da vam povem še nekaj?« odvrne Athos hladno. »Kaj ?« vpraša Anglež. »Da bi bili storili prav, ako niste zahtevali, da se vam dam spoznati.« »Zakaj pač?« »Ker me smatrajo mrtvim, ker imam vzroke želeti, da se ne ve, da Še živim, in sem zato prisiljen, usmrtiti vas, da se ne razglasi moja skrivnost.« Anglež pogleda Athosa, mislč, da se šali; toda ta se ni šalil niti najmanj. »Gospodje,* pravi Athos, obrni vši se ob jednem k svojim prijateljem in njihovim nasprotnikom, »ali je vse v redu?« »Da,« odvrnejo jednoglasno Angleži in Francozi. »Torej nastop,« pravi Athos. In takoj se zabliska v žarkih zahajajočega solnca osem mečev, in boj prične s srditostjo, ki je bila med osebami dveh sovražnih si narodov čisto naravna. Athos so je bojeval hladno in po pravilih, kakor bi bil v borilnici. Porthos, po svoji nesreči v Chantilljru brezdvomno nekoliko ozdravljen prevelike samozaupnosti, je igral igro, polno finosti in previdnosti. Aramis, ki je imel še dovršiti tretji spev svoje pesmi, se je podvizal kot človek, ki se mu jako mudi. Athos usmrti prvi svojega nasprotnika: le enkrat ga vbode, toda kakor nu je pe idal, smrtno; meč mu je prodrl srce. Porthos zvrne svojega kot drugi v travo: pre-bodel mu je stegno. Nato vzame Porthos Angleža, ki mu brez vsakega obotavljanja izroči svoj meč, v naročje in ga odnese v kočijo. Aramis je napadal svojega tako neumorno, da se mu je ta umaknil za kakih petdeset korakov ter Be spustil končno med kričanjem in zasmehovanjem slug v beg. Kar se tiče d* Artagnana, se je odločil samo za defenzivo; kakor hitro pa zapazi, da je nasprotnik utrujen, mu izbije z močnim sunkom od strani meč iz roke. Ko baron vidi, da je razorožen, odskoči za dva ali tri korake; toda v tem trenotku mu spodrsne noga, in prevrne se vznak na tla. Z enim skokom je d'Artagnan na njegovi strani in mu nastavi meč na vrat. »Lahko bi vas usmrtil, gospod,« pravi Angležu, »in popolnoma ste v mojih rokah; toda vaši sestri na ljubo vam darujem življenje.« Vzradoščen, da ima opravka s plemičem tako miroljubnega značaja, objame Anglež d'Artagnana in izreče proti trem mufketirjem tisoč laskavih besed. mok. Kopača.* NoCem zagovarjati osebe, > | omeniti hočem, da ao nakopičili toliko napi • dov na eno osebo, ne zato, ker je trgovec, ampak ker si je upal sklicati shod, eno tako človeče domišljavo, in učitelji so ma zaupali in razložili svoje sanje I ! In kaj je se naredil ta VrCon, da se tako hudujejo nad njim? Kaj more narediti ta nida, ker ni bila v šoli. Ta ubogi VrCon je izdal povelje časnikom, naj zbobnajo ljudstvo na njegov shod. Ker pa kat. uredniki poznajo tega Človeka, so iz ljubezni do njega vrgli vabilo v kos. — Hm! Vabilo je lahko Slo v kos, ali brez njih bobnanja je prišlo toliko zavednih ljudij, da bi napolnili več tisoč uredniških košev. Jezijo se, da je govoril tudi soe. dem. Kopač. Sram Vas bodi! Taki poslanci, da se hoje resnice in ne pridejo, kadar jih ljudstvo vabi: pokazali ste s tem, da ste res le za doma in za pobiranje dijet in pa za komodno življenje. Dober teki Si že zapomnimo, koliko obljub ste naredili in koliko spolnili. VaSe geslo je le: Križaj ga, ako ne gre za tabo 1 In ta VrCon je tudi zahteval račune, volil pa ni poslancev in tudi njegovi pristaši so bili proti. Zapomnite si, da od Vas bodemo zahtevali račune in zakaj, ne zato, kar Vas nismo volili, ampak zato ker Vas plačujemo, voliti je pravica, plačati pa dolžnost, zapomnite si! Vipavski kmet ni danes več tak, da ga bi kdo prodajal, kakor blago, zato je pa takoj spoznal, da ga hočete vleči naprej po starem, da bi se med seboj ravsali ter Vam po shodih hosano peli. Spravili pa ao se zlasti na Vrčona. Radi bi ga obsodili in ga pasi ali v temo, ker pišejo, naj dela le pri svoji trgovini in posojilnici, v drugo pa naj se ne meša, ker da znajo .Šuštarji' soditi, kakšna kopita ima! Jezuiti, ako Vas ni sram, pojdite med ljudstvo, kaj se skrivate po brlogih, ter si ustvarjate stranko, da potem nastopite kot volkovi, kaj se ozirate, ali se bojite? Kdor je pošten, dene račun pred svoje, ter ako je prav delal, ni treba se bati, ni treba hoditi na shod z gardo svojih somišljenikov. Kaj prodajate vero po shodih, ljudstvo pa Ščuvate proti svojemu bližnjemu, ljud. učitelju, kateri izvršuje bolj svojo dolžnost kakor Vi. V kratkem ljudstvo spregleda, ako pojde tako naprej, in pokaže takim voditeljem pot, kamor jim pritiče. Iz Repentabra. — Znameniti dan je praznovala tukajšnja občina 10. januvarja t. !., kajti tega dne je bil slovesno umeščen ali »šteliran* novo došli župnik g. Fran Rišlavi. Tomajski dekan C. g. Matija Sila je govoril slavnosten govor, slovesno sv. mašo pa je služil slavljenec z dekanovo in kapla-novo asistenco. Cerkveno slavnost so poveličevali domači pevci, a orgije je gonil dnev-ničar g. Flek iz Sežane, ki prihaja ob slavnostnih dneh k nam. Streljalo, pokalo in pritrkovalo je tako, da je marsikateri veselo vzdihal: »Ah, da bi bilo vedno tako!" Po sv. maši je bila slavnostna pojedina, H koji so bili povabljeni poleg duhovščine, g. župan z podžupani, cerkvena sUrašina, mežnarja, Flek in prvak pevcev Ivan VovkCev. Šolska korporacija, po mislih g. župnika in njegovih dveh prednikov, naj se ignorira. UCiteljstvo je seveda popolnoma zadovoljno, fl da ni bilo povabljeno na »Smavs*; ono zvesto, neutrudno in vzgledno deluje v vsestransko blaginjo izročene mladine in človeštva, in to mu je v zadostilo, altroehe slavnostno kosilo! Tukajšnje županstvo je že meseca maja 1. L dalo svojega domačega sina učiti org-Ijavstva ter je po osemmesečnem pouku vendar že zmožen vršiti orgljavsko službo. A glej ga šmenta 1 Domačin, po mislih in govoričenju domačih pevcev, ni vreden, da bi služil —naj prihajaf tujec,on na^ služi, tako je nobel. Lepa je tal Kaj ne, g. Luka? Domoljub. Av8e, 13. jan. 1904. — (Kaj storijo svitle kronice.) — Kmalu bode leto dnij, odkar ste priobči dopis iz Avč, ki je bil popolnoma resničen, pa je strašno razjezil našega gospoda nunca, kajti resnica v oči kolje. — Da smo jih morali slišati, krivi in nedolžni, je trikrat izpred oltarja aH prižnice obljuboval 4 tisoč kron tistim, kateri so dopis skovali, da naj mu dokažejo, da je res tako govoril, pa nobeden se ni oglasil. — In to zaradi tega ne, ker obljubiti in dati je preveč. O tem smo se že pri napravi novih zvonov prepričali, ko nosi eden zvon na sebi podobo njegovega pa-trona, pa ga ne stane niti beliča, akoravno je bil obljubil. Pa pustimo preteklo, poglejmo sedanje. Vse za denar 1 — Na novega leta dan, na praznik obrezovanja gospodovega, so peli cerkveni pevci latinsko sv. mašo, a njemu se je strašno mudilo, da je tako na kratko in tiho pel, kakor da bi bila tiha maša. Prišla pa je nedelja prva letošnjega leta. Gosp. nune je oznanil v podružnici Nad Avčami peto sv. mašo in navadni »ofer*. Tedaj pa ne vem zakaj, ali ko ni bilo videti mnogo ljudij, ali ker so pevci peli slovensko sv. mašo »Večni Oče", ni čakal, da bi bili odpeli, ampak je kar tiho molil glorijo. — In tudi pri molitvah je bilo tiho, kakor tudi pri evangeliju. — Pevci in organist osupneni so nehali peti in orgij ati. Ali glejte čuda! začel je »ofer", začele so padati svitle kronice na oltar, naš Pre Karleto ves spreobrnjen je poslal cerkvenega ključarja na kor, da naj se orglja in poje, in začeli so pevci peti božično pesem »Pre-čudna je nocojšna noč*, ali bolj po pravici bi bilo »Prečuden je današnji dan!" Že seje »ofer* nagibal h konci, že so sive starke počasi polagale svoj dar na oltar, kar ?? pri-lomasti še nekaj mladenčev iz sosednje ku-racije sv. Štefana, ki so, morda ko so dragi možki spali, tako pa oni »ofer* zaključili. Pre Karleto, ko je videl, da so mu nanesli že precejšni kupček drobiža, je spre- menil do ofra tiho mašo po ofru v slovesno peto sv. maso, in s takim glasom je pel, da ko bi bil zunaj, bi se uro daleč slišalo. Pomislite, dragi Citatelji, kaj vse nare _ dijo svitle kronice!.! Od italijanske meje. — Ako bi hotel .človek oprati le nekoliko one nunce, kateri si domnevajo na eni strani, da so nekaki polbogovi — in tega prepričanja so gotovo tudi naš »gospuat* — na drugi pa očitno in zavra tno napadajo in obrekujejo poštene in nedolžne ljudi ter netijo med njimi prepir, popisati bi moral cele folijante. Pred nedavnim časom smo imeli tudi mi »srečo*, dobiti nekega takega »polboga*, kateri pa d je znal pridobiti že v drugih občinah med goriškimi občinstvom »slavno* ime ter gotovo — sedež tik sv. Petra v nebesih! V začetku aowg7Tspuaf* ljudi irprecej pri minrpustili, ker so se pripravljali na izpite, in ker ni bilo ne državnih ne deželnih in ne občinskih volitev. Sedaj pa, ko imajo vseh 24 ur na razpolago, si štejejo v svojo sveto dolžnost vtikati svoj nos v vsako stvar. Pri tem igra glavno ulogo njegova služkinja; pa tudi on se mora vtikati v stvari, ki ga ne brigajo nič. Umevno, da je farovž potemtakem središče vseh spletkarij, zdražbarij in opravljanja, katero se glasi potem — izpred oltarja. Kdor ne trobi v njegov rog, je vedno izpostavljen njegovemu pikanju. Svojega sinčka »Prismojenčka* povsod vsiljuje ter skuša izpodrivati napredno časopisje. Na-prednjaki so mu trn v petij vendar so mu največji prijatelji! (Prišel je namreč ta jezuit do prepričanja, da bi se mogoče več opravilo z lepa.) Kar pa počenja ta »nadčlovek" z njemu neljubimi osebami, presega že vse meje, udriha izpred oltarja po nedolžnih in poštenih osebah ter nareja iz mišice slona. Cerkev rabi večinoma samo v to, da se on povzdiguje, ker njegova oseba je med pridigo vedno na prvem mestu. Umetno vplete v pridigo celo snov, katero je nabral med tednom ali pa pove se kakšno neresnično dejstvo iz zgodovine; pri tem pa vedno meri na neljube mu osebe. Zunaj cerkve pa na čuden način Ščuva ter denuncira. človek bi mislil, da so se ta »gaspuat* v poldrugo-letnem bivanju med nami v gorah vendar nekoliko ozdravili od svoje nervoznosti, ali kakor kaže so še vedno nervozni; vendar bi bilo to odpustljivo, ako bi ne igrala tu tudi katoliška hudobija velike uloge. Cela stvar tega »gaspuat nunca* je namreč toliko bolj važna raditega, ker se čuti vzvišenega nad navadno ljudstvo ter hoče tudi ljudstvu vbi-čiti v glavo, da je nekaki polbog, pri tem pa udriha na nesramen način po nedolžnih osebah. Da bi se ta prečastiti poboljšal, ni niti govora, vendar naj čitatelj povzame že iz tega, kakošni so ti »svetniki!" Domače in razne novice. Avskultantom je imenovan pravni praktikant g. Josip S i m č i č. .Gorlfika ljudska posojilnica" v Gorici naznanja, da je odpravila vsled sklepa načel-stva in nadzorstva s 1. jan. 1904. dosedanjo stalno 7i% uradnino od menjičnih posojil, tako da se od 1. jan. 1.1. naprej %% stalna uradnina niti starim niti novim dolžnikom ne bode priračunovala, Jaroslav Koclan je žel tudi v Trstu, kjer je nastopil dvakrat, kolosalen vspeh. Listi so polni največje hvale o nastopu velikega slovanskega umetnika Kociana. Hitro poslovanje pri okrajni sodnlji ˇ Gorici. — Došle so že opetovane pritožbe, koliko časa da se mora čakati pri tukajšnji zemljiški knjigi, predno se dobi še tako kratek in jednostaven izpisek iz zemljiške knjige. Predno se dobi izpisek, traja včasih čez dva meseca, kar je vnebopijoče ter trpijo vsled tega stranke dostikrat Škodo. Ako si hoče stranka hitro najeti posojilo pri kakem denarnem zavodu, mora čakati včasih celo večnost, predno se dobi izvadek iz zemlj. knjige. Poklicana instanca naj vendar poskrbi za zadostno število uradnikov v zemlj. knjigi. O pretepu v Renčah sta pisala »Gorica* in »Slovenec", pa kako. Obdolžila sta g. Petra Pahorja, da se je pretepa!, da je podrl nekoga na tla ter da je v zaporu. To pa ni nič res. Res je bil v Renčah pretep, in neki Marega in Kome! sta bila tepena, da sta morala v bolnišnico, ali nič res ni, da bi bil g. Peter Pahor tako prizadet, kakor sta pisala ta dva katoliška lista, ki sevtda ljubita resnico nad vse 1 Peter Pahor je bil v drugi sobi v družbi starašine Arčona in njegovih dveh hčerk. Ko je pričela tepeSka v drugi sobi sobi ter so kozarci leteli cel j v to sobo, so odšli Arčonovi in Pahor iz 2. gostilne, češ, da tam niso varni. Ko so odhajali, je priletela steklenica v hrbet jedni hčerki Arčonovi, Pahorja pa je nekdo udaril po glavi. Ali ne da bi bili reagirali, so odšli.,. Na to pa prihajata katoliška lista s poročilom, da je Pahor vrgel jednega na tla, ga pretepal ter da je radi tega zaprt! To je nekaj groznega, taka obdolžitev v javnosti! Ali »Gorica* jo je zapisala, morda celo z nekim veseljem, da je le mogla udariti po Pahorjih. Možje pri .Gorici* dobro poznajo Renče in tudi Pahorje. Zato pa se jim je moralo pač ie čudno zdeti, da bi bil Pahor tako prizadet pri tepe^i. Ali ne, ni se jim ljubilo informovati se o tej reči, marveč kar bruhnili so na dan s tako smelo obdolžit-vijo spoštovanega moža. Ali ni na dlani, da so to storili za nalašč? Mi smo tudi culi o pretepu v Renčah, ali nismo hoteli pisati niti besede, marveč smo se prej informirali, in na podlagi te informacije moremo reči, da sta katoliška lista »Gorica* in »Slovenec* storila veliko krivico g. Petru Pahorju 1 — Vidite, tako je »dobro časopisje", kakor se (Dalje v prilogi.) Ker je bil Porthosov nasprotnik že v vozu in je Ara-misov pokazal pete, je bilo misliti samo še na mrtveca. Nadejajo se, da rana ni smrtna, ga Porthos in Aramis slečeta; pri tem pade iz njegovega pasu težka mošnja. D'Artagnan jo pobere in poda Lordu Win-terju. »In kaj, vraga, hočete, da napravim ž njo?« pravi Anglež. »Izročite jo njegovi rodbini,« odvrne d'Artagnan. »Njegova rodbina se niti najmanj ne briga za tako malenkost, ker deduje rento petnajst tisoč Ioni-sdorov; vzemite to mošnjo za svoje slugo.« D'Artagnan vtakne mošnjo v svoj žep. »In zdaj me poslušajte, moj mladi prijatelj, kajti upam, da mi dovolite, nazivati vas s tem pridevkom,« pravi lord Winterj »če želite, vas predstavim drevi sToji sestri, lady Clarik. Bilo bi mi namreč ljubo, da so vam izkaže hvaležno tudi ona, in ker pri dvoru ni zapisana slabo, bi vam mogla biti njena beseda v bodočnosti morebiti prav koristna.« D'Artagnan zarudi radosti in se prikloni v znamenje privoljenja. Med tem se približa d'Artagnanu Athos. »Kaj misl;~ skreniti s to mošnjo?« mu zašepeče čisto tiho na :iiO. »Tebi jo dam, moj dragi Athos.« »Meni ? In zakaj ?« »Presneto, ti si ga usmrtil: to je tvoj zakonito ti pripadajoči plen.« »Jaz, dedič sovražnikov!« pravi Athos. »Za koga pa me imaš ?« »To je vojna navada,« odvrne d'Artagnan; »zakaj naj bi ne bilo to navada tudi pri dvoboju?« »Tudi na bojišču nisem storil tega nikdar,« reče Athos. * Porthos skomizgne z rameni, Aramis pa odobri z gibljajem ustnic Athosovo načelo. »Potem daj ta denar slugam,« pravi d'Artagnan, »kakor nam je rekel lord Winter.« »Da,« reče Athos, »dajmo ta denar slugam, pa ne našim, ampak angleškim!« »Athos vzame denarnico ter jo vrže koSijažu. »Za te in za tvoje tovariše,« pravi. To v resnici plemenito postopanje moža, ki je bil brez vsakega denarja, preseneti celo Porthosa, in o tej francoski velikodušnosti, ki so jo razglasili lord Winter in njegovi prijatelji, so povsod poslušali z odobravanjem, samo gospodje Grimand, Mousnueton, Planchet in Bazin ne. Pri slovesu da lord Winter d' Artagnanu naslov svoje sestre; stanovala je plače Rovale, ki je oil tedaj odlični del mesta, št. 6. Sicer pa se mu ponudi, da pride ponj in ga predstavi. Dogovorita se, da se dobita ob osmih pri Athosu. To spoznanje z miladv je dalo mislim našega Ga-skonca nemalo opravka. Mislil je, kako čudno je bila zapletena ta ženska do onega dne v njegovo usodo. Po njegovem prepričanju je bila kardinalova kreatura, ali vendar je čutil, da ga vleče k nji eno onih čustev, pri katerih si ne moremo dati nikakega odgovora. Njegov jedini strah je bil, da bi spoznala v njem moža iz Meuga ali Do vera. Potem bi vedela, da se Šteje k prijateljem gospoda de Treville ter je torej z dušo in telesom vdan kralju, kar bi ga spravilo ob del njegovih prednostij, ker bi igral ž njo jednako igro, Če bi ga poznala .miladv, kakor pozna on njo. Z ozirom na začetek ljubkovanja med njo in grofom Wardesom je pripisoval naš domišljavi mladi mož temu malo pomena, dasi je bil marquis mlad, lep, bogat in pred vsem kardinalov ljubljenec. Človek ni zaman star dvajset let, zlasti če je rojen v Tarbesu. D'Artagnan se obleče doma bliščeče; nato se vrne k Athosu in mu po svoji navadi pove vse. Athos posluša njegove naklepe j nato zmaje z glavo in mu z nekakšno trpkostjo priporoči previdnost. »Kaj!« mu reče, »pravkar si izgubil žensko, ki si jo imenoval dobro, dražestno, popolno, in zdaj že zopet laziš za drugo!« D'Artagnan začuti resnico očitanja. »Gospo Bonacieux sem ljubil s srcem, dočim ljubim miladv z glavo,« se zagovarja. »S tem, da se ji dam predstaviti, hočem pred vsem priti na jasno o ulogi, ki jo igra pri dvoru.« »Uioga, ki jo igra; vraga, po vsem kar si mi povedal, to pač ni težko uganiti. Kardinalova poslanka je, ženska, ki te zvabi v zanjko, v kateri pustiš svojo glavo.« »Hudiča, moj dragi Athos, zdi se mi, da vidiš stvar v zelo temni luči.« »Dragi moj, jaz ženskam ne zaupam- Kaj hočeš, zaradi njih sem se moral pokoriti! In to zlasti zaradi blondink. Miladv je plava, ali mi nisi rekel?« »Njeni lasje so tako lepe plave barve, kakor jo je le težko najti.« »Ah, moj ubogi d*Artagnan,« zaječi Athos. »Poslušaj vendar, hočem se samo prepričati. Ka-korhitro izvem, kar hočem vedeti, se odtegnem. »Le prepričaj se,« pravi Athos flegmatično. Ob dogovorjenem Času pride lord Winter; toda Athos, ki je vedel za uro, je odšel v drugo sobo. D'Artagnana dobi torej samega, in ker je bila ura že skoro osem, odvede mladega moža s seboj. Elegantna kočija je čakala spodaj, in ker sta jo vlekla dva iskra konja, dospeta v hipu na plače Rovale. Priloga ..Softe" It. 5. i dns 16. Januvarija 1904. hvalijo. Nikdo ni varen pred temi veC in manj posvečenimi Časnikarskimi banditi! Nd, sedaj se je oglasil pa Se ,Prim. list* ter tudi prinesel tako vest o pretepu, kakor »Gorica* in »Slovenec* in nesramno napadel P. Pahorja. Dasi je med tem časom .Gazzettino* že popravil, kar je bil zgrešil v pripovedovanju o tem pretepu, so vendar posvečenci okoli .Prim. lista* udarili po Pahorju. To je pač vrhunec drznosti in nesramnosti. Taki ljudje zaslužijo eksemplarično kazen, razumni ljudje pa vedo, kaj jim je storiti s takim .dobrim časopisjem*. Ven iz hiš s takimi listi, na gnojišče ž njinuVJcamor. edino tičejo t Ven z vsemi tremi tatovi časti! »Kažipotov* po Goriškem in Gradi- šL»nnkem smo priložili danes toliko, kolikor nam jih je naš knjigovez utegnil zvezati. Ostali dobijo prihodnjič. Jour fix bode drevi v hotelu južne železnice, kakor navadno, ker odpade namerava plesna zabava »pri jelenu«. Dobrodošli gostje iz meščanskih krogov! Plesne vaje .pevskega in glasbenega j društva* se radi nepričakovanih ovir ne bodo ] vršile, kakor naznanjeno v zadnji .Soči*. V odškodbo se priredi gg. pevkam in pevcem zabaven večer; dan in kraj se določi kasneje. »Sv. katolISka cerkev izbacne vašo »Čitalnico* iz cerkvenih prostorov, ker držite mladino pohujsljtve liste .Sočo* in »Slov. Narod*. Ako pa te liste v tek. letu več ne naročite, vas sveta cerkev rada sprejme spet v svoje naročje.* To je vpletel župnik iz Solkana v svojo novoletno propoved in se teh besed tudi dosledno držal ter iztiral sod-nijskim potom, seveda »v imenu sv. kat. cerkve" Čitalnico pod milo nebo, da je morala slednja iskati zavetja v prostorih neke bivše kovačije. Na opazko nekega člana »Čit,*, da se večina odpove, ako izostaneta »Soča* in »Narod*, je naš župnik zagotovljal, da vstanovi potem novo »Čitalnico* na »katoliški podlagi*. Kdo bode pa zahajal notri, ni omenil, ker sam ve, da jih bode presneto malo.* Tako nam pišejo iz Solkana. Doslej je bil župnik Kolavčič v Solkanu še nekaj moža, da pa more tako nizko poseči, tega pa nismo mislili. Upamo, da mu dajo zavedni Solkanci primeren odgovor. Kaaienjskega župnika Kosca smo bili sprijeli m» njegov dolgi jezik, ko je bil priobčil v Gorici tisti podel dopis o shodu pri Rebku ter je neopravičeno udrihal tudi po nekaterih osebah. Povedali smo mu, kar mu gre, ali na to je prišla .Gorica* na dan s trditvijo, da smo ga po nedolžnem ošeškali, ker da on ni pisal onega dopisa. — .Gorica* je — lagala. Mi vemo pozitivno, daje pisal oni dopis župnik Kosec. »Gorici* je tako malo mar za resnico, ck gre lagat celo v lakih stvareh. Noben pošten časopis ne stori kaj takega, da bi rekel, da tega pa onega ni pisal ta in ta, dočim je pisal, marveč se nagne rajši k stvari, ako ga že hoče braniti. Seveda klerikalcem ni za dobro stvar, ker te ne poznajo, ker se lovijo le za slabimi stvarmi; zato umevno se ne zatečejo k hranitvi stvari, marveč se kar zlažejo: Tega dopisa ni pisal župnik Kosec, dasi jim ga je poslal on in ga je on tudi pisal. Iz tega se razvidi, kako nizko pada katoliško čosopisje, in kako se nw «<^«me,.4]iC serviser vs&tkgtoliško časopisje ni drugega nego ena velika laž. .Gorica* laže,.da se kar kadi, in zlagala se je celo tako grdo o Koscu, dasi je ni nikdo vprašal, naj potrdi, da ni on pisal. Kdo more potem še kaj verjeti takim listom, kakoršen je .Gorica"? Nikdo, ker njene laži so take, da se jih da kar otipati. Družba sv. Cirila in Metoda je imela v lanskem letu skupnih dohodkov K 43,365.13, troškov fia K 42.55M7, Rodoljubi, podpirajte toli potrebno družbo! TakaJSnje gledališče je pregledala komisija, sestavljena iz zastopnikov okr. glavarstva, magistrata in gasilnega društva, če je povsem varno proti požaru, ker je na-mestništvo izdalo posebne naredbe glede varnosti po glediščih z ozirom na katastrofo v Čikagu. Baje je pa goriško gledališče tako sestavljeno in ima toliko izhodov, da se ni bati nikake katastrofe, marveč bi se v slučaju ognja lahko vsi rešili. Če je le resi Občinska uprava v Gorici je v taki zagati, da si ne ve nikakega izhoda iz nje. O magistratu goriškem se čujejo pritožbe dan na dan. Vse zabavlja, tudi Lahi, ki stojijo blizu magistrata, ali odpomoči ne ve nihče. Mestu manjka na stotine potrebnih rečij, saj smo n. pr. sedaj ob dežju v celem mestu kar v eni veliki luži, vrhu tega je vse drugo narobe, in ne izvrši se ničesar. Lani so slepili z vodovodom, da bomo na čistem, da ga dobimo do konca leta 1903., ali obljube so ostale le obljube. Sedaj pa so začeli tudi premišljevati, kako bi se odpomoglo tej splošni mizeriji. V nekem laškem listu čitamo o tem dolge članke, ali ne verujemo, da bodo kaj pomagali. Vlekla se bo pač baraka še tako naprej nekaj časa, in bržčas toliko časa, da bo potrpežljivost prebivalstva docela preskušana. Potem pa podere to barako ter si polagoma vstvari nove čase.... Izgubljena pravda. — V četrtek je bila na državni sodniji na Dunaju izrečena končna beseda v pravdi mestne občine goriške proti svoječasni zaplembi davščine od strani države glede slovenske šote v Gorici. Ta sodnija je že odbila enkrat vlogo mestne občine radi formalnih pogreškov, sedaj je bila predložena druga vloga, katero pa je sodnija tudi zavrnila, ker je dala prav izvajanjem vladnega zastopnika. Sedaj je konec. Stroške, katere so imeli na magistratu, bi si bili lahko prihranili, ker je bilo že od prvega početka razvidno, da ne proderejo s pravdo. Pa za take reči imajo preveč denarja, le za kaj koristnega ga ni! Povišanje hranarlno v tukajšnji Ženski bolnišnici. — Poprej se je plače- valo v tretjem razredu na dan K 1*32 za osebo, odslej se bo plačevalo K 1*45; osebe, pripadajoče deželi, imajo popust 11 vinarjev na dan. V drugem razredu se je plačevalo K 2-72, sedaj K 2-93. Nova taksa je stopila v veljavo z dnem 15. t. m., ker je namest-^ ništvo tak povišek potrdi.b. Umrl je v Gorici na izvoznem trgu v vozu neki Fr. Leimberg s Pruskega:'Imet je 23 let. HubelJ. — Sedaj je nekako potihnilo vprašanje vodovoda iz Hublja. Baje pogajanja s g. B. radi vode ne pridejo do nikakega zaključka, po drugi strani pa študirajo, če bi ne bila voda iz Hublja v slučaju dežja preveč kalna. Glede MrzlekaJP?L JM. J^BtaL_od_ novembra dalje novo ponudbo tvrdke Kurz & G. ter protiponudbo mestnega inženirja, ali tudi tu čakajo nekakih odgovor I Čakali bodo najbrže še dolgo. Utonila sta dva moška pri Zdravščini v Soči, ko sta šla z dvema drugima v malem čolnu privezavat drugi čoln, kateri je hotela polna reka odnesti. Doslej jih še niso našli. ? obraa je ugriznil konj hlapca J. Culota pri tvrdki E. Pirona, ko je dajal jesti, ter ga strašno razmesaril. Prinesli so ga takoj domov ter poklicali zdravnika. Grdenjo ljudi J v cerkvi. - Neko posebno manijo imajo nekateri nunci, da tako radi obirajo ter vlečejo čez zobe ljudi v cerkvi. Mislimo, da ni potreba povdarjati še posebej, da tako grdenje v hiši molitve ni umestno. V Grgarju je naznanjal nune na novega leta dan, koliko jih je v preteklem letu umrlo in koliko je bilo rojenih. Pristavil pa je pri tem, da eden je bil rojen brez očeta ter je moral biti oče hčere za botra, sin pa se imenuje (tu je imenoval ime). V kako svrho se izpostavlja na tak način ljudi v posmeh drugim P AH je to naloga cerkve? Ali se hoče na tak način morda vplivati poboljševalno na ljudi? Ne verjamemo, da bi bilo to pravo sredstvo,... Gospod nune naj študira rajši statistiko otrok takih očetov, ki bi sploh ne smeli biti očetje. Če bi se z raznih prižnic culo ob novem letu tisto število, bi zneslo dosti!S temi .na pranger*, ne pa obešati na veliki zvon eno nezakonsko dete v faril Cerkev ne stoji za to, da bi se razpostav-ljalo v njej ljudi v zasmeh drugim! Tega ni učil Kristus! .Kdor je čist, naj vrže prvi kamen na njo*..,, ali nijeden ni bil vržen. Hiša božja ne sme biti sramotilnica in ne politično shajališče, pa ponekod je pri .modernih* nuncih oboje! Vera peša, pa bo pešala še bolj! Svarilo pred Izseljevanjem v Ameriko. —• Ministerstvo za notranje stvari je razposlalo političnim deželnim oblastim nastopno informacijo: Za industrijalne delavce, ki bi se hoteli izseliti v Zjedinjene države severoame-riške, so za sedaj, a bržkone tudi za vse leto 1904., nade jako slabe. Ker so mnoga industrijalna podjetja prenehala delati, dobivajo na novo došli izseljenci dela le z veliko težavo. Mnogi so že mesece brez dela in na tisoče izseljencev je radi pomanjkanja dela prisiljenih v povrnitev v domovino. Vsled tega so vsi parniki, ki vozijo v Evropo, oddali že za bližnje mesece prostore v med-krovju in ne morejo ustrezati vprašanjem onih, ki se hočejo vrniti domov. Izkazi, ki so jih izdale parobrodne družbe, navajajo število potnikov v medkrovju iz New-Yorka v Evropo od 1. oktobra do 10. novembra z 27.0C0, nasproti 13.000 v isti dobi lanskega leta. Večina onih, ki se vračajo, so Italijani, Poljaki, Slovaki, Hrvatje in Madjari. Koliko se poJC v zaporih. — V zaporih V novem sodnem poslopju je bilo lani: V preiskovalnem zaporu 250 moških, 13 žensk, ki so pojedli prvi 6576 porcij, ženske 440. Obsojencev 235, ki so pojedli 19,472 porcij in 13 žensk, ki so pojedle 482 porcij. Od okr. sodnije je bilo v preist zaporu 44 moških, 17 žensk, ki so pojedli 94 porcij; obsojenih 679 moških, 98 žensk, pojedli 4893 porcij. Od okr. glavarstva je prišlo 455 moških, 50 žensk; pojedli 1933 porcij. Izmed izgnanih je bilo 70 molkih, 9 žensk, pojedli 1279 porcij. Požar. — Včeraj v jutro okoli 3, ure je pogorela posestniku Antonu Rijavcu v Št. Mihelu pri Šempasu It. 3. lopa s svinjaki, 2 stari svinji ter 16 mladih. Kako je nastal ogenj, se ne ve. Posestnik je zavarovan pri »Adriatici*. Stekel pesi — Nekemu Tomaslniju je crknil 10. t. m. pes; sodi se, da bi bil stekel. Radi tega je izdal tukajšnji magistrat ukaz, da morajo vsi psi nositi zopet nagobčnike ter je prepovedano voditi jih v javne lokale ter jemati v tramvaje. Tudi se mora namaniti magistratu nemudoma vsaka sumljiva pasja bolezen. Postojnski salonski orkester Vabi k predpustni veselici, katero priredi dne 17. prosinca 1904. v dvorani »Narodnega hotela* v Postojni. Kot gost nastopi si. gledališka damska kapela iz čikage. Vspored: Petje, godba »Bucek v strahu1, veseloigra, Nastop damske kapele. Ples. Hej odmorom: Šaljivi telefon. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Tatvine. — Dom. Černetu v Kočevji je ukradel nekdo 50 K, ko je bil Č, z doma, — Pel. Morsutu je ukradel neznan tat v delavnici na Studei t. 6. iz zaprte pisarne K 90. — 18 letn. *i. Koritnik, sin sedlarja I. Koritnika, je prodal lep bič zijednosamo krono. Oni, ki je kupil, je premišljal, da to ne more biti poštena reč, in res se je pokazalo, da je A. K. ukradel bič svojemu očetu. Ukradene pa so še druge reči, v vrednosti okoli 100 K, Baje je kupilo te reči več izvoščekov, proti katerim se bo oblastveno postopalo. — Neznani tatovi so ukradli pri Sv. Marku 32 desk, dolgih 1 dO 5 m. Deske so bile last tvrdke Saccani ter so ležale zunaj brez vsakega varstva. — Neki Gu. Sco-lar iz Trsta je šel malce natrkan iz Gorice Miladv Clarik vsprejme d'Artagnana resno. Njena palača je bila izvamedno krasna, in dasi je večina Angležev vsled vojne zapustila ali hotela zapustiti Francijo, je miladv dala pripraviti mnogokaj novega, kar je kazalo, da splošno veljavno izgnanje Angležev nje ne zadeva. »Tu vidite,« pravi lord Winter, predstavljajo d'Ar-tagnana svoji sestri, »mladega plemiča, ki je imel v svojih rokah moje življenje, pa svoje prednosti ni maral izkoristiti, dasi sva si stala nasproti kakor sovražnika v dvojnem oziru, in sicer ker sem ga raz-žalil in sem Anglež. Zahvalite se mu, madame, če gojite do mene kaj prijateljstva.« Miladv nalahko naježi obrvi. Komaj znaten oblak ji mimogrede zatemni čelo in tako nenavaden smehljaj ji zaigra okoli ustnic, da mladega moža, ki opazi to trajno izpremembo, spreleti nekaj kakor groza. Brat ne opaši ničesar; obrnil se je, da bi se igral z miladvno najljubšo opico, ki ga je potegnila za suknjo. »Bodite mi dobrodošli,« reče miladv z glasom, čigar posebna mehkost je bila v nekem nasprotju z znamenji slabe volje, ki so vzbudila d' Artagnanovo pozornost »danes ste si zaslužili večne pravice na mojo hvaležnost.« Nato se Anglež novM obrne in opiše boj, ne da bi izpustil najmanjšo okolnost. Miladv ga posluša z največjo pozornostjo; vendar je bilo lahko opaziti, kako si prizadeva, da bi prikrila, kako neprijetno ji je to pripovedovanje. Kri ji je silila v glavo, in njena mala nožica se je premikala pod obleko nemirno sem-tertje. Lord Winter ne opazi ničesar. Ko konča, pristopi k mizi, na kateri je stala steklenica španskega vina in kozarci, nalije dva kozarca in povabi d'Artagnana z znamenjem, naj pije. D'Artagnan je vedel, da bi smatral Anglež za veliko razžaljenje, če bi se obotavljal trčiti ž njim. Zato stopi k mizi in vzame drugi kozarec. Vendar ne izpusti iz očij miladv ter zapazi v zrcalu izpremembo, ki se je vršila na njenem obrazu. Ko se ji zazdi, da je ne opazuje nihče več, oživi njen obraz čustvo, jed-nako jezi. S svojimi belimi zobmi prične grizti žepni robec. V tem vstopi lepa, mala hišina, ki jo je d'Ar-tagnan opazil že preje, ter spregovori angleško nekaj besed z lordom Winterjem, ki takoj poprosi d'Ar-tagnana, naj mu dovoli, da so oddalji, opravičuje se z važnostjo zadeve, ki ga kliče, ter prosi sestro, naj mu izposluje oproščenje. D'Artagnan poda lordu Winterju roko in se vrne k mikdv. S presenetljivo hitrostjo dobi njeno obličje zopet prijeten izraz; le nekaj rdečih lis v njenem žepnem robcu jo kazalo, da se jo grizla v ustnice do krvi. Njene ustnice so bile krasne, rekel bi koralne. | Pogovor se obrne na veselo stran. Milady se! umiri navidezno popolnoma. Povo mu, da je lord Winter le njen svak in ne njen brat: ona se je poročila z mlajšim sinom rodbine, ki jo je pa zapustil vdovo z jednim otrokom. Ta otrok je jedini dedič lorda Winterja, če se ta ne oženi. Vse to razodene d'Artagnanu pod zagrinjalom, ki je nekaj zakrivalo, pod katero pa njemu še ni bilo mogoče videti. Po polurnem razgovoru je bil d'Artagnan prepričan, da je miladv njegova rojakinja. Francoski je govorila tako čisto in elegantno, da je bil v tent oziru nemogoč najmanjši dvom. D'Artagnan je govoril galantno in zagotavljal svojo vdanost. Na vse kozle, ki jih je ustrelil naš mladi Gaskonec, se je miladv dobrohotno nasmihavala. Čas slovesa pride. D-Artagnan se poslovi pri miladv ter zapusti salon kot najsrečnejši med smrtniki. Na stopnicah sreča zalo sobarico, ki se mimogrede lahko zadene vanj ter ga do očij zarudevaje prosi oproščenja, da se ga je dotaknila, in to s tako milim glasom, da ji oprosti takoj. D'Artagnan pride drugega dne s^opet in je vspre-jet še prijaznejše nego prejšnji dan. Lorda Winterja ni bilo doma, in tako je morala ta večer pač miladv sprejeti obisk in zabavati gosta. Zdelo se je, da se zelo zanima zanj, izpraševala ga j$, M kod da je, kako se imenujejo njegovi prijatelji in '^ ni včasih mislil, da bi vstopil v službo gospoda kardinal«*. D'Artagnan, ki je bil, kakor znanoj za mladeniča dvajsetih let jako prebrisan, se spomni sumnje, ki jo je gojil do miladv; silno prične hvaliti Njegovo Emi-nenco in ji pravi, da bi ne bil storil napačno, če bi bil vstopil mesto v kraljevo v kardinalovd gardo, ako bi bil poznal na primer gospoda deOavois in ne gospoda de Treville. Miladv izpremeni pogovor brez prisiljenih ovinkov in vpraša d'Artagnana na najnedolžiiejši način na svetu, če je bil kdaj na Angleškem. D'Artagnan odgovori, da ga je poslal tja gospod de TrSville, da nakupi vojaških konj in da je pripeljal s seboj Štiri za poskušnjo. Med pogovorom se vgrlzne miladv dva-ali trikrat v ustnice: imela je opraviti z Gaskohcem, ki je bil pred vsem drugim previden.^ Ob isti uri kakor prejšnji dan odide d'Artagfian. Na hodniku sreča zopet zalo Kettv; tako se je imenovala hišina. Pogleda ga z izrazom dobrohotnosti, ki ne more biti varljiv. Ali d'Artaghanove Misli s6 bile v Zdravščino. Ko je izstopil v Zdravščini, je opazil, da nima ure in verižice ter da mu manjka tudi 10 K. Sodi, da bi bil okradenv vlaku! Dobrodelnost t Gorici. — Dobrodelno društvo pod predsedstvom gospe Matilde pl. Bokslaff je dobilo doslej prispevkov K 130& v svrho, da se daje revežem les in moko. Razdeljevanje je pričelo 15. decembra \ I. ter bo trajalo do 15. marca t. 1. Napadena je bila 18-letna služkinja P. Rožic v ulici Canonica v nedeljo zvečer, ko je nesla vodo domov. Pred njo je stopil v vežo neki vojak, in ko je vstopila s škafom na glavi, jo je oni prijel, na kar je zakričala ter je škaf padel na tla. Oni vojak je na to pobegnil ter imel baje v roki neko orožje. Pred sodniki je stal Anton Butoien, rojen 1. 1877, na Dobrni na Štajerskem, to je oni Butoien, ki je pokradel razne reči v gostilni pri Birsi v RabatiSču, kjer je prenočeval. Tam je rekel, da se imenuje Muller. Prenočeval je v sobi skupno z nekim Lovrencem Furlanom, kateremu je po noči ukradel delavsko knjižico. Zjutraj sta ga našli gospodinja in služkinja v neki drugi sobi. Na vprašanje, kaj iSče tam, je rekel nekaj, potem pa zbežal. Potem so videli, da je zmanjkalo nekaj obleke, žepna ura z verižico in drugo. Pred sodniki je pripoznal tatvino. Prisodili so mu 9 mesecev trde ječe s postom in trdim ležiščem vsaki mesec, potem ga postavijo pod policijsko nadzorstvo. Odprti lekarni. — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni: Cristofoletti-Gliubicb. Koliko denarja gre sa kajenje. — Avstro-ogerska tabačna režija je razvidela iz svojih računov, da v prvih 5 mesecih 1. I. se je pokadilo za 3,600.000 K tobaka. Ta čas se je prodalo 11 milijonov smodk »rosita" in 450.000 .selektos", to so one, ki imajo najmanj nikotina v sebi. Odda se velika soba v n»>m s prostim uhodam. — Ponudbe v ulici Morelli t. 32., H. nadstr. Proti protluu in revmutlzmu, na kateri bolezni trpi na tisoče ljudi.j ob nastopu hude zime, je jedino in najboljše sredstvo Zoltanovo mazilo. Steklenica 2 kroni. Lekarna Zoltan, Budimpešta. Dostikrat se nudi priložnost, da se išče in priporoča pri ranjenju dobro obvezo. Pri tem najbolj pravilno in skušeno sredstvo, kak ;o vsled svojega antiseptičnega, hladečega in bolečino olajšujočega učinka zabranjuje vnetja in poprej zaceli rane, je v celi monarhiji dobro znano praško domače mazilo iz lekarne B. Fragner, c. kr. dvorni založnik v Pragi. Ker se to mazilo tudi pri večletni shranitvi ne spremeni ali izgubi svojega učinka, naj bode isto za nepričakovane slučaje v vsaki družini vedno pripravljeno. 2 Razgled po svetu. Iz seje proračunskega odseka avstrijske delegacije. -- Razprava o rednem proračunu. Odsek je sklenil odpraviti najprej razpravo o vojaških koncesijah, storjenih na Ogrskem in vzeti potem v razpravo redni vojni proračun. Načelnik odseka, del. Baern-raither, je predložil celo vrsto vprašanj, ti-čočih se omenjenih koncesij, na katera vprašanja je vojni minister ob*'mo odgovarjal. Vojni minister pl. PietreicL ,iodal je obširen ekspoze, v katerem je povdarjal, da so naše vojaške ustanove precej zaostale, posebno radi nerešene rekrutne predloge. Minister je pojasnjeval, zakaj se je morala odtegniti predloga glede povišanja rekrulnega kontingenta in je zavračal napade na vojsko. Po- t vdarjal je, da je sedanja vojska, narodna voj- j ska, skupna vojska vseh narodnosti, v ka- * terej uživajo te jednako upoštevanje in jednako zaščito. Nadalje je izvajal minister, da je potreben jednoten poveljni in službeni jezik in dejal, da bi različnost v po zeljnem in službenem jeziku škodljivo vplivala na poveljevanje in vodstvo vojske. Do tega zaključka da sta prišla tudi roadjarska državnika Deak in Andrassv, ki sta se potegovala za skupnost vojske, Cije razdelitev bi zna-čila tudi razpad skupne monarhije. Radi tega mora se vsaki častnik učiti nemški službeni jezik. Minister je na to govoril o polkovnem jeziku, kateremu da se že od nekdaj posveča posebna pažnja in se pri častnikih gleda na to, da poznajo jezik polka, pri katerem služijo. Častniki in kadeti, ki se tekom treh let ne naučijo dotičnega polkovnega jezika, so v napredovanju v službi zapostavljeni. Razun tega se v vsakej vojaškej šoli poučuje vsak gojenec tudi v jednem nencmškem jeziku. Minister je nadalje govoril o prestavljanju častnikov, ki jim daja priliko, da spoznajo različne dežele in narode. Kar se tiče prestavljanja madjarskih častnikov k ogrskim regimentom, pa je minister dejal, da se bo to izvajalo v toliko, kolikor ne bo isto nevarno jednotnosti skupne vojske. Govornik je na to obljubil, da se bo v bodoče od častnikov še ojstreje zahtevalo dovoljno znanje polkovnih jezikov. Zatrjeval je, da je potrebno, da se v vojski goji ljubezen do domovine in naroda, a vojaki morajo tudi biti prešinjeni-čutom skupnosti, tako, da bo vojska močna zaščita države. Kar se tiče vprašanja reforme vojaškega kazensko-pravdnepa reda, dejal je govornik, da je tostransko pravosodno ministerstvo že označilo svoje stališče nasproti diferenčnim točkam, na Oger-skem pa se radi tamošnjih parlamentarnih razmer ni moglo to še zgoditi. V razpravi o. ekspozeju vojnega ministra je predlagal posl. dr. Derschatta resolucijo : Državnozborska delegacija izraža prepričanje, da stoji po odredbah državnih osnovih zakonov za kronovine in dežele zastopane v državnem zboru po 1. 1867., izven sumnje, da je izključna pravica monarha, odločevati o vodstvu in notranji organizaciji skupne vojske, ki se ima izvrševati brez sodelovanja odgovorne vlade. Večina govornikov izrekla je svoje popolno soglasje s prejšnjimi izvajanji vojnega ministra glede vprašanja poveljnega in službenega jezika v vojski in so se izrekali le pomisleki glede koncesij madjarščini v vojaških šolah. Poljski govorniki so izrekli svoje popolno zaupanje v modrost najvišjega gospodarja vojske, kateri ničesar ne dopušča, kar bi škodovalo jednotnosti in spretnosti vojske. Le delegat dr. Krama* se je izrekel proti Derschattovi resoluciji, ker zaači ista kršenje kompetence, in je izjavil, da so napravila nanj simpatičen utis ministrova izvajanja glede narodnostnih pravic in gojenja narodnega čutstvovanja, vendar pa je želel, naj bi se v vojski narodni čut gojil v večjej meri in naj bi se nasproti vsem narodnostim popolnoma jednako postopalo. Derschattova resolucija bila je na to vsprejeta. Odsek je začel posvetovanje o redneraT vojnem proračunuT Tekom debate je izvajal vojni minister, da so zakonski načrti, tičoči se dveletne vojaške službe, že izdelani in izročeni obema vladama. Izvedenje ne more slediti takoj, ker da je pri tem potrebno zvišanje rekrulnega kontingenta, pomnoženje častnikov, preskrbljenje dalje služečib podčastnikov in druge priprave, kakor je bilo na Nemškem. Potem je minister opozarjal na večje stroške, ki so nastali že vsled reorganizacije topništva. Glede vprašanja v dvoboju je izjavil minister, da se vojna uprava trudi, da bi čim več mo- ] goče omejila dvoboj, ali da so vseeno meje, , pri katerih je po današnjrh društvenih nazorih dvoboj neizogiben. Vojna uprava priznava humanitarne cilje lige proti dvoboju, ali vseeno ne more dovoliti častnikom vstopa, ker se isti ne morejo podvreči v zadevah časti dvema častnima svetoma. Ker se pa pričakuje spremembe pravil lige proti dvoboju, bo se dovolil vstop v njo ne aktivnim častnikom. Na to se je zaključila splošna razprava. Mestni svet tržaški bo razpuščen, kakor se sploh sodi v, kratkem času. Vlada pa še ni prišla na dan s tozadevnim odlokom, ker še išče načina, komu bi izročila vodstvo občinskih poslov in novih volitev ter kako bi vso reč uredila, da ne bo prevelike zamere pri Ltihih, V slovenskem gledaHSta t LJubljani so igrali v soboto in v torek izvirno "slovensko dramo »Kralj na Betajnovi* iz peresa Cankarjevega. Igra je vspevala najlepše toli v soboto kolikor v torek. Včeraj so peli prvič opero .Petar Svačič*, katero je uglasbil mladi Josip Mandič, sin dr. Frana Mandiča v Trstu. Županom r Dekanih v Istri je bil izvoljen v soboto gospod Josip Piči ga, dosedanji prvi občinski svetovalec. Društvo slov. in hrv. dijakov upodabljajočih umetnosti »Vesna* na Dunaju naznanja hvaležno, da mu je poklonila .Slov. Matica* 32 znanstvenih in beletrističnih knjig. Nesreča pri delu na železnici. — 20-letni Jakob Bevec dela v tunelu v Ro-colu pri Trstu. V četrtek popeludne je padel neki kamen nanj s tako silo, da ga je podrl na tla. Ranjen je nevarno na glavi ter tudi drugodi nevarno pobit. Prepeljali so ga takoj v tržaško bolnišnico. Franeoski menihi t Trldentu. — Poročajo, da so nakupili francoski menihi poslopje Demozzi v Tridentu za 150.000 K ter da mislijo kupiti tam tudi h6tel Imperial. Tajlnstveno amorstvo. — V drugi polovici decembra so bili našli v vodovju pri morskem Biogradu v Dalmaciji možko truplo. Po vseh znamenjih je bilo sklepati, da je bil dotičnik umorjen in da je morilec (ali morilci) potem vrgel mrtvo v morje. Ali pri truplu niso našli ničesar, po čemer bi bilo možno konstatirati identiteto umorjen-čevo. Morilci so bili namreč toliko previdni, da^ soizrezali tudi znamenja na perilu. Nekateri listi so hoteli vedeti, da je umorjeni neki dunajski kupčijski potovalec, drugi so zopet menili, da je neki umirovljeni orožnik. Obe ti domnevanji sti se izkazali neopravičeni. Sedaj pa javljajo iz Sibenika, da so spoznali v mrtvecu nadporočnika Komlossvja z Ogrskega, ki je imel ljubavno razmerje z nekim dekletom, katero je tudi izginilo. Rusi In Japonci. — Kitajski poslanik v Tokiju je poročal svoji vladi, da je japonsko ministerstvo zunanjih zadev izrazilo željo, da bi javil v Peking, da je drugi ruski odgovor na predloge Japonske že došel, a je tako nepovoljen, da je Japonska prin^rana takoj zagrabiti za orožje, ako Rusija ne odneha. Rusko vojaško je zasedlo strategično važno kitajsko mesto Hajčang, ki leži ob železnici med Mukdenom in Niučvangom. V pristanišču v Hemulpu v južni Koreji je zasidranih šest ruskih bojnih ladij. Ruski admiral Stark je osebno protestiral pri korean-skem cesarju, da se je otvorilo pristanišče Yongamfo. Japonska vlada je pri Kruppu naročila več novih topov, ki se imajo nemudoma vliti. Japonska je kitajsko vlado pozvala, naj ostane v bodoči preteči vojski nevtralna, da ne bodo tuje velevlasti imele povoda, se vrneSavati v vzhodnoazijske zadeve. Car Nikolaj se je baje o ruskih božičnih praznikih izrazil, da ni nobene nevarnosti več, da bi pričela vojna. Sploh prevladuje v ruskih vladnih krogih optimizem, dočim se širijo med prebivalstvom vesti, daje vojna neizogibna. Zapadno sibirska železniška uprava se je izjavila, da odpremi lahko v 4 tednih v vzhodno Azijo 75.000 mož. S tem so ovržene vse angleške vesti, da bi sibirska železnica v slučaju vojne ne mogla funkcijonirati. Japonski poslanik v Sdulu je vplival na koreanskega cesarja, da bi priznal japonski protektorat, kar pa je isti odločno odklonil. Najvišji svet kitajski je baje sklenil cesarici vdovi predlagati, da Yuančikaj nabere 14.000 novih vojakov in se sklene z Japonsko zveza, ako bi se Rusija ne umaknila iz Mandžurije. Ako bi zveza z Japonsko ne zadostovala, naj se Angleška pokliče na pomoč in se ji za to odstopi južni Tibet. tako popolnoma zatopljene v njeno gospodarico, da je j imel oči le ze to, kar se je tikalo nje. D'Artagnaa obišče miladv tudi naslednjega in potem zopet prihodnjega dne, in vsak večer ga milady vsprejme prijazno. Vsak večer sreča ali v predsobi ali na hodniku ali na stopnicah zalo hišino. Toda, kakor smo pravkar rekli, se d'Artagnan ni zmenil prav nič za vztrajnost uboge Ketty. II. Obed pri prokuratorju. Dvoboj, pri katerem se je odlikoval Porthos tako zelo, mu vendar ne da, da bi pozabil na obed pri svoji odv ^ilei. Proti deveti uri naslednjega dne po-. tegne Mousqueton zadnjič s ščetko po njegovi suknji, in Porthos se napravi na pot proti rue aux Ours s korakom moža, ki gre v naročje dvojne sreče. Srce mu bije, ali ne kakor pri d'Artagnanu pod vplivom nestrpne mladostne ljubezni. Ne, bolj materij elni interesi mu drvijo kri; konečno vendar prestopi oni skrivnostni prag, prekorači one stopnice, po katerih so splezali drug za drugim stari srebrniki častitljivega Coquenarda. Gotovo zagleda velik zaboj denarja, katerega je videl v svojih sanjah že dvajs* *rat, zaboj denarja dolge in globoke oblike, s taško, zapahnjenega, priklenjenega k tlom; zaboj, o katerem je čul tolikokrat govoriti in ki ga odpro njegovim čudečim se očem sicer nekoliko suhe, pa ne neelegantne roke proku-ratoričine. On, po zemlji blodeči Človek brez premoženja, človek brez rodbine, na krcVe, gostilne, pivnice navajeni vojak, sladkosnedež, ki mora uživati vsakteri grižljaj, on okusi zdaj domačo hrano, spozna udobno vrejeno! pohištvo in bode deležen pazljivosti, ki ima po mnenju j starih vojakov tim več mikavnosti, čim trii je kdo. Prihajati vsak dan kot bratranec in sedati za dobro obloženo mizo; vedriti rumeno in nagubano čelo starega prokuratorja; naučiti mlade pisarje bas-sette, passe-dix in lansquenet ter jih potem opleniti z največjo finostjo in jim pobrati za vsako uro, ki jo jim žrtvuje, prihranek celega meseca: vse to se je smehljalo Porthosu izvanredno zapeljivo. Mušketir se je semtertja spomnil grdih besed, ki so bile v onem času običajne za prokuratorje in so jih še preživele, besede kakor skoparija, odpadki, posti itd.; toda ker se je prokuratorica kljub nekolikemu nagnenju k štedljivosti, ki se je videlo Porthosu vedno zelo umestno in času primerno, zdela Porthosu precej radodarna, seveda radodarna s stališča rokuratorice, je upal, na najde prijazno vrejeno hišo. Pri vratih pa se mušketirju vnovič vzbudijo nekateri pomisleki; vhod ni bil posebno vabljive zunanjosti : smrdeč, temen hodnik, slabo razsvetljene stopnice, na katere je padala s sosednega okna skozi omreženo okno slabotna dnevna luč; v prvem nadstropju nizka, z grozno velikimi žeblji obita vrata, kakor glavni portal pariške mestne ječe. . Porthos potrka; velik, bled pisač, Čegar obraz je pokrival na pol cel gozd bujnih las, odpre in pozdravi z obličjem moža, ki je prisiljen, spoštovati na drugem zajedno visoko rast, ki izdaja moč, uniformo, ki zaznamuje stan, in svetlo rdeči obraz, ki kaže navado, dobro Živeti. , Drag, majhen pisač se prikaže za prvim, tretji večji za drugim in dvanajstleten deček za tretjim. V celem so bili torej trije in pol pisača, iz česar se je dalo sklepati v onih časih na posel velike obsežnosti. Dasi je imel mušketir dospeti šele ob eni, se je prokuratorica vendar ozirala po njem že od enajstih sem. Upala je, da pripravi srce in morebiti tudi želodec njenega ljubčka do tega, da pride preje. Gospa Coquenard pride torej skozi sobna vrata skoro v istem hipu, kakor njen gost skozi vezna, in navzočnost častitljive dame ga reši velike zadrege. PisaČi so radovedno zijali vanjr in ker ni vedel, kaj naj reče tej lestvi rastočih in padajočih glav, je stal molče. »To je moj bratranec,« zakliče prokuratorica ; »stopite bližje, stopite bližje, gospod Porthos !c Pri imenu Porthos se pisarji zasmejejo, toda Porthos se okrene, in vsi obrazi postanejo zopet resni. Ko prekoračita predsobo, kjer so bili pisarji, in delavnico, kjer bi imeli biti, prideta v prokuratorjev kabinet: ta zadnja izba je bila mračna in polna papirjev. Prišedši *z delavnice in pustivši kuhinjo na desni, vstopita v sprejemnico. Vsi ti prostori niso navdali Porthosa s predobrimi mislimi. Pri teh odprtih vratih je bilo lahko že od daleč slišati vse, kar se je govorilo. Spotoma pogleda poleg tega hitro in poizvedujoče v kuhinjo; in v prokuratorično sramoto in v svojo veliko žalost si prizna, da v njej ni onega ognja, ne onega marnega življenja, ne onega gibanja, ki vlada v tem svetišču sladkosnedenosti navadno ob času dobrega obeda. Prokr jtor je brezdvomno vedel za ta obisk, kajti pri poglodu na Porthosa, ki pride pt ati njemu s precej prostim obrazom in ga uljudno pozdravi, ne pokaže nikake presenečenosti. (Dalje pride.) Tragična smrt mladega srbskega Lesnika. — Na novega leta dan je umrl v j Dubrovniku mladi srbski pesnik Uroš Troja- | bovič, ki je ukljub svoji mladosti moral že Irepko potegniti iz kupe trpljenja. Radi svoje LsBii »Bokežka noC" je bil narareC obsojen l daljšo jefio. To je bila njegova smrt. Kajti Javno tedaj, ko je nesrečni mladenič na Du-laju »skal ozdravljenja, so ga aretirali. Brat pokojnikov je v Šibeniku v norišnici. Po--reba se je udeležilo vse mesto. Nikdar še L tako zatrjajo poročila — niso bili Srbi a Hrvatje v tako ganljivem soglasju, kakor [ob tej žalostni priliki. Šola pri St. Jakoba na Koroškem, L edina slovenska šola v celi koroški'delEeli, le sedaj kakor da uničena. NauCno ministerstvo |e odbilo rekurz občinskega odbora in potrdilo 5klep deželnega šolskega sveta, s kate-Eim se ta šola razdeli. Vsakemu, kdor se zaLima za javne stvari, je znana zgodovina te tole. Po dolgoletnih bojih, šele po velikanskih L-.porih se je posrečilo izvojevati slovensko [ljudsko petrazrednico v Št. Jakobu. Ta slovenska šola je bila Nemcem in nemškim •oblastnikom vedno trn v peti in preganjali .so jo z vsem sovraštvom. Z nasiljem in z zvijačami so dosegli, da so razne kukavice prosile, naj se šola razdeli in koroški deželni šolski svet je temu seveda z radostjo ustre-1, Lansko leto je odredil, da se šola razdeli na slovensko dvorazrednico in na tutrakvisUčno% ki pa ne bo drugega, kakor nemška. ObC. odbor v Si. Jakobu se je proti temu pritožil na ministerstvo. Nemške stranke so napele vse sile, da preprečijo ugodno razsodbo. Upregle so celo železniško stavbno vodstvo, da je peticijoniralo za uničenje cvetoče slovenske šole. Ministerstvo je meseca septembra sistiralo razdelitev šole za toliko časa, da bo rekurz rešen, sedaj pa je, kdo ve po kakih vplivih, pogazilo pravico in zakon in potrdilo sklep deželnega šolskega sveta. S tem bi bili koroški Slovenci izgubili edino slovensko šolo na Koroškem, V »Miru* pa čitanto gledč na to; .Slovenci, ki vam je na tem, da vas tudi pri občinskih volitvah ne potlačijo tujci, pridite v s i k v o l i t v a m. Pri volitvah pokažete, kdo je gospodar v hiši: ali vi, ki ste od nekdaj tukaj domači, ali pa oni tujci, ki so prišli sem s trebuhom za kruhom, pa so tako preširni, da bi bili radi tudi vaši gospodarji. Nikar tega ne pustite: tujec ne sme postali gospodar v Št. Jukobski občini. Če pridete vsi Slovenci ter volite le slovenske može, se nemčurji ne bodejo dolgo veselili svoje zdajne zmage. Šola bo in mora postati zopet naš a.* Primerne službe išče žandarski postaje vodja t pokoju. Vešč je slovenskega, Češkega in nemškega jezika v govoru in pisavi« — Pismene ponudbe pod D. K. na naše upravništvo. Marta svilo &o"za\S; in obleke. Franko in carine prosto na dom. Bogata vzorna zbirka z obratno pošto. Tovarna svilo Henneberg v Curlhu. (2) Gigoj & Nemec veletržca z vini v Gorici, Psssaggio Edling it. 5, Via Muntclpio 1 in 5. Priporočata svojo zalogo izbor-nih Srnih In belih vin iz najboljših isterskih, vipavskih in briških kleti j. - Prodajata od 56 I. naprej. IcMtM nauka: t\\*\ IMIMERT. CAPSICI CMPOS. te MeMar]«ya Itkan* . rtaai pripozn&no kot tzrrsU« bol Bblaiajofc naitlo; za ceno 80 h, kron l-40in2booi se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to splolno priljubljene domač« idra-Tltao sredstvo vedno le v orlf. stekle-nlcata z naio zaičitno znamko s «81-DROM« namreč, iz RICHTERJEVE lekarne in vzame kot originala! Izdelek le tako steklenico, ki je preridena s to zaščitno znamko. Rlctorjevi Itkarna „pri zlatci levi* t pragi. BUsabetUgaase ftt.6.pjT Dobi se t lekarni [(iT Pri ZmBtofa' Ktitrt Hiter« Tih*. K>» Zahtevajte moj ilustrovani cenik z ve6 kakor 500 podobami od ur, zlatih, srebrnih In muzikallčnlh predmetov, katerega pošilja zastonj in poštnine proste Hanns Konrad, tvornica ur in eksportna hiia Mast it. 249. — (Čegko). Veliki požar! zamore se lahko in naglo pogasiti samo s Smekalovimi = = brizgalnicami nove sestave, ko je od desne in leve strani vodo vlečejo in mečejo. V vsakem položaju delujoče kretanje brizgalnice nepotrebno! R. A. Smekal Zagreb, skladišče vseh gasilnih predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekiric, sekalk in gospodarskih strojev. ! i 129 odlikovanj i i Žalujočim in potrtim srcem javljamo svojim znancem in prijateljem tužno vest, da je naša skrbna in blaga soproga- -o& «M preljubezniva in nepozabna mati, gospa Marija Tušar roj. Jurman dne 12. prosinca t. 1. ob x/,10. uri zvečer, previdena s svetotajstvi mirno in udari o v Gospodu zaspala! V •»«. PMtraiba Metlama, l^arol PraščiK, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Kornu St. 8. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i, t, d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naroČila ter obljublja solidn. postrežbo po jako zmernih cenah. Gostilna »pri Žagarju" tik nove postaje na Blanfii, toči vedno naravna domača bela in črna vina. Kuhinja je preskrbljena vedno z gorkimi in mrzlimi jedili. Gene zmerne. Priporoča se svojim rojakom iz mesta in z dežele za obilen t,, isk. Aromatična esenca (Mercantonio) Spiritozna tekočina, izdelana iz destilacije aromatiCnih alpskih zeljisč. Po dolgem raziskavanju je dokazano, da se isto vspešno in gotovo vporablja pri bljevan|u in ogadnosti, nospbno v času nosečnosti, pri črevesnem trganju, glavobolu, živčnih in histeričnih boleznih ter obvaruje pred kolero. Lekarna G. B. Pontoni „Prl dveh zamorcih" — Gorica, Raitolj. Proti protinu in revmatizmu je tisoče in tisoče ljudij vspešno rabilo Zoltanovo maiilo proti protinu in revmatizmu. Mnogi trdijo, da se to mazilo izvrstno vporablja tudi pri takih boleznih, kjer ce!6 dolgoletne kopelji niso mogle pomagati. Cena steklenice 2 X v lekarnah. Direktna poštna raz-pošiljatev izdelova- tejja: lekarnarja Bela Zoltžn Budimpešta. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po naj raznovrstne] Ših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjgujočimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. 99^ vzajemno zavarovalna banka v Pragrl. Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine in kapitallje: 75,000.000 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše drŽave s vsaakozl slovaaako-aaroiao uprav*. Vat pojasnila da]es Generalni zaatop v LJubljani, Segar pisarne so v lastnaj oančnaj niši Gospodskih ulicah štev. 12. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. I pristna bali Inftrnavlni iz vipavskih, furlanskih, brltklh, dal. matlntklhin Ittoraklh vinogradov, Zahvala. Za dni neutolažljive potrtosti vslod nenadne in nedomestne izgube mojega ljubega sina jedinca MirkA MašiČA, dijaka V. realčnega razreda v Gorici, došlo mi je toliko vsestranskega sožalja, glasno govorečega o srčnih simpatijah koje je dragi blagopokojnik v raznih slojih užival, da mi je vsaj za hip ublažilo potrto materinsko srce.... Zlasti pa za čut na dan pogreba, koji je dorasel višek in neomejen dokaz ljubezni in tolažbe... Zahvaljujem se izkreno, kafe>r tudi moji sorodniki, prijateljem, znancem, častiti duhovščini in tuk. občanom, sploh vsem, kateri so spremljali mojega sina k večnemu počitku in me tolažili v dnevih _bntkosti. Zlasti pa se iskreno zahvaljujem blagemu gospodu prof. I. Malera in gg. dijakom (gminazijcem in realcem), koji so vkljub viharnemu vremenu mnogobrojno prispeli in prijatelja tavariša okitili s prekrasnim vencem svežih rož, in mu v slovo zapeli v srce segajočo žalostinko. Srčna hvala tuk.gosp. učitelju Iv. Gradu, za pogrebno uvrščenje šolske mladine, srčna hvala vsem darovateljem prekrasnih vencev, srčna hvala sploh vsem, ki so že na katerikoli način ob smrti in pogrebu sočustvovali in mi tešili neodoijivo bol.. Bog plati vsem! Podrei«, 11. januarja 1904. Ana vdova Masic. Solicitator vešč slovenskega, hrvatskega, nemškega in italijanskega jezika, zmožen v vseh odvetniških, notarskih, posojilničnih in občinskih strokah, želi vstopiti na Primorsko v odvetniško, ali notarsko pisarno kot solicitator, k posojilnici ali občinskemu uradu kot tajnik. Ponudbe naj se blagovolijo dopo- | slati na upravništvo lista »Soče« pod [ šifra >Solicitator«. Ranjenja vsake vrste naj se skrbno varuje pred vsako nesnago, ker vsled te vsaka majhna ranjtev lahko nastane velika, telko ozdraviva rana. Že 40 let je odkar se imenuje meCilno marilo, prasko ¦'•mate aiazllo priznano kot »mesjjivo obvezno sredstvo. To mazilo varuje rane, olajšuje ?neya in boleitae, hladi in pospešuje celenje in zdravljenje. HOr» Razpošilja se vsak dan. Proti naprej poslanem znesku K 3-16 se pošilja */, Skatljic ali % Sk., ali K 4-60 •/, žk„ ali K 4-96 »/» Sk. franko na vse postaje agersko monarhije. — Vsi deli omota Imajo postavno deponirano varstveno znamko. ____________ ; Glavna zaloga = B. Fragner, c. lir. dvorni založnik, lekarna „Pri črnem orlu" Prag«, Mala strana, na voglu Spornerove ulice L. 203. Zaloga t lekarnah Avstro-Ogerske. — T Gorici t lekarnah Crlstofolettl, GHubicIi, Pontonl In Glroncoll. 2 Naznanilo preselitve Podpisani naznanja slavnemi činstvu iz mesta in z dežele, da j<= preselil svojo gostil iz Gosposke ulice št. 19 v ulico Municipio št Svojim rojakom se toplo poroča uilani Fric Širne gostilničar Za bolne na želodcu! Vsakemu, kateri si je pokvaril Želodec, bodisi da se je prehladil ali prenapolnil želodec, jedel slabo napravljena, neprebavljiva, pregorka ali premrzla jedila, ali sploh neredno žive!, tako da trpi na aoračici, ialodčnam krču, Mtianju iolodca, taikant prenavljanju ali zaaliiaalu, bodi priporočeno dobro in izvrstno domače zdravilo, katero je že mnogo let v rabi. fo zdravilo je Hubert Ullrich-ovo zeliščno vino. Ulrich-ovo zeliščno vino je napravljeno iz pristnega vina in izvrstnih zdravečih zelišč, krepi in oživlja želodec, ozdravi vse želodečne bolezni in pospešuje obnovjjenjc sveže krvi, Ako se rabi zeliščno vino pravočasno, se vse želodčne bolezni skoraj takoj ozdravijo, Ne sme ce toraj obotavljati in se mora že pri glavobolu, rlganju, daravlel (zgaga)« napanjanju, Bljuvanju takoj rabiti. Večkrat izginejo vse le boleznij, ako človek parkrat pije omenjeno zeliščno vino. Ako se človeka zapeka in ne more na potrebo, čuti nekako tesnobo, klanja (rnadron), srčno utripanja, brozssnosf, kakor tudi zaaadanja krvi v jetrih, vranici in vratnici (hemoroidi). Zeliščno vino ozdravi vse to hitro, odpravi neprebavljivost in odstrani iz že* Iodca in črev vse nepotrebne in nerabljive snovi. Mealost, blcaost, pomanjkanje krvi in oslabelost !7SC* krvi in bolnih jeter. Ako se nima apetita oslabi, a glavobol in noči prebite brez spanja uplivajo tako nanj, da začne hirati. Zeliščno vino pomaga zopet, okrepivši životno moč. Zeliščno vino pospešuje apei.il, prebavo in reditvo, pospeši delovanje krvi, pomiri razdražene živce in obadi vasaljo do iivljanja- Vse to dokazujejo mno'?e zahvale in pripoznanja. Zeliščno vino se dobi v steklenicah po gld. 1*50 in 2'- v lekarnah v Gorici, Kor-minu, Ajelu, Čamplungu, Gradežu, Romansu, Fiumičelu, Gradišču ob Soči, Ronkah, Ogleju, Tržiču, Kanalu, Vidmu, Palmanovi, Tolminu Idriji, Ajdovščini, Sežani, Vipavi, Portogruaru, Trstu itd. kakor tudi po vseh lekarnah avstro-og<;rske monarhije in bližnjih deželah. Lekarna G. Cristofoletli v Gorici pošilja tri in treč steklenic zeliščnega vina po originalnih cenah po vsi Avstriji. ¦>*"* Opominja se na različne ponaredne! *•! Zahteva naj se izrecno Hubert UlMeh-ovo zeliščno vino. Ooje zeliščno vino ni nikaka skrivnost, ono obstoji iz: Malaga vina 450,0, vinskega špirita 100,0, glicerine 100,0, radečega vina 2t0,0, soka jerebikovih jagod 150,0, črešnjevega soka mane 30,0, kopreca, janeža, helenine korenike, amerikanske korenike, koienlke svišča in kolmeža 10,0. Vse te dele naj se zmeša 1 »Goriška Tiskarn a" A. G&bršček v Gorici ============================ v Gosposki ulici št. 11 , izuršuje točno, lično in ceno vsakovrstne tiskovine, kakor: brošure, šolska in društvena poročila, trgovske in obrtne račune, pisma in kuverte z naslovom, vizitke, naslovne karte, cenike, jedilne liste, diplome, poročna naznanila, pravila, vsa tabelarna dela, okrožnice, vabila, mrtvaška naznanila, lepake, hranilne knjižice itd. itd. sploh vsa v tiskarsko stroko spadajoča ===== dela od navadnega enobarvnega do finega uečbaronega tiska. = Delika zaloga izgotouljenih tiskovin za občine, šole, e. kr. žandarmerijo, sodnijo in druge urade. V samozaložbi naše tiskarne so izšle sledeče knjige: »Slouanska knjižica", Izhaja mesečno v snopičih obsegajočih 5 do 6 pol. Doslej je izšlo 127 snopiče« najrazličnejše zabaime in poučne usebine. 1 Celoletna naročnina stane K 3-60 == »mladinska knjižnica'4, izhaja o nedoločenih rokih. = Doslej je izšlo 28 snopičev. = ===== „SaIonska knjižnica", ===== izhaja u nedoločenih rokih. 1. knjiga: „0 te Ženske", nouele in črtice, K 2 — ; 2. knjiga: „Hamlet'f, Žaloigra, R 104; 3. knjiga: „Rusfca antologija" o sioaenskih preuodih, R 3-— 4. knjiga: „Spisi Zoike Kvedrove'% r z— :::::::::::: Izšla je knjiga v dveh zvezkih: „Križarji". Poljski spisal H. Sienkieioicz. Roman u štirih delih. Obsega 1038 strani. Cena K 5*20. Bo pošti 30 oin. ueč. Zapiski mladega potnika, m\ spisal Bogumil Uošnjak. — — Cena K 2 50; po poŠti 20 uinarjeo weL. — ^talija", prinaša jednodejanske burke in veseloigre. Doslej so izšli sledeči zuezki: L knjiga: Pri puščavnifcu. Veseloigra v-enem dejanju. — 7 oseb; II. knjiga: , Bratranec. Burka v enem dejanju, — 5 oseb; III. knjiga: Siarlnarica. Veseloigra v enem dejanja. - 7 oseb; IV. knjiga: Medved snubač. Veseloigra v enem dejanju. — A osebe; V. knjiga: Doktor Hribar. Veseloigra v enem dejanju. — 8 oseb; VI. knjiga: Dobrodošli! Kdaj pojdete domu? Veseloigra v enem dejanju. — 4 osebe; VII. knjiga: Putifarka. Burka v enem dejanju.-5 oBeb;VIII. knjiga: Čitalnica pri branjevkl. Burka v enem dejanju. — o oseb; IX. knjiga: Idealna tašča. Veseloigra v enem dejanju. — 4 osebe; X. knjiga: Eno uro doktor. Burka v enem dejanju. — 9 oseb- Cena posameznemu zvezku je 40 vin., po pošti 5 vin. več. Ila zahteuo pošiljamo na ogled katerikoli zoezek. Popis tiskovin in vseh knjig, kakor tudi proračune kateregakoli tiskarskega dela, pošilja na zahtevo