Za zadovoljevanje veČine skupnostnih potreb' narodu zadostuje lastna državna oblast. Za zadovoljitev nekaterih Širših potreb, ki niso kulturno specifične, stopajo narodi v medsebojno pogodbeno povezavo, v smislu katere nastajajo skupne večna rodne zveze in ustanove, katerih pristojnosti, sestava in poslovanje se razvijajo v pogodbeno določenih okvirih.
Ciril A. žebot
FOR A. F REE SLOVENIA
Novejši družbeni in politični razvoj v Jugoslaviji se giblje v smeri naraščujočega pritiska za uveljavljenje izvirne suverenosti republik. Pritisk v tej smeri je zaradi izrazitfii kulturnih posebnosti ter kričečega gospodarskega izkoriščanja in zapostavljanja posebno močan hi vztrajen v Sloveniji. Ta razvoj narekuje tudi Slovencem v svetu, da podprejo novo slovensko državno in demokratično uveljanjanje.
Ciril A. Žebot
LETNIK XXI. — VOLUME XXI. 1. MAREC 1970
Published monthly by: Slovenian National Federation, of Canada, 646 Euclid Ave. Toronto, Ont. Canada.
ŠTEVILKA 3. — NUMBER 3.
BLAGOSLOVLJENO VELIKO NOČ ŽELITA UREDNIŠTVO IN t UPRAVA "SLOVENSKE DRŽAVE"
VELIKA NOC 1970
KRIŽAJ GA!
"Križaj ga", tako so vpili na veliki petek Judje in njihovi poglavarji, ko je Pilat postavil Jezusa pred množico. Popoldne je umrl na križu, za nas, za vse ljudi, tudi za Jude. "Odpusti jim, saj ne vedo kaj delajo", je molil na 'križu.
Na velikonočno jutro je Križani vstal. Človek je križal Boga-človeka, Bog-človek je vstal po-veličan in se prikazoval apostolom s pozdravom: "Mir vam bodi"! Oba dogodka sta tako tesno povezana med seboj! Smrt Boga-človeka za nas na križu. S svojo smrtjo nas je odrešil! In na velikonočno jutro je potrdil, da je res Bog in da smrt nad njim ne gospoduje. Odprl je človeškemu rodu nebeška vrata. "Sveti križ življenja luč. sveti križ nebeški ključ" je povdaril svetniški kandidat škof Slomšek. Vernemu človeku je Veliko noč praznik veselja in upanja.
Bog posamezniku in narodom nalaga križe. Razne oblike, razne težine. Slovencem je naložil križ brezbožnega komunizma. Že nad 25 let vlači ta križ slovenski narod. Kdo ve, zakaj je bil prav nam Slovencem naložen. Ta Križ je trpljenje, ponižanje, je pa tudi očiščevanje. Če slišimo, da je med Slovenci v domovini toliko duhovniških poklicev kljub brezbožnim šolam moramo pač zaslutiti, da so ti poklici izšli iz prečiščenih družin, iz čiščenih src posameznikov. V domovini ni materializma, ra-zven pri vladajoih, ki so siti vsega. Materializem ne nudi pogo jev za duhovniške poklice, to vidimo in čutimo v Ameriki. Mla-dina, presita vsega dobrega, razgraja po ulicah, razbija okna in požiga. Za duhovne dobrine nima smisla . . . Duhovniki v Slove ni j i sami priznajo, da je bilo ^ to trpljenje, ta križ potreben. Kar je bilo gnilega, in tega je bilo to trpljenje, ta križ potreben. Kaar je bilo gnilega, in tega ( bilo mnogo tudi v cerkvenih krogih, je odpadlo. Suho listje je vihar velikega petka odnesel. In ta veliki petek še traja in kdo ve, kako dolgo še?
Ne le versko, ampak tudi narodnostno se narod prebuja. Niso se uresničile ideje vodilnih slovenskih komunistov, n. pr. Kardelja, in se nikdar ne bodo. Prišla bo slovenska Veliko noč! V dušah velike večine Slovencev je že danes, ne tako odkrito kot bi radi prikazali, ampak je! Kristus je vstal tudi z Slovence in križ na Kalvariji se sveti v upanje vseim, ki so bili in so še ponižani. Za nje prosijo Gregorij in slovenski mučenci in prosijo tudi za slovensko narodno Veli-konoč. Enkrat bo prišla, le vere in zaupanja ne smemo izgubiti!
Molimo za to, delajmo zato, kakor koli pač zmoremo. Veruj mo v slovensko Velikonoč v svobodni slovenski državi. To je naše edino rešenje!
M.G.
Zvonček in trobentica v bregu in zvon v stolpu farne cerkve zopet enkrat pojejo pomladno, velikonočno pesem: Aleluja.
Občutek prebujenja, sprostitve, osvobojenja je zgoščen v to pesem. In ta občutek ni pred-pravica samo pesniško navdahnjenih duš, ampak delež nas vseh, ker je odraz tega, kar se danes dogaja zunaj nas in v nas samih.
Narava sama se zopet enkrat prebuja iz zimskega mrtvila teme in mraza k pomladni svetlobi in toploti.
Duše kristjanov so se zopet sprostile v zakramentu odpuščanja k »svobodi otrok božjih" po naročilu sv. Pavla: »Postrgajte stari kvas, da boste novo testo."
Ali je kaj čudno, da Cerkev pričakuje "od svojih vernikov, da se duhovno prenove vprav v času, ko se prenavlja tudi vsa narava. Prenovljenje duše pa po svoji strani ugodno vpliva tudi na prenovljenje telesa, ki ob tem času začuti življenjski utrip vse ostale prirode.
Pesem Aleluja obnovi in potrdi v nas vero v nesmrtnost, ker, »če je Kristus vstal, bomo vstali tudi mi". In kaj pomeni za nas ta vera? Sproščen je, osvoboditev pred strahom uničenja, smrti. Opogumljeni se zopet enkrat upamo zastaviti z velikonočno pesmijo odločno vprašanje: »Smrt, kje je tvoje želo, tvoja zmaga kje?"
Eden najbolj značilnih delov obredov Velike sobote, ki so v resnici obredi Velike noči, je veselje in navdušenje prekipevajoči slavospev Exultet, po naše »Veseli se" ali »Poskakuj veselja". Prepevanje teh prelepih, pevsko precej težkih melodij, je
pri slovesnih obredih določeno za dijakona. Zakaj, čemu ta vzhičenost slavospeva? Kaj je vsebina tega speva? Pesem nas poziva k veselju zato, ker nas je naša pasha, naše velikonočno jagnje, Kristus, izpeljalo iz suženjstva v svobodo, iz smrti v življenje, nekaj podobnega, kot se je zgodilo nekoč z Izraelci, ki jih je kri velikonočnega jag-njeta obvarovala pred smrtjo in jim odprla vrata v svobodo.
V duhu ekumeničnega gibanja so se katoličani v zadnjem času začeli seznanjati — vsaj v Ame riki je to slučaj — z judovskim bogoslužjem. Eden izmed velikih praznikov v judovsiki veri je praznik velikonočnega jagnje-ta, praznik mimohoda Gospodovega, to je tisti praznik, ki ga je naš Gospod obhajal z apostoli pri zadnji večerji.
Glavna misel, ki preveva vse bogoslužje tega velikega judovskega praznika, je osvobojenje iz suženjstva, je svoboda. Judovski vernik se voden po stopnjah liturgije najprej spominja največjega dogodka v zgodovini judovskega naroda — izhoda iz Egipta, ki je bil beg iz suženjstva v svobodo. Liturgija ga potem vzpodbuja k hvaležnosti za božje vodstvo in varstvo ki so ga bili ob tej priliki deležni njegovi predniki, ga opominja, naj privošči in daje drugim ljudem to, kar sam tako ceni, to je svobodo.
Svoboda je nekaj nadvse dragocenega.
Najprej gotovo že osebna svo boda. To je razvidno iz dejstva, da so vse zakonodaje v zgodovini poznale kazen odvzema o-sebne svobode. Tej osebni svo-
bodi je potem najbližja svoboda skupine, stanu, naroda, h kateremu kdo pripada. Koliko so se ljudje že trudili pridobiti si ali ohraniti to svobodo, ker »manj temna noč je v črnem zemlje krili, kot so pod svetlim soncem sušnji dnovi", kot poje naš pesnik.
Velikonočno Jagnje — Kristus — dela za to vrsto svobode ne naravnost, ampak posredno z o-svoboditvijo duha od snovnosti, z bojem nesebične ljubezni proti ozki sebičnosti, čim bolj bo rast-lo število nesebičnih, širokogrud-nih, duhovnih ljudi, tem več bo tudi osebne svobode.
Gre torej tu za osvoboditev duha od snovnosti. Vemo, da snovnost ni zlo v sebi, vemo, da je tudi vse snovno del božjega stvarstva, vemo? pa tudi, da se duh ne sme dati vkleniti v verige snovnosti, ko je v njegovi naravi, biti prost, vladati, ne biti vladan.
Koliko so se v zgodovini človeštva vse vere ne samo krščanstvo že trudile in se še trudijo najti in dati duhu mesto, ki mu gre, obljubljeno deželo svobode nad snovjo, ga izpeljati iz egiptovske sužnosti ttemnih nagnenj in sil v deželo, kjer se cedi med in mleko svobode.
Četudi se pa duh osvobodi in dvigne nad snovnost, je pa še vedno lahko suženj lastnih temnih slutenj in strahu, in to zlasti strahu pred smrtjo, uničenjem. Skrivnost velikonočnega jagnje ta, skrivnost velike noči je zdravilo duhu, da se otrese tudi te strsSsi r-vd smrtjo
»Vesel prepevaj, o ki-istjan, veselja tvojega je dan."
Velika noč je dan veselja, ker Velika noč je praznik svobode.
SPOMENIK BARAGU -DUHOVNIKU S KRPLJI
V okraju Baraga v Gornjem Michiganu ob obali Gornjega jezera bo postavila Biship Baraga Foundation spomenik misijonarju med Indijanci, slovenskemu škofu Frideriku Baragi.
Spomenik bo postavljen na Red Ročk Bluffs, ki obvladajo Kevveenavv Bay na Gornjem jezeru, na odseku, ki je ohranil še nekdanji obraz.
Spomenik bo sestavljen iz petih indijanskih šotorov, ki predstavljajo pet glavnih misijonskih postaj Vsak šotor bo zgrajen iz cementa in bo visok 9 hi pol ševlja. Izza šotorov se bodo dvigali peteri leseni oboki, ki bodo nosili oblak iz čistega jekla. Na njem bo 35 čevljev visoka postava Barage, ki drži v eni roki križ, v drugi pa krplje.
Kipar je Jack E. Anderson, ki si je zamislil kip, ko je prebral Baragov življenjepis »Shepherd of the Wilderness". Ta življenjepis je napisal Bernard J. Lam-bert, ki je tudi predsednik Bi shop Baraga Foundation.........
Stroški kipa so predvideni na $ 50.000, zemljišče samo, na katerem bo stal spomenik, je bilo podarjeno. Poedinci ali skupine, ki bodo darovale za spomenik $ 1000 ali več, bodo imele
Podatki za gospodarsko zgodovino
Mornariški brigadir-general Smedley Butler je zapisal po poročilu NET na programu »Kdo nas je povabil?" 16. februarja 1970:
»Jaz sem pomagal pripraviti Honduras za ameriške družbe za sadje 1. 1903. Jaz sem pomagal napraviti Mexico in posebej Tampico varne za ameriške interese nafte 1. 1914. Jaz sem pomagal napraviti Haiti in Kubo dostojen prostor, da so mogli
fantje National City Bank-e pobarati dohodke. Jaz sein prinesel življenje Dominikanski republiki za ameriški sladkor leta 1916. Na Kitajskem sem pomagal poskrbeti, da je mogla delovati Standard Oil brez motenj. Ko gledani nazaj na vse to, se mi zdi, da bi mogel dati Al Ca-ponu nekaj nasvetov. Največ, kar je on zmogel, je bilo, da je njegov »raket" deloval v treh mestnih okrajih. Mi mornarji smo operirali na treh kontinentih." — fš
ime vključeno na spomeniku. Dobrodošel je seveda dar v kakršnikoli vsoti. V ZDA velja dar kot prispevek za dobrodelne u-stanove in upravičuje do znižanja dohodninskega davka. Darove sprejema: Bishop Baraga Foundation, Inc., Box 47, Baraga, Michigan 49908, U.S.A.
Bishop Baraga Foundation 1-ma po svoji ustanovni listini naslednje namene:
1.	Pospeševati duh ekumeniz-ma, razumevanja ter prijateljstva in (nadaljevati dobrodelne in zgodovinske namene škofa Friderika Baraga s postavitvijo primernega spomenika v njegov spomin in z razvijanjem zgodo vinske zapušehie Barage v tej deželi.
2.	Podpirati misijone vseh ver, ki si prizadevajo izboljšati duhovni hi gmotni položaj človeka ali človeštva.
3.	Dajati denarno pomoč v kakršnikoli obliki potrebnim ali u-stanovam, ki služijo potrebnim, predvsem tistim, ki so indijanskega izvora, za vzgojo, zdravje in blagostanje.
4.	Razviti kraje, kjer je deloval Baraga.
Župnije ali organizacije si morejo sposoditi od Baraga Foundation tudi model spomenika za krajevno razstavo z zvezi s prireditvami v počastitev Barage.
Organizacijo vodijo: Bernard J Lambert, predsednik; Cyrus Huot in VValter T. Dartland, podpredsednika; Agnes Demary, tajnica; Shirley M. Groleau, blagajničarka.
• Calgary Cooperative Associa-tion ima pet tržnic. Celotna prodaa v 1. 1969 je dosegla §22,718.825—fš
Povabilo odpovedano
Vojaški svet katoliških mož, ki obsega 50 vojaških župnij med ameriškimi vojaki in njihovimi družinami v Evropi, je povabil kot slavnostnega govornika za letno skupščino v Berch-tesgadenu Tomaža Quigleya, ek-sekutivnega tajnika Sveta mednarodnih organizacij ter predsednika Papeških prostovoljcev za Latinsko Ameriko, da bi govoril o temi »Kristjan se mora vključiti". Tom Quigley, ki je tudi uredil knjigo »Ameriški katoličani in Vietnam", je odgovoril, da se bo rad odzval vabilu, posebno še, ker bo s primeri Latinske Amerike lahko pokazal, kako se je tam Cerkev najbolj jasno izrekla za popolno vklju-čenje v proces za osvoboditev in razvoj človeka in tudi povedal svoje itak znano mnenje o novačenju, vojnem gospodarstvu, o programih vojaške pomoči v Latinski Ameriki in podobnem.
Čez nekaj časa je dobil odgovor od predsednika Vojaškega sveta katoliških mož Charlesa C. Nobela (ne od duhovnega voditelja preč. Thaddeusa Ma-lanovvskega, ki ga je povabil kot govornika):
»Po našem mnenju razvija Vaša predlagana teza zadeve mednarodnega obsega in preiskuje vpražanja narodne politike, kar bi bilo popolnoma neskladno z nameni naše konferencei n je neprimerna, da bi jo sponzoriral Vojaški svet katoliških mož.... Ker Vas ne nameravamo prositi, da bi spremenili svoj govor, smo naprosili drugega govornika." — fš
Začetek zasedanj'a 28.
Ontarij*ske zbornice
24. feb. 1970 se je začelo 28 zasedanja ontarijske zbornice. Ob tej priliki so zastopniki etničnega tiska bili navzoči in se po končanih slovesnostih slikali z nekaterimi odličniki. Na sliki stoje zadaj od leve na desno: Dr. B. Stebelski (Homin Uk-rainy), Lech Mokrycki (New Canadian Publications), limar Kulvet (Vaba Eestlane), V. Rukkila (Vapaa Sana) in Kari Arro {Vaba Eestlane). — Spredaj pa stoje z leve na desno: G. Rober Welch, pokrajinski tajnik
in minister za državljanstvo, gdč Ruth Gordon (urednica: Canadian Scene), g. Fred Mclntosh Cass, govornik "hiše", V. Mauko, zastopnik našega lista in predsednik Etnične tiskovne zveze za Ontario ter g. John Yaremko, minister za socialne in družinske uslužnosti. V tron-skem govoru je tokrat bil pov-darek na boljšem in uspešnejšem življenja za nas, naše otroke in nihove otroke!
Iz govora posnemamo v originalu del, ki pravi:
"Through the years, the Goverminent or Ontario has de-veloped a broad program of es-
sential services for the people of our Province in fields sueh as health, education, housing, in-dustry and agriculture. At the same tirne, it has created special programs related direet-ly to the role of the individual vvithin the largcr society. Many of these special programs, sueh as the integration of nevvcomers into the mainstream of life in our Province, respect for human rights, leisure, recreation, and cultural activities enable the individual to enjoy a full and meaningful life and to make a posltive contribution to our Province and to Canada."
Iz PAVLIHE—"lista za pametne Slovence, itd."
Kar se tiče hitrega upadanja kmečkega prebivalstva pri nas, nam bo kmalu preostala le možnost razvitih držav: izvažali bomo ure in uvažali žito.
Edino, kar moramo storiti, je
to, da začnemo izdelovati ure.
* * *
V	kapitalizmu so v modi pokloni, v socializmu pa odkloni.
* * *
V	političnih gledališčih so še-petalci navadno glasnejši kot
glavni igralci.
* * *
Na gradbišču lepše bodočnosti bi moral viseti napis: »Nezaposlenim vstop prepovedan!"
* * ^
Za ene je naša stvarnost prehod, za druge sprehod, za tretje pa sprevod.
* * *
Včasih zmagujemo, včasih zmajujemo.
* * *
Smo narod cestarjev: eni si posipajo glave, drugi pa mečejo pesek v oči.
* * *
Eni se na napakah učijo, drugi pa redijo.
* * *
Eni žrejo, drugi ga žrejo, tretji se žrejo.
* * *
Gospodarstvo ima rakaste rane, režejo pa potrošnika.
* * *
Ljudje smo muzikanti; eni go de jo, previdni pa trobijo v en rog.
* * *
Satirik je humorist, ki so ga prepozno opozorili.
SRBSKI RADIJSKI PROGRAM ODPOVEDAN
V zvezi s prepovedjo srbske radijske ure na radijski postaji CRCT v Hamiltonu po alegorični igri »Sanje jugoslovanskega konzula". Kanadsko srbski nacionalni komite je poslal javnosti naslednjo izjavo, ki jo ponatisku-jemo. Uredništvo.
KNJIGA O TRSTU
Koncem marca bo izšla knjiga o Trstu. Naslov: Trieste 1941-1954: The Ethnic, Political, and Ideological Struggle, bv Bogdan C. Novak. Naroči se lahko pri The University of Chicago Press, 5750 Ellis Avenue, Chicago, Illi-
nois 60637 ali pri The University of Chicago Press Ltd., London, Great Britain. Knjiga ima 526 strani, vključno iradex. Predvidena cena je $16.50, in to radi beležk in bibliografije, ki je v različnih jezikih. Ker je knjigo izdala "The University of Chicago Press" ima ona v rokah vso razpečavanje.
Recently, there have been re-corded several systematic and planned murders of prominent Serbian and Yugoslav persons. Ali of theim by the Communist Agents, vvho have deliberately been sent by their Masters from Yugoslavia, to commit these erimes and return home.
Killed mere: R. OBRADOVIC, A. LONCARIC, S. CUBRILOVIC, and three attempted murders vvere made on: D. VURDELJA and M. VLAHOVIC.
From reliaible sources, vve have been informed, that the Yugoslav Communist Government is planning to expand its murderous activities to Canada. This concides vvith the state-rnent of the President of the Yugoslav Rčpublic anid the Chief of Securitv, vvho said "the secu-rity measures of Yugoslavia and its Regime are not exclusively limited to our territory". (May 12, 1969).
We, Canadians, of Serbian ori-gin, as peaceful and loyal citi-zens of this Country, are very much concerned vvith this problem and vvish to dravv to your attentions, to the findings of the press investigation and conse-quent artieles released.
It is regretfull that tlie Canadian Parliament tolerates, recog-nizes, and enhances Communist activities, vvhile suppressing those of their counter-parts.
The Canadian Authorities, vvhose job and concern, is the safety of their citizens, ought to look into this matter closely, examine it, and perhaps, warn
the Yugoslav Communist Repre-sentaties of the consequences.
A radio program called "The Serbian Radio Hour", a vveek ago, presented an allegory en-titled, "A Dream of a Yugoslav Consul". In it the speaker dra-matized a murder, hovvever, in-Volving the Consul to be the "Star" in his ovvn deatfa. Soane-hovv, the similiarity betvveen the real murders committed in France, Belgiuim, Germany and Svveden, and the allegory presented on the "Radio Hour", disturbed the Consul, resulting in a person complaint to CRTC and the External Affairs Department, resulting in an immediate cncellation of the program hour.
The suspension of the speaker, during the CRTC investigationd vvould be an acceptable practice, but to deprive 25,000 persons of the program is indeed diserimi-nation.
Further injustice and diseri-mination comes from the CRTC statements that the program vvas "An incitement to assassina-tion". Mr. D. Stevvart coimmi-siorfs "counsel, goes on to say that vve are staging a "Moore bloody and violent than ever" ahnual event in March. We never had "Bloady and violent events" and vve are not planning any in March eithcr.
We are astounded, that sueh priority is given the Cammu-nists, vvhile vve, as Canadians, are deprived of the Freedom of Speech, guaranteed by the Canadian Bili of Rights.

slovenska
tok A mtt udvimu
ASSc,
Subscription ratcs $4.00 pcr ycar: 30c per copy
Advertising 1 cohimn x 1" $2.80
Published monthly by Slovenian National Federalion of Canada
Mcmbcr of C.E.P.F.
SLOVENSKA DRŽAVA izhaja prvega v mesecu.
Letna naročnina znaša: Za ZDA in Kanado 4 $, za Argentino 250 pe-zov, za Brazilijo 60 kruzeirov, za Anglijo 20 šilingov, za Avstrijo 35 Šilingov, za Avstralijo 2.50 avstr. L., za Italijo in Trst 800 lir, za Francijo 600 frankov. Naročniki v Argentini morejo poravnati naročnino tudi v upravi »Slovenske poti". Za podpisane članke odgovarja pisec. Ni nujno, da bi se avtorjeva naziranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva in
izdajatelja.
HjbftoJiovE/vc/ jft
Toronto
•	„Ski Old Smokey" — .slovensko smučišče v kraju Kim-berlev, vzhodno od Owen Soun-da je postalo prijetno zimsko letovišče, ki ga Slovenci iz južnega Ontaria pridno obiskujejo in prav je tako, saj so zares do~ brodošli in prijazno sprejeti od novih slovenskih lastnikov.
•	V nedeljo 8. marca je bil
slovensko smučarsko tekmovanje v „Ski Old SmOkey"; mladi in stari so prišli! na svoj račun, čeprav sonce že skuša močneje pritisniti. Za drugo leto nam obljubljajo še boljšo zabavo.
•	Pri „Holy Name Society"
je v nedeljo 8. 3. po predzadnji maši govoril ravnatelj oddelka za starostne probleme in domove (z ministerstva za socialne in družinske uslužnosti; ministr-
stvu načeluje G. J. Yaremko) g. Lawrence Crawford, ki je skušal s filmom in besedo vzbuditi zanimanje za ustanovitev odbora in kluba, ki bi si nadel nalogo zavzeti se za državljane slovanskega porekla, ki žive že v pokoju, ali se bliajo istemu. Debata je pokazala, da se zanimamo za tozadevne možnosti. Pomagala sta mu pri vsem tudi g. Peter Cekuta in predsednik odbora »Ontario Intcr-Group Com-mittee on Aging g. V. Mauko, urednik našega lista.
• 3. marca 1970 jc bil na
občnem zboru »Etnične tiskovne zveze v Ontario" izvoljen za predsednika te organizacije naš urednik g. Vladimir Mauko. Pretekli dve leti je bil I. podpredsednik — zadnje leto pa posle-vodeči predsednik. V nadzorni odbor je bil izvoljen tudi g. Peter Cekuta. Ta odbor je bil iz-
voljen za poslovno dobo 1970-1971. Prihodnje leto bo dvajset-lenica obstoja te organizacije.
•	V soboto 14. marca 1970 ob 8 zvečer in v nedeljo 15. marca 1970 ob 4.30 popoldne bo v dvorani Marije Pomagaj, 609 Manning Ave., Toronto šesti glasbeni festival, ki ga prireja Slovenska šola Marije Pomagaj, Toronto. Udeležbo vsem toplo priporočamo. Podprimo slovensko mladino in njene vzgojitelje, ki se trudijo, da slovenska govorica ne zamre med nami!
•	Kvintet Slavka Avsenika, ki je poznan po Evropi, še posebno pa v Nemčiji pod imenom „Oberkrainer" bo nastopil v Torontu v nedeljo 5. aprila dvakrat: ob 4 popoldne in ob 8.30 zvečer, in sicer v „Queen Eldza-beth Theatre", na torontskem razstavišču (C.N.E.).
•	Dne 5. in 12. aprila 1970 bo po 4. uri popoldne, najprej v dvorani Brezmadežne v New Torontu, nato v Torontu v dvorani Marije Pomagaj, igra Zorka Simčiča: »Zgodaj dopolnjena mladost". Na to svojevrstno novo slovensko dramsko stvaritev vas vljudno vabi Slovensko gle-dalšče v Torontu.
Thunder Bay
• Konference o Britancih. Francozih in "ostalih" v Thunder Bavu (Ontario), ki je obravnavala etnična vprašanja, se je v imenu Slovenskega kulturnega društva v Thunder Bavu udeležil M. Obljubeik.
v v«e» nepremičninskih. obrnite II Z ZACriNJIk
dbuzin8ub in pravnih zadevah wa:
CARL VIPAVEC
SLOVENSKI ODVETNIK IN NOTAR
The Simpson Towers 401 Bay St. Suite 2000 - EM. 4-4004
$$77,567.74 izdatkov, gospodatili!
Dobro so
Chicago
•	Prvorojenka je. V, družini Branka Magajne so kupili deklico, katero so krstili na ime Marija-Jožefa. Sedaj mamici ne bo dolgčas, če očka ne bo doma. Da bi mala gospodična delala starišem veliko veselja! Stari-šem naše čestitke!
•	Farno poročilo za leto 1969 izkazuje $89,673.92 dohodkov in
•	la 20 obletnico Slovenskega radijskega kluba bo klub zopet priredil obisk Slovenije. Tokrat se bodo izletniki peljali iz 0'Ha-ra letališča naravnost na ljubljansko letališče.
•	Dr. Ludvik Leskovar, predsednik "Heart of Chicago", je imel pred zbornico članov odbora za krajevno upravljanje pri Ustavni konvenciji ((Con-Con) v Spring-fieldu govor, v katerem še je zavzel za samoupravo in samoodločbo mest.
*Kaj jez našimi poštami? Vedno več je nastavjjencev in uradnikov, vedno večji primanjkljaji v upravi, dostava pošte jc pa — poliževa. Eden naših naročnikov je lani naročil od vrtnarije blizu Chicaga sadike za živo mejo. Prejel jih čez en mesec suhe, cla so se lomile. A.D. iz Clevelanda prihaja neredno. N. pr. četrtkova številka večkrat pride v sredo prihodnjega tedna, takrat tudi sobotna številka. Če naročniki "Slovenske Države" list prejemajo pozno, naj vedo, kje je krivda. . .	,
•	Povišanje voznine na mestnili busih se nam zopet obeta. Tokrat bo znašal kar 50 centov v eno smer. V Ne\v Yorku stane vožnja v eno smer — 30 centov. Nekaj jc narobe pri gospodarstvu! Primankljaja je mendo 30 miljonov . . .!
• Fantek Je! Zato Je Milan
Pecharičh iz Cicera pri maši, 15. marca tako ponosno delil cigare z napisom: "It's on Boy! Krstili ga bodo za Marka. Naše iskrene čestitke Milanu in ženki Marti
•ter vsem starim mamicam, starim očkom in tetkam ter stricem. In teh ni malo. Vso srečo j in ves božji blagoslov sinku, ki 1 si bo, ko bo dorastel, gotovo ' lastil pravico prventsva, seveda, če se ne bosta gdč. Sandra in Linda temu uprli'.
ONTARIO
novimi if emiTMirr
Government; Information
Bridgeporf, Conn.
• Pot urice so hujše od Turkov, — tako so rekli pri nas doma v Sloveniji, ko jc bilo govora o narodnih odpadnikih. Kaj boste rekli, če boste zvedeli, cla je slovenski duhovnik v Bridgeportu, Conn. prepovedal maševatu slovenskemu sobratu v nedeljo 15. febr. v. cerkvi Sv. Križa, zgrajeno s slovenskimi žulji. Žrtev je bil Slovencem dobro poznani misi-joner v Ekvadorju, in skladatelj dr. Jerko Gerzinčič. Lani si je osvojil srca Slovencev v Bridge-
IZ PRAVNEGA ODDELKA j »ZAKON O NAJEMODAJALCU IN NAJEMOJEMALCU" — IZPREMEMBE V 1968-69
Ontarijska vlada je predložila poslanski zbornici predlog za spremembo »zakona o najemodajalcu in najemojemalcu", -ki jc bil sprejet ter je kot tak stopil kot nov zakon iz leta 1968-69. leta v veljavo s prvim januarjem 1970.
portu s slovenskim petjem in prireditvijo "Miklavž prihaja." Misijonar jc moral iskati prenočišča v privatni hiši in maševati v — angleški cerkvi . . . Dr. Farkaš bi se v grobu dvakrat obrnil! — oč.
Povabilo slovenskim pesnikom v Ameriki
Na svojem poslednjem zborovanju v New Orleans novembra
1969,	je Ameriško društvo učiteljev slovanskih in vzhodnoevropskih jezikov (AATSEEL) sprejelo sklep da se na programu za sledeče zborovanje v New Yorku decembra, 1970 preči ta j o poezije južno-slOvanskih pesnikov ki še niso objavljene v matičnih državah Bolgariji in Jugoslaviji. Isti predlog je tudi bil sprejet za regionalno konvencijo AATSEEL južnih držav, ki bo v Memphis, Tennessee oktobra,
1970.	Za to poslednjo konferenco je rok Se prvega maja 1970, in vsaka grupa bo imela na razpolago 20 minut časa za recitacije.
Slovenski pesniki so seveda tudi povabljeni, cla predložijo svo-e pesnitve, in angleški prevod istih, profesorju Olgi Shasike-vich, Program Director, Southern AATSEEL, Department of Foreign Languages, Nevv Mexico State Universitv, Las Cruces, New Mexico, 88001. Prosim naše
pesnike naj se temu povabilo od-; cana ,
„ , . . . . . sitni datumi zovejo; ce bodo prisotni na konvenciji bodo lahko osebno preči-tali svoje pesmi. Za nadaljne informacije in morebitno pomoč pri prevodu se lako obrnete na podpisanega. Vladimir J. Rus Dept of Slavic and East European Languages Čase Western Reserve
STANTE SA KANADSKYM OBČANOM'
PALIEKAT KANADAS PILSONIS
POSTANITE KANADSKI DRŽAVLJANI
DioenfaHe Cittadino Canadese
* + % * s v * X
Werden Sie kanadischer Staatsbiirgeri Przyjmujcie obywatelstwo
kanadyjskie FACA-SE POSTANITE KANADSKI	CIDADAO
DRŽAVLJAN	CANADIANO
BLI KANADISK STATSBORGER STANTE SE KANADSKIMI OBČANY!
TAPK KANADOS PIUEČIU
"Jaz sem Kanadski po izbiri!"
državljan
"Ni mi bilo treba biti tukaj rojen da uživam ponos in zadovoljstvo počutka, da sem Kanadski državi jan".
"Odkar sem vzel državljanstvo v deželi moje izbire, se zavedam mojih pravic polnega sodelovanja v bodočnosti te velike dežele svobode in možnosti".
"Kanadska zastava je sedaj tudi moja zastava, in jaz se počutim veselega v mojih resnično enakih možnostih in obveznostih z vsemi drugimi za katere se zastava nosi".
Tule Kanadan !T C ve Kava 8<$s Bliv Kanadisk kansalaiseksi djitjkoos" statsborger
Wordt Canadees! Bliv Kana Jensisfe
VALJON KANADA! ALLAMPOLGARRA
pu aettir a3 gerast Canadizkur rikisborgari
Ste Vi sposobni da uživate prednosti in pripravljeni da prevzamete odgovornosti Kanadskega državljanstva? To lahko izveste, ce stopite v stik z Canadian Citizenship Court ki Vam je najbližji. Oni so pripravljeni, da Vam pomagajo v sledečih mestih- HALIFAX MONCTON, MONTREAL, OTTAVVA, SUDBURY, TORONTO, HAMILTON, ST CATHARINEs' KITCHENER, LONDON, VVINDSOR, VVINNIPEG, REGINA, SASKATOON, CALGARY, EDMON-TON in VANCOUVER. Lahko pa tudi pišete na: Registrar of Canadian Citizenship, Secretary of State Department, Ottavva.
Glavne točke so v veljavi negle-de na to, kaj najemninska pogodba določa, in so naslednje:
1.	Hišni lastnik mora predložiti najemniku pravilno narejeno pogodbo o najemnini v dvojniku v manj kot Ireh tednih po po dnevu, ko mu jo je najemnik predložil.
2.	Nove »varnostne naložbe" (Security deposits) so prepovedane po 1. januarju 1970, razen enomesečna najemnina kot varnostna naložba za plačilo zadnjega meseca najemnine, za katero mora lastnih hiše plačati 696 obresti na leto. »Varnostna naložba" (Security Deposits) izpred prvega januarja se lahko obdrži do konca pogodbe, ali do obnovitve pogodbe, seveda s plačilom 6% obresti na leto. Drugače mora biti vrnjena v teku 15 dni po izteku pogodbe (Expir-cd Lease), razen če drugače najemnik na pristane, ali če sodišče odloči, da hišni lastnik lahko obdrži kakšno vsoto.
3.	Hišni lastnik nima pravice zapleniti pohištva ali druge premičnine za neplačano najemnino.
4.	Najemniške pogodbe spadajo pod iste določbe, ki veljajo za vse pogodbe.
5.	Razen v slučaju nujnih primerov (emergency), hišni lastnik nima pravice vstopa v na-jemnikove prostore, razen po predhodnem pismenem sporočilu, ki mora biti predloženo 24 ur prej; čas vstopa naj bo ob dnevni svetlobi in naj bo točno označen v sporočilu.
6.	Hišni lastnik ne sme zahtevati, da bi bila najemnina pla-
s čeki s kasnej-(posta-dated che-
ques).
7.	Hišni lastnik bo dovolil volilnim kandidatom in ljudem, ki jih zastopajo v kampanji, zadovoljiv obisk najetih prostorov.
8.	Zamenjava ključavnic tekom najema je prepovedana, razen če je to storjeno sporazumno.
9.	Hišni lastnik je odgovoren, j da so najeti prostori v dobrem
stanju za dostojno bivanje, najemnik pa je odgovoren za splošno čistočo najetih prostorov ter za popravilo poškodb, ki jih je on povzročil, ali oseba, kateri je on dovolil vstop v najete prostore.
10.	V trenutku, ko je nastal zaostanek v plačilu najemnine, najemnik obnovi pogodbo do
i polne veljavnosti s plačilom zaostanka in se s tem razbremeni vseh posledic, ki bi lahko nastale vsled neplačila najemnine določene v pogodbi.
11.	Kadar ni sklenjene pogodbe. se na naslednje načine prekine najemnina:
Hišni lastnik ali najemnik se obvestita ustno ali pismeno. Obvestilo o prekinitvi tedenske najemnine naj bi bilo dano na dan ali pred dnevom izteka enotedenske najemnine, da bo veljavno na dan izteka naslednje enotedenske najemnine. Obvestilo o prekinitvi mesečne najemnine naj bi bilo dano na dan ali pred dnevom poteka mesečne najemnine, da bo veljavno na zadnji dan izteka naslednje enomesečne najemnine. Obvestilo o prekinitvi letne najemnine naj bi bilo dano na dan j ali pred dnevom šestdesetih dni (2 meseca) pred zadnjim dnem j katerekoli letne najemnine, da ' bo veljavno na zadnji dan izteka j naslednje enoletne najemnine. Hišni lastnik ima pravico do odškodnine za uporabo in zasedbo i prostorov po najemniku, ki ne | izprazni istih potem, ko je bilo najemno razmerje prekinjeno z obvestilom.
12.	Hišni lastnik ne more zasesti prostore brez najemniko-vega privoljenja ali odločbe sodišča.
13.	Vsak nepravilni postopek glede založb (deposit), zaplemba imovine, zamenjava ključavnic in otežkočenje vstopa zastopnikom volilnih kandidatov, je lahlko kaznivo za hišnega lastnika do višine 1000.— dolarjev.
14.	Občinam je poverjena ustanovitev posvetovalnih uradov za hišne gospodarje in najemnike (Landlord and Tenant Advisory Bureau).
ttt Hm. Mm Mart*
Primi Minister ofOntiri«
SLOVENIJA DANES: ZNAKI RAZVOJA..
ODMEVI KARDELJEVE OBTOŽNICE
Po brionski obsodbi slovenskega cestnega protesta je Edvard Kardelj ostro obtožil slovensko partijo in jo krivil celo za Žebotovo ..Slovenijo včeraj, danes in jutri".
Na sledečih sejah CK ZKS in na njeni januarski republiški konferenci so Kardelja končno pomirili z novo resolucijo, sestavljeno iz njegove dialektike. Slovenska univerza mu je, za svojo sovpadno petdesetletnico dala častni doktorat, ki ga ni podelila niti svojemu starosti — Lconidu Pitamicu. Slovenske občine so mu za njegovo (tudi sovpadno) šestdesetletnico podelila skupno diplomo častnega občana. Slovenska gasilska zveza ni storila ničesar, a J. Vidmar v DELU in F. Šetinc v KOMUNISTU pa sta mu zapela uvodniške slavospeve. Povzemamo iz KOMUNISTA:
„Program ZKJ je utemeljil i-dejno-politično vlogo Zveze komunistov pod pogoji samoupravljanja, ustava iz leta 1963 je opredelila ustavnost v sodobnem socializmu. V obeh temeljnih dokumentih samoupravne socialistične Jugoslavije, ki sta vzbudila veliko zanimanje ne samo doma, temveč po celem svetu, je veliko ustvarjalnih misli in spoznanj Edvarda Kardelja. Dokumenta sta izrazila vse, kar je novega in pomembnega nastalo in se utrdilo v naši socialistični družbi, pri tem novem in pomembnem pa je sodeloval tudi tovariš Kardelj kot politik in teoretik.
Vsako nadaljnje Kardeljevo delo po svoje potrjuje njegove prejšnje misli in spoznanja. Tako so tudi vse njegove poznejše razprave o nacionalnem vprašanju potrjevale injegova zgodovinska spoznanja iz predvojnega obdobja. Povojni razvoj je pokazal, da je mogoče uspešno reševati nacionalno vprašanje samo v socializmu, ki veruje v enakopravnost med narodi in državami. Zato je Edvard Kardelj zmeraj tako odločno nasprotoval vsakršni nacionalistični licitaciji, ki poskuša kompromitirati sadove narodnoosvobodilnega boja in razvoja mednacionalnih odnosov v Jugoslaviji. Po njegovem mnenju poskušajo nekateri s takšnimi licitacijami, prekritimi z raznimi romantičnimi, demagoškimi in drugimi gesli, ustvarjati in širiti prostor za protisocialistično in protisa-moupravno akcijo. Takšne težnje so naperjene proti Jugoslaviji, ki je s svojo neodvisno in napredno vlogo eno najpomembnejših poroštev varnosti za vse jugoslovanske narode in ena pomembnih opornih točk v boju drugih narodov za neodvisnost in mir na svetu. »Tudi v prihodnosti," je poudaril Edvard Kardelj na razširjeni seji sekretiria-ta CK ZKS po znanih dogodkih v Sloveniji, „je slovenskemu narodu odprta samo ena pot, če hoče resnično ostati sam svoj gospodar: biti s socializom in braniti socializem, biti s samoupravljanjem in demokratičnim napredkom socializma in braniti takšno smer napredka...." S tem je povedal, da bi nas vsaka druga pot spreminjala ali v privesek imperialističnih sil ali v objekt centralističnega, birokratskega koncepta socializma." * * *
„Razne tehnokratske, etatistič-ne in druge sile poskušajo z nacionalističnimi manifestacijami negirati vlogo delavskega razreda, kakor poskušajo cenrr-.listič-
no-ctatistične sile z unitarizmom zanikati vlogo republik in narodov," je bilo rečeno v sklepih osme seje CK Zveze komunistov Slovenije po znanih dogodkih zastran cest....
Razmere na Hrvatskem so v marsičem tudi različne kot pri nas v Sloveniji. Dr. Vladimir Ba-karič govori o unitarizmu kot o realni težnji v Zvezi komunistov Hrvatske. V Sloveniji takšnih teženj ni, vsaj omembe vrednih ne. Tu unitarizem nima tradicije, tudi v Zvezi komunistov ne. Tudi tedaj, ko so se posamezni predstavniki slovenske buržoazi-je povezovali z raznimi enačica-mi hegemonističnih buržoaznih režimov, te težnje niso imele o-pore v množicah. Slovenski narod je bil zmeraj in je tudi dandanašnji proti unitarizmu oziroma hegemonizmu kakršnekoli inačice ne glede na to, kje so njegove prestolnice.
V Sloveniji po znanih dogodkih zastran cest, ki so imeli, kot vemo, globlje vzroke, kakor jc kazal zunanji videz, smo se v spopadu z nacionalističnimi in drugimi negativnimi težnjami odločili za pot, ki je ustrezala našim potrebam, razmeram in trenutku: iti globlje h -koreninam vzrokov, spoprijeti se je treba s problemi, s težnjami. To se je pokazalo koristno. Zveza komunistov ni šla v pogrome proti ljudem, to ni v njeni naravi v njeni humanistični usmeritvi. Namesto tega je šla v oster spopad z negativnimi težnjami, z orožjem, ki je črpalo svojo prodornost in moč iz globlje analize vzrokov in posledic, iz pripravljenosti, da spremeni stanje.
Prva seja konference ZKS je že pokazala sadove takšne u-smeritve slovenskih komunistov. V razpravi in resoluciji se je pokazala velika idejno-politična e-notnost Zveze komunistov Slovenije glede vseh bistvenih vprašanj vloge položaja in razvoja Slovenije v Jugoslaviji ter glede nadaljnjega razvoja Jugoslavije kot socialistične skupnosti enakopravnih narodov in narodnosti...
Iz resolucije morajo nastati konkretni alkcijski delovni programi komunistov na vseh ravneh. Že takoj v začetku je treba zlomiti kapitulantsko, oportuni-stično razlago, češ, resolucija je samo stvar višjih vodstev. Ce bi dovolili, da se krepi ta miselnost bi s tem pomagali utrjevaati prvo oviro, ki jc na poti uresničevanju resolucije."
(KOMUNIST, 23. januarja
1970, str. 2.)
Med tem pa je v Celovcu izšla brošura dr. Cirila Žebota (Odgovor Edvardu Kardelju), ki o vlogi tega ..beograjskega Slovenca" preprosto pove tisto resnico, ki si jo v Ljubljani ne morejo privoščiti.
KARDELJ PRED VOJNO
Za Kardeljevo šestdesetletnico je njegov neposredni učenec Boris Ziherl napisal pregled Kardeljevega udej-stvovanja v času prve Jugoslavije. Posebno zanimivi so podatki o Kardeljevem publicističnem delovanju po po-vratku iz Moskve leta 1937:
»Konec leta 1934 je tovariš Kardelj odpotoval v Moskvo. Tam je predaval na Leninovi šoli in na komunistični univerzi narodnih ma«j§ip Zahoda....
V začetku leta 1937 se je tovariš Edvard Kardelj vrnil v domovino s posebno nalogo, da
pripravi ustanovni kongres Komunistične partije Slovenije. Kakor je znano, je bil kongres v aprilu istega leta in ves potekal v znamenju protifašističnega boja. Tovariš Kardelj je izvršil glavne vsebinske priprave za kongres, imel je na njem refe-
: rat in koncipiral njegov proglas, i naslovljen delavcem, delovnemu j ljudstvu, Slovencem.
Z vrnitvijo v domovino pa se je nadaljevala tudi njegova dejavnost v slovenski publicistiki.
»Književnost" je z letnikom 1935 nehala izhajati. Njeni sodelavci so poslej v vedno večjem številu sodelovali v dveh osrednjih slovenskih revijah, v »Sodobnosti" in v ^Ljubljanskem Zvonu", okrog katerih se je tedaj zbiral večji del slovenske svobodomiselne in demokratične pišoče inteligence. Tudi tovariš Kardelj je v začetku leta 1938 pričel sodelovati v »Sodobnosti".
Dva meseca pred začetkom druge svetovne vojne, od konca junija do konca avgusta leta 1939, je tovariš Kardelj za mariborski list »Večernik" pisal zunanjepolitične komentarje, ki jih je podpisoval s črko Y. Ti komentarji, ki so obravnavali vse pomembnejše zunanjepolitične dogodke v tistih odločilnih mesecih, so tedaj v slovenski javnosti zbudili precejšnjo pozornost. Zelo jasno in nazorno so odkrivali igro imperialističnih sil, ki je pripeljala do druge svetovne vojne.
Zadnja dva komentarja, ki sta izšla 25. in 30. avgusta 1939, sta govorila o nemško-sovjetskem paktu in o motivih, ki so sovjetsko stran pripeljali do tega, da je sprejela Hitlerjevo ponudbo za sklenitev nenapadalnega pakta. Pisec poudarja dejstvo, ki je bilo takrat dokaj očitno: smoter dolgotrajnih angleško-francozskih pogajanj s Sovjetsko zvezo ni bila nezlomljiva fronta miru, marveč je cham-berlainovski politiki šlo predvsem za to, da Sovjetsko zvezo izigra, jo potegne v vojno s fašistično Nemčijo in jo potem pusti na cedilu...."
(KOMUNIST, 23. januarja
1970, str. 4 in 5.)
DO KOD "RAZVITA" SLOVENIJA?
Posebno v zadnjem času je bilo znova opaziti gledanje na Slovenijo kot enakomerno visoko razvito območje, celo brez večjih notranjih gospodarskih in družbenih problemov....
Resnično stanje pa je drugačno.
Slovenija namreč zdaleč ni e-nakomerno razvita. Merila, po katerih se določa stopnja razvitosti, so seveda različna in od tod izhajajo tudi različne ocene razvoja posameznih območij. Med njimi so seveda najpomembnejši narodni dohodek na prebivalca, osebni dohodek na zaposlenega, delež kmetijskega prebivalca in drugi. Prav po teh in še nekaterih drugih merilih je 34% površine Slovenije nerazvite.
Na tem delu slovenske zemlje je 1948. leta živelo 446.649 prebivalcev, leta 1968 pa ravno toliko. Žalostno je, da se gostota prebivalstva na tem velikem delu Slovenije (ena tretjina ozemlja) v dvajsetih letih ni povečala. Nasprotno, število prebivalcev v posameznih predelih je nazadovalo za 5%. Na tem območju je 'tudi delež mestnega prebivalca minimalen. Tudi narodni dohodek v nerazvitih predelih SRS je za več kot polovico pod slovenskim povprečjem, v primer z močno razvitimi predeli je pa zaostajanje nerazvitih ogromno.
Poizkušaj mo to prenesti v občinske okvire. Po merilih, ki sem jih nekaj že naštel, imamo v Sloveniji 18 nerazvitih občin, od katerih lahko 6 uvrstimo v sku-; pino močno nerazvitih, ki so ce-,
lo do 85% pod republiškim povprečjem. To samo po sebi še ne pove dovolj, kajti poznati moramo še lego teh občin v Sloveniji. Večina jih namreč leži v severovzhodni Sloveniji, ki je skorajda v celoti nerazvita.
Tudi Maribor je v gospodarski rasti v primeri z nekaterimi dragimi področji daleč počasnejši. Izobrazbena struktura je v posameznih občinah različna, seveda v škodo nerazvitih občin.
Na tisoč prebivalcev pride v šestih močno nerazvitih občinah naslednje število študentov: Lenart 2,4, Gornja Radgona 3,3, Šmarje pri Jelšah 3,4, Šentjur pri Celju 3,6 in Lendava 3,7. Po teh merilih so te občine tudi na zadnjem mestu v Sloveniji. Ti podatki dobijo pravo vrednost, če jih primerjamo z občino Ljubljana-Center, kjer pride na 1000 prebivalcev 36 študentov.
V nobeni republiki ni mogoče pričakovati, da se bo njen celotni prostor enakomerno razvijal tako v gospodarskem kot v družbenem pogledu. Na neenakomer-nost razvoja vpliva namreč nešteto faktorjev, zgodovinskih, socialnih, političnih pa tudi naravnih činiteljev, kot so: naravno bogastvo, energetski potencial, delovna sila itd.
Vendar vse to ne more in ne sme tudi v bodoče opravičevati tako velikih, naravnost katastrofalnih razlik v razvitosti posameznih delov Slovenije.
(Slavko Gerič v KATEDRI, listu mariborskih študentov, št. 1. 9. oktobra 1969.)
"KMETJE NAJ SE SAMI ZDRUŽUJEJO"
SRAMOTA SLOVENCEV
»....Baje smo narod, ki ima narodni dohodek nad 1000 dolarjev letno, kar pomeni, da smo se po standardu prebili na srednjeevropski nivo. Kljub vsemu pa še vedno govorimo o nerazvitih območjih. In Kozjansko je eno takih območij.... Skupščini občin Šentjur pri Celju in Šmarje pri Jelšah s sodelovanjem skupščin občin Laško, Sevnica Krško in Brežice ugotavljata, da je območje, ki je razdeljeno med vse naštete družbeno-politične skupnosti in ga geopolitično i-menujemo Kozjansko, še vedno popolnoma nerazvito in revno, da v republiki Sloveniji ni najti primere. To pa predvsem zavoljo tega, ker gre za relativno obsežen kompleks slovenskega nacionalnega ozemlja v trikotniku med Savo, Savinjo in Sot-lo, kjer se več kot 20.000 občanov pretežno preživlja s kmetijsko dejavnostjo na skromnih obdelovalnih površinah (manj kot 1 ha odpade približno na enega kmetovalca — člana gospodinjstva). Kmetijske delovne organizacije gospodarijo le na neznatnih površinah, industrijske ali večje obrtne dejavnosti pa na tem področju sploh ni. Ocenjujemo, da je nacionalni dohodek na prebivalca na Kozjanskem komaj 2000 N Din. Kljub temu pa občani tega področja odvajajo skoraj 70 odstotkov KD za prispevke, davke in kmečko zdravstveno zavarovanje. Danes je že na samem Kozjanskem nad 1500 ljudi, ki zavoljo revščine niso deležni kmečkega zdravstvenega zavarovanja. Brezizhodna zaostalost pa jih je še prisilila, da iščejo zaposlitev zunaj ožjega območja in v tujini, kjer je sedaj zaposlenih že preko 1500 ljudi....
Ker na vrsto problemov v da-našji stvarnosti "ni mogoče na Kozjanskem najti niti enega, za katerega bi lahko trdili, da je zadovoljivo rešen, postaja Koz-
»Dosedanje izkušnje v razvoju kmetijskega zadružništva so nas marsikaj naučile. Zato bi morali v prizadevanjih za nadaljnji razvoj zadružništva temeljito preučiti, kakšno zadružništvo moramo razvijati, da bo za kmeta privlačno. Natanko moramo opredeliti vlogo in naloge kmetijskega zadružništva, ker bo samo tako dobilo zadružništvo zaupanje med kmeti....
Nedvomno bi bilo dandanes kmetijsko zadružništvo drugačno, boljše, če bi v preteklosti bolj upoštevali mnenja zadružnikov, zlasti pa ne bi bilo razprav o tem, ali se zavzemamo za malo ali za veliko kmetijsko zadrugo. Samo za obe! Kakšna bo v
jansko ne le v slovenskem, ampak celo v merilu šestih občin, ki ga obsegajo, sinonim za revščino.
....Želimo obvestiti slovensko javnost o dejstvih, ki povzročajo dvom v povprečje 1000 dolarjev
(dalje na 4. strani, spodaj) letnega dohodka na prebivalca in poudariti dilemo: ali pustiti, da migracijski procesi tečejo spontano ali pa z materialno intervencijo republike in slovenskega gospodarstva zagotoviti skladnejši razvoj na celotnem republiškem ozemlju.
Težko je povedati vso kozjansko resnico, še težje pa se je vanjo vživeti, saj so časi, ko je večina Slovencev živela v podobnih razmerah, precej daleč za nami. A vendar nas naša preteklost kot rdeča nit spremlja v sedanjosti. Ob naglem razvoju v zadnjih 25 letih smo marsikatero pereče vprašanje odlagali za čase, ko bomo gospodarsko močnejši. Mar smo danes še vedno tako šibki?"
(Stane Hočevar, v ljubljanskem študentskem listu TRIBUNA, št. 3, 22. dec. 1969.)
Gospodarske statistike prištevajo med gospodarsko nerazvita območja v Sloveniji naslednje: V Pomurju Gornja Radgona, Ljutomer, Lendava, Murska Sobota, v celjskem območju Šmarje pri Jelšah in Šentjur pri Celju, na Dolenjskem pa Trebnje.
Skrajni čas je, da slovensko gospodarstvo začne resno reševati probleme slovenskih in ne drugih nerazvitih področij.
posameznem kraju, to je predvsem odvisno od tamkajšnjih pogojev. Izkoristiti moramo bogastvo oblik zato je vsako združevanje kmetov koristno. Omogočiti je treba, da se kmetje sami združujejo. Tam, kjer so sedaj zadovoljni, najbrž ne bi bilo potrebno na silo ustanavljati novih organizacijskih oblik, ampak je treba odstraniti le posamezne slabosti in izpopolniti samoupravljanje, predvsem pa izboljšati odnose do kooperantov. Kooperacija mora biti bolj sprejemljiva za kmeta.
V marsikateri vasi danes pogosto ugotavljamo, da pri njih nihče ne odkupuje kmetijskih pridelkov in zato že tako skromnega pridelka ne morejo prodati. Ce bi biil odkup bolj organiziran, med drugim tudi gozdnih sadežev, zdravilnih zelišč, izdelkov domače obrti in podobno, bi imeli zadružniki lahko boljši dohodek.
Ob razpravah o organizaciji zasebnega kmetijstva bi morali izločiti politične predsodke, ki se tu in tam še kažejo. Bolj bi morali poslušati mnenja kmetov in kmetijskih strokovnjakov, že takoj pa bi morali zavrniti najrazličnejše birokratsko-etatistič-ne vzorce....
Odločiti bi se morali, da je poslovni predmet kmetijske zadruge širok, ker bi tako zadruge imele možnost za opravljanje različnih gospodarskih dejavnosti. Tako bi kmetijske zadruge prodajale kmetijske pridelke svojih članov, jih oskrbovale z reprodukcijskim materialom, delovnimi pripravami in drugim blagom, opravljale storitve za svoje člane, sprejemale hranilne vloge in dajale posojila svojim članom, ukvarjale bi se z lastno kmetijsko proizvodnjo in drugimi oblikami za boljše gospodarjenje svojih članov. Zadruge bi se poleg tega ukvarjale tudi z drugimi dejavnostmi, ki niso neposredno povezane s kmetijstvom, npr. s turizmom, z domačo obrtjo in obrtno delavnostjo. Zadruge bi se lahko ukvarjale tudi z gozdarstvom. V naših razmerah si teško zamišljamo uspešno kmetijsko zadružništvo. če ga ne bi na ustrezen način vključili tudi v raz-
1 lična dela v gozdarstvu, vsekakor pa bi morali omogočiti, da bi imele kmetijske zadruge pravico prodajati les svojih članov. Dopustiti bi morali možnost za ustanavljanje posebnih zadrug, ki bi se ukvarjale le z eno kmetijsko dejavnostjo. Namen kmetijske zadruge, sistem deleža in jamstva zadružnikov, če ju zadruga osvoji, narekuje potrebo, da posluje zadruga najprej s svojimi člani. S presežkom svojih zmogljivosti pa bi zadruga zaradi večje poslovnosti lahko poslovala tudi z drugimi interesenti.
Eno izmed najpomembnejših vprašanj za ureditev kmetijskega zadružništva je upravljanje v zadrugi. Ker je kmetijska zadruga interesna organizacija kmetov in vasi in ustanovljena predvsem zaradi pospeševanja gospodarske dejavnosti zadružnikov, je nujno, da imajo zadružniki pri upravljanju zadruge odločilen vpliv. Kot najvišji organ upravljanja zadruge naj bi bil občni zbor zadruge, ki ga sestavljajo vsi zadružniki in delavci zadruge. Občni zbor naj bi določal osnovno politiko poslovanja zadruge, odločal o delitvi dohodka, oblikoval druge organe zadruge, sprejemal zadružni statut in odločal o statutnih in drugih vprašanjih, določenih s statutom zadruge. Druge naloge u-praVljanja v zadrugi pa bi bile zaupane kolektivnim in individualnim organom ter ustreznim nadzornim organom, ki bi jih določal statut zadruge.
Kmetijske zadruge bi se lahko združevale le med seboj, ne pa tudi z drugimi delovnimi organizacijami, glede poslovnega sodelovanja in povezovanja z zainteresiranimi partnerji pa hi imele vse možnosti, kot jih imajo druge gospodarske organizacije.
Med razpravami o uveljavitvi in izpopolnitvi kmetijskega zadružništva bi morali še posebej preučiti možnosti za oblikovanje ustreznih denarnih zavodov, ki bi zagotavljal kreditna sredstva za naložbe v zadružništvo in zasebno kmetijstvo. Zato bi morali še bolj utrditi hranilno-kreditne odseke pri vseh kmetijskih in gozdarskih organizacijah. Odseke pa bi lahko v regionalnem in republiškem merilu povezali v ustrezni kreditni zadrugi oz. zvezi zadružnih hranilnic in posojilnic. Sedanje razmere kažejo, da bi s smotrnim delom lahko zbrali precej denarja, ki bi bil zelo (koristen za pospeševanje kmetijstva in dejavnosti kmetijskega zadružništva."
(Jaka Bogataj, DELO, 21. februarja 1970.)
Jalfa
SREDSTVA DELAVCEM!
»Prepričan sem, da se ne bi gradile »politične" tovarne, da ne bi bilo raznih pritiskov, intrig, nacionalistično-šovinistič-nih izbruhov, če bi sam neposredni proizvajalec odločal sam, kam bo vložil vsak dinar, ki ga je zaslužil .Težko bi me kdo prepričal, da se bodo neposredni proizvajalci odločili graditi nerentabilno tovarno, ki bi že od prvega dne proizvajala kot glavni artikel deficit. Kajti samoupravljanje pomeni v prvi vrsti zaupanje do odločitev, ki jih sprejemajo samoupravljava glede vseh vitalnih vprašanj. To se lahko dogaja samo v sistemu, kjer se o delitvi denarja odloča drugje, kot pa je bil ustvarjen. Tam namreč odločitve nimajo takšne teže, kot bi jo imele, če bi jih sprejeli tisti, ki so s svojimi rokami zaslužili vsak dinar. Znano je, da se silno lahko odločimo, kadar gre za tuj denar, silno dobro pa premislimo, kadar smo pred dilemo, kam vložiti svoj denar. Ukinilli smo državni kapital, vendar se ta sedaj vrača v novi, še bolj nevarni obliki: v obliki plutokracije. Zamenjane so samo vloge aktor-jev, dejstvo, da se sredstva odvzamejo neposrednim proizvajalcem, in da se o njih odloča izven gospodarstva, pa je slej ko prej prezentno.
Ta mesec je minilo četrt stoletja od jaltske konference, ki je bila od 4. do 11. februarja 1945 v Jalti na Krimu in se je je udeležila velika trojica: Roosevelt, Stalin in Churchill. To je bil eden izmed tistih dogodkov v zgodovini, ki ostanejo sporni še dolga leta, celo desetletja in morda stoletja, Jaltska konferenca je še vedno sporna in bo še dolgo. Vsi vedo, kaj se je ta-krat zgodilo, toda ljudje različno tolmačijo pomen tistega, kar se je zgodilo, predvsem v luči poznejših dogodkov....
Kritiki »zahodne nesposobnosti" v Jalti opozarjajo na več zalogajev, ki jih je dobil Stalin, ne da bi Zahod dobil za to u-strezno plačilo. Za obljubo, da bo ZSSR stopila v vojno proti Japonski, ki je bila dokončno poražena tisti trenutek, ko sta padli na Hirošimo in Nagasaki atomski bombi, je Zahod ponudil Stalinu ogromne prednosti na Daljnem vzhodu — celo na škodo zaveznice Kitajske. V Evropi pa je Zahod izročil vzhodno Evropo na miost in nemilost Stalinu. Res je, priznavajo kritiki, Roosevelt je ogrel Stalina za zamisel o Združenih narodih, toda kaj je to v primerjavi z drugimi »zalogaji", s katerimi je moral nasititi sovjetskega diktatorja.
Zelo poučna je znana slika velike trojice v Jalti, ki jo najdemo v vsaki zgodovinski knjigi. Od leve proti desni sedijo Churchill, Roosevelt in Stalin. Roosevelt ima globoko udrta lica in je videti hudo bolan in izčrpan (po Jalti mu je bilo usojeno živeti še natanko dva meseca). Njegova dva sogovornika sta krep-kejša in bosta še nekaj let nato odločno krojila usodo povojnega sveta: le da Churchill čedajle manj, Stalin čedalje bolj,
še bolj poučni od te fotografije so spomini Churchilla, Ede-na, Harrimana in drugih ter zapisniki z Jalte. In tako pridemo do slavnega koščka papirja, ki je oktobra 1944 — pred Jalto — potoval sem in tja po Stalinovi mizi v Kremlju in na katerega je Churchill, ki opisuje ta dogodek v 4. zvezku svojih spominov, napisal svoje »odstotke vpliva".
»Trenutek je bil primeren za konkretne pogovore in dejal sem: »Dajmo urediti naše zadeve na Balkanu. Vaše armade so v Romuniji in Bolgariji. Mi imamo tam interese, misije in predstavnike. Izognimo se temu, da bi prihajalo do nesporazumov med nami v drobnih zadevah. Kar zadeva Veliko Britanijo in Rusijo, kako bi vam ustrezalo, če bi imeli 90 odstotkov vpliva v Romuniji, mi pa 90 odstotkov vpliva v Grčiji, v Jugoslaviji pa naj bi bilo 50:50?...."
Listek je potoval čez mizo in Stalin je z modrim svinčnikom paragrafiral Churchillov predlog. Z eno samo potezo.
»Potem je nastala tišina," nadaljuje Churchill. »Listek, popisan s svinčnikom, je ležal sredi mize. Naposled sem spregovoril: ,Ali ne bo morda videti cinično, da smo ta vprašanja, ki so usodna za milijone ljudi, rešili tako zlahka? Ali naj sežgemo ta listek?' — ,Ne/ je odgovoril Stalin, ,spravite ga!'"
Stalin se je gotovo smejal v brk. Ce je šlo za cinizem, je daleč prekašal Churchilla. Ko je potegnil z modrim svičnikom po papirju, je natanko vedel, da je potegnil modro črto in nič drugega. Vedel je, da so vsi Chur-chillovi odstotki nesmisel.
In vendar je poskušal Churchill »matematično" izraziti ..stvarnost" katere ujetniki so bili celo trije utrujeni možje v Jalti, če jih imamo za cinike ali (dalje na 4. strani. Spodaj)
Znano floskulo — tovarne delavcem! bi kazalo zamenjati z bolj aktualno: sredstva delavcem!"
(Vojko Urbančič, KATEDRA, št. 2, 28. novembra 1969.)
1. MAREC 1?70
SLOVENSKA BR2AVA"
PISMO IZ SLOVENIJE:
NEKAJ MISLI...
1.	Mlada in šele porajajoča se slovenska inteligenca tako imenovane medvojne in povojne generacije, ki zdaj stopa na če-do slovenskega kulturnega in političnega življenja, se počasi, vendar z gotovostjo otresa vsakega monopola nad zgodovinsko resnico, pa naj si ga lasti ta ali ona družbeno politična formacija. Borimo se, , govorim tudi v imenu svojih somišljenikov, za svoj lastni odnos do slovenske sedanjosti in preteklosti. Pri tem imamo eno samo vodilo: resnico in slovensko ljudstvo.
2.	Ker smo prepričani, da je resnica samo ena, ne priznavamo v tem primeru doktrine dialektičnega materializma o njeni relativnosti, če sem ubil človeka, sem ubijalec in nobena teorija ne more izbrisati tega dejstva.
Samo s tega stališča lahko govorim o dr. žebotovem odgovoru.
3.	Ob tej graditvi lastnega odnosa do bližnje slovenske preteklosti in sedanjosti, nas ne za-j nima toliko odgovornost in zasluga posameznikov za sedanje stanje in sodobno stvarnost v Sloveniji, niti kdo je sodeloval z okupacijskimi oboroženimi silami in kdo je bil proti njim; vse to je še vedno zavito v meglo, vsaj sodobni slovenski mladini, ki pozna le eno stran zidu, ker ji je druga zaradi ..demokracije" zaprta. Zato so ta vprašanja stvar zgodovine. Neposredno smo prizadeti le ob današnji realnosti in dejanskem stanju v Sloveniji.
4.	..Odgovor" dr. žebota je brez dvoma pomemben prispevek k odkrivanju resnice o naši preteklosti in sedanjosti, ki jo pozna mladina za t.im. ..železno zaveso" le z ene strani, če pustimo ob strani njegovo nedvomno intelektualno raven (mimogrede: vsak vrabec v Jugoslaviji že pozna terminologijo naše ..avant-garde", ki se začne pri Kapitalu in se neha pri Anti-Duhringu in jo sestavlja nekaj fraz kot npr. : delavski razred, razredni boj, gnila buržoazija, svetla prihodnost, herojska preteklost itd., kar že zaudarja po plesno-bi in papagajstvu), če torej pustimo ob strani to njegovo vrednost, se, nam sama po sebi vsi-1 ljujejo nekatera vprašanja:
a)	Zakaj dr. Žebot ne sme objaviti svojega odgovora v slovenskem časopisju, čeprav se ob vsaki priliki toliko poudarja osnovno načelo demokracije, ki je svoboda mišljenja in izražanja?
b)	Zakaj se ne objavijo dokumenti, na katere se v svoji o-brambi sklicuje dr. Žebot in zakaj se dejstva ne prepustijo sodbi naroda, v čigar imenu je vsa ta žolčna besedna vojna, da zares demokratično odloči o krivdi in nekrivdi, odgovornosti in zaslugi?
Morda si res narod ne bo pisal sodbe sam, toda prav gotovo bo pisal sodbo. Kakor nekoč „per eternam Dei gloriam", tako je danes v imenu naroda dovoljena izdaja, zločini nad dostojanstvom osebnotis, nasilje, diktatura... Zato bo nekoč sodba ljudstva in zgodovine težka in smrtonosna.
5.	Osebno ne poznam dr. Žebota. Edvard Kardelj mu očita vc-leizdajo. Zanima me, zakaj mu je ne dokaže. Prav tako ne poznam ciljev, ki so ga nagnili, da je napisal svoje knjige o Sloveniji in „Odgovor". če je njegov cilj prispevati svoj delež k objektivni informiranosti mladih medvojnih in povojnih generacij in tako pomagati spoznati res-
nico tistim, ki niso sami doživeli dogodkov, o katerih je govora, potem bo njegovo delo pozdravil vsak slovenski intelektualec, ki ima v sebi zrno zavesti o demokraciji, objektivnosti in resnici. Rekel sem že, da ne govorim le v svojem imenu.
6.	še nekaj za boljše razumevanje: nismo proti socializmu dn humanim človeškim odnosom, pa čeprav so ti odnosi zgrajeni na nehumanih in s krvjo obli-tih temeljih. Smo pa odločno proti, če so vse to le fraze, ki jih praksa demantira. Smo proti temu, da naše univerze zapuščajo ozko izobraženi intelektualci, ki v imenu napredka a priori zavračajo vse, kar ne diši po marksizmu-leninizmu, kot „bur-žoazno in reakcionarno filozofijo, smo proti nasilju nad svobodo osebnost,i misli in izražanja, proti papagajskemu ponavljanju visoko donečih besed o humanizmu, narodu itd. Sicer pa je borba za narodov blagor že stara slovenska tradicija. Da pa filozofija dialektičnega materializma ne zadovolji človeškega duha, pa je že znana stvar, o čemer priča tudi v Sloveniji vse večji odstotek samomorov med mladino, naraščanje kriminala itd.
7.	Ob koncu še nekaj misli ob prizadevanju emigracije za izboljšanje stanja v Sloveniji. Ko prebiram nekatere časopise, se mi vsiljujeta predvsem dva zaključka:
a)	Zdi se mi, da je slovenski tisk v tujini mnogo premalo obveščen o dejanskem stanju duha v Sloveniji ter o dejavnikih, ki se neposredno dotikajo vprašanj demokracije, kulture, religije itd., in da se preveč razmetava z raznimi nesmiselnimi, kalupiranimi in brezplodnimi obtožbami režima, partije itd. Prav zaradi tega mi osebno im-pondra dr. Žebotov ..Odgovor", ker se je v njem avtor vsemu temu izognil. Mislim, da bi se slovensko časopisje v emigraciji moralo mnogo bolj studiozno dn analitično posvetiti zgoraj navedenim vprašanjem.
b)	Na ta način bi postal tribuna svobodne in demokratične slovenske misli, ki bi se otresla pritiska in diktatov. Tako bi se tudi pritegnila ustvarjajoča inteligenca v Sloveniji, ki je nedvomno nosilec in pobudnik javnega mnenja. Dokler se pa to ne bo zgodilo, bo pa slovenska misel prepuščena demokraciji, ki ji za topom ukazuje, kdaj se mora pokrižati in kdaj pljuniti.
(Ta komentar je uredništvu
SD poslal študent iz Ljub-'
Ijane.)
JALTA
(nadaljevanje s tretje strani) ne. Bili so prav tako šahovske figure na ogromni šahovnici sektorjev vplivov in strašnih socialnih preobrazb, ki so se takrat porajale in še vedno trajajo. Tragika ne tiči v Churdhillovih odstotkih, najsi so še tako cinični marveč v izjalovljenem u-panju milijonov ljudi, ki so mislili, da iz kadečih se ruševin tretjega rajha vstaja nov, pravičen svet.
(Božidar Pahor v DELU, 21. februarja 1970.)
JANEZ SVETOKRIŠKI: PRIDIGE
V knjižnici Kondor, ki skrbi za izbore iz domače in svetovne književnosti je izšel izbor pridig Janeza Svetokriškega, izbor tekstov iz njegovega priročnika (Sacrum promptuarium). Najbolj znamenite pridige tega baročnega pripovednika, v katerem z vso pravico iščemo začetnika slovenskega leposlovja, je izbral France k Bohanec in jih pospremil z nekaj stranmi spremne besede ter opombami... Sestavljalec izbora je v knjižico vključil najbolj znane in značilne pridige, začenši s pridigo „Na dan s. Silvestra" in znano „Na novi ga lejta dan", izbor pa je sklenil s pisateljevim posveti-llom Frideriku Hieronimu — grofu Lanthierju.... — Knjižica je na naslovni strani opremljena z izrezom iz velike oljne podobe F. Os\vaida „Vsi svetniki", ki jo hranijo v kapucinski cerkvi v Vipavskem Križu, rojstnem kraju Janeza Svetokriškega, na hrbtni strani ovitka pa je ena izmed tipičnih baročnih vinjet iz pridig.
(DELO, 21. februarja 1970.)
MORALNA KLOFUTA JUGOSLAVIJI, KOT JO MODERNA POLITIČNA ZGODOVINA NE POMNI
(Pod tem naslovom je AMERIŠKA DOMOVINA dne 8 januarja objavila na uvodnem mestu Tržaško pismo Borisa Baruta, iz katerega ponatiskujemo glavne misli.)
KRIZA INFORMIRANJA V JUGOSLAVIJI
......Agitatorsko pisanje, nesi-
stematičnost dn delnost informacij, dezinformacije, lažna javnost dela ali poveličevanje javnosti in javnega mnenja, — to so pojavi, ki se v naših komunikacijskih medijih ne bi smeli pojavljati. A pojavljajo se, njih
„Med najvažnejše politične dogodke v Italiji koncem lanskega leta nedvomno spada dejstvo, da je poslanska zbornica v Rimu sprejela tako imenovani „pa-ket", to je skupino dogovorov v prid nemški manjšini na Južnem Tirolskem. Potrditi ga mora še senat, a tudi tam ne bo težav. Te dni je sprejel „paket" parlament na Dunaju. V stvari gre torej za izrazito mednarodno rešitev manjšinskega vprašanja v Alpah, čeprav vse italijansko časopisje in tudi italijanska vlada predstavlja to vprašanje kot notranje vprašanje Italije, v katero naj bi se nihče ne smel vtikati. Majhna Avstrija pa se je od konca vojne vtikala v to zadevo ter je odlično zmagala. Trdovratni boj južnotirolskih Nemcev proti načrtnemu raznarodovanju in za zakonsko zaščito vseh pravic manjšine in njenih članov je s tem v bistvu zaključen. Nemški manjšini je zakonito zajamčen obstoj, dostojno narodno življenje in vsestranski naravni razvoj....
Določbe „paketa" so tako obširne dn podrobne, da jamčijo Nemcem v bocenski pokrajini, ki jih je 235.581 po ljudskem štetju z dne 31. decembra 1967, vse jezikovne, politične in samoupravne pravice, in sicer v .taki meni, da se je vladi zdelo potrebno, da s posebnimi ukrepi zaščiti svobodni razvoj italijanskih mladinskih jezikovnih otočdčev v strnjenem nemškem okolju, katere bi Nemci v skladu z oblastjo, ki jim je sedaj dana, polagoma čisto mdrno zadušili. Za izpeljavo „paketa" bo treba med drugim spremeniti nekatere ustavne zakone.
Ob branju teh dokumentov se človeku, članu slovenske manjšine v Italiji, ježijo lasje na glavi, a ne iz nevoščljivostd, temveč ob misli na nesposobnost in ne-
marnost vseh povojnih slovenskih dn jugoslovanskih vlad. Le preudarimo malo, kako je ta reč šla. V maju 1945 so Titove čete kot zmagovalke zasedle Tržaško in Goriško. V juniju so se umaknile za demarkacijsko črto. Sporno ozemlje so zasedli Anglo-Amerikanci, ki so jugoslovanskim zastopnikom ponujali obširno udeležbo pri upravi cone A. Titovci so takrat imeli možnost ustvariti dejstva, ki bi jih pozneje nobena italijanska vlada ne mogla spremeniti ali odpraviti. Dokaz za to so slovenske šole. Danes bi bila tržaška uprava popolnoma dvojezična.
Toda titovci so v upanju na sovjetskega kralja Matjaža vse odbili, češ, tO bo itak vse naše in potem bomo odločali mi. Niso pa vedeli, da jih je sovjetski kralj Matjaž izdal že v Jalti. Tiste redke idealiste, ki so organizirali slovenske šole pod okriljem zavezniške vojaške uprave, so obsipali s psovkami, med katerimi je bila beseda „izdajalec" še najčednejša. Prof. Srečka Barago, ki ima pri organizaciji slovenskega šolstva največ zaslug, so v Ljubljani obsodili na smrt kot zločinca, da bi ga pred zavezniki diskreditirali....
V Ljubljani so ob množičnih manifestacijah vzklikali: „Daj-te nam puške, da gremo v Trst!" Za manjšino se Jugoslavija ne zanima več; le napoti ji je pri sklepanju trgovskih in drugih pogodb z Italijo. Da bi se bila tako zavzela za Slovence, kot se je Avstrija za Nemce, bi bil položaj manjšine drugačen, boljši, bolj ustrezen.... In tako je jugoslovanska vlada z južnotirolskim „paketom" dobila tako bučno moralno klofuto, ikot je moderna politična zgodovina ne pomni.
Za take zasluge sta Tito in Kardelj postala častna doktorja slovenske univerze v Ljubljani..."
POZOR ROJAKI! POTUJETE SKOZI
Sprejem na letališču ali železnici, ogled Rima, prenočišče, domača hrana
n/Ma/MiiKi/\^ itd- vse te skrbi bodo odveč, če se RIM v DOMOVINO? boste obrnili na:
Vinko A. LEVSTIK
Director in lastnik
Hotel 'BLED'	in Hotel-Penzijon 'DANILA'
Via S. Croce in Gesuralemme 40,	Via L. Luzzatti 31
Roma, Tel., 777—102	Roma, Tel., 750—587
SLOVENSKI SREDNJEŠOLCI IN KOMUNIZEM
„človek si običajno pričenja oblikovati svoj svetovni nazor v srednji šoli. Zavzema kritičen odnos do pojavov okoli sebe: ene sprejema, druge zopet odklanja....
O pojavih, ki srednješolca ne zadevajo neposredno, ima svoje mnenje največ četrtina dijakov — predvsem v gimnazijah, v drugih srednjih šolah pa še dosti manj. Spominjam se mladinskih ur o Vietnamu. V pogovoru je aktivno sodelovalo le kakih pet ljudi od tridesetih v razredu. A še pri teh se moramo tinditi, da jih je tema pogovora tako pritegnila. Gotovo je marsikdo hotel pokazati pred profesorji svojo razgledanost — to je kapital, ki se pri ocenjevanju obrestuje. Ko pa bi morali imeti mladinsko uro brez profesorjev, ni bilo z razpravo nič. „Kaj se siliš, saj nisi zanimiv!" je rekla večina, manjšina pa: „Kaj bi se trudili, saj nas nihče ne poslu- j ša." In smo zapustili razred....
Peščica dijakov se je takrat izgovarjala v glavnem fraze iz naših časopisov ali avstrijske televizije. Le kdaj pa kdaj je kdo povedal svoje izvirno mne-
nje. To pomeni, da je tisti o stvari že kdaj premišljeval in da je bil sposoben opredeliti se IX) lastnem preudarku....
Lani je v ZK vstopilo mnogo srednješolcev. Ali je v zanimanje
V soboto 31. januarja smo pokopali v Clevelandu dr. Vinka Vovka, prvega ravnatelja slovenske gimnazije v Trstu. Rajni dr. Vinko je bil mož na mestu, kamorkoli ga je privedla usoda. Njegovo najvažnejše delo za Slovence je bilo tisto, ki ga je opravil v Trstu. Tamkaj je v najtežjih časih po drugi svetovni vojni prevzel ustanovitev in vodstvo prve slovenske višje gimnazije in liceja. Že v normalnih razmerah bi to zahtevalo polnega človeka, toda razmere v Trstu so bile takrat vse prej kot normalne.
To je bil čas, ko so zahodni zavezniki zahtevali, da maršal Tito umakne svoje čete zahodno od Morganove črte. Tako so morali vojaki četrte jugoslovanske armade in partizanskih enot slovenskega IX. korpusa zapustiti zahodni del Slovenskega primorja in seveda tudi Trst. Vendar so Jugoslovani in tržaški komunisti še vedno skušali1 doseči, da bi Anglo-Amerikanci priznali vsaj obstoječo partizansko civilno oblast ki so jo komunisti vpostavili v času štiridesetih dni", ko so imeli zasedeno vse Slovensko primorje. Zavezniki so to odklonili, bili pa so pripravljeni sprejeti partizanske zastopnike v mestno in provin-cialno upravo, kjer bi delili o-blast s predstavniki italijanskih demokratskih strank organizira-
za družbenopolitična vprašanja med njimi tako naraslo?
Spominjam se prvega sestanka srednješolskih komunistov — in edinega v vsem šolskem letu. Razprava je tekla o dejavnosti v prostem času mladih. Neki profesor je zagovarjal po mojem mnenju absurdno stališče, da je za mladega človeka najbolje poskrbljeno v armadi, kjer je vedno zaposlen in nima časa, da bi mislil na neuimnosti: četrtošolec Janez, komunist že dalj časa, ga je seveda pobil s tem, da naj potemtakem človek sploh ne misli na podobno. Polemizirala sta precej dolgo... So pa se nekateri komunisti tudi izredno dol-gločasili, si pripovedovali šale in kmalu s starim izgovorom o avtobusu zapustili dvorano. V naslednji razpravi o samoupravljanju na šolah sta se dijak in profesorica neke mariborske srednje šole prepirala o nekem disciplinskem ukrepu.... Po kakih treh urah je predsedstvo sestanek končalo; z mislijo, da čeprav ni bilo sprejetih kaj prida Sklepov, je vendar sestanek odkril nekatere probleme in interese mladih komunistov in da se bomo zato še večkrat sestali. Sicer je predsedajoči tako vsako razpravo končal z obljubo, da se bomo zopet sestali in obravnavali samo ta problem, čakal sem nov sestanek, se pripravljal, da se bom oglasil, a nisem ničesar dočakal!"
(Davorin Kračun v KATEDRI
9. oktobra 1969.)
UVELJAVLJANJE SLOVENICA V RIMSKEM JAVNEM ŽIVLJENJU
avtorji ali pobudniki pa so bodisi posamezniki, skupine, ki zavestno žele vplivati na spreje-malca (bralca, gledalca, poslušalca), ali pa so v tem procesu zgolj posredniki in posnemal-
ci....
(Slavko Splihal, TRIBUNA, 22. novembra 1969.
Gospod Vinko Levstik, slovenski hotelir v Rimu, je bil takrat od Vikarjata imenovan za predsednika komisije, ki je ocenjeval najuspešnejše storitve udeležencev nagradnega na tečaja "Natale a Ruma" — Božič v Rimu (božične jasli in drevesca v javnih lokalih v Rimu). Natečaj je razpisal rimski Vi-
karjat, skupno s turistično ustanova E.P.T. in z rimsko občino, da bi s tem pripomogel k čim lepšemu oživljanju božičnega vzdušja v večnem mestu. Gornja slika nam kaže slovenskega rojaka, kako skupaj s predstavniki omenjenih ustanov podeljuje nagradna odlikovanja v dvorani "Protomoteca" na Campidogliu.
+ DR. VINKO V0VK
nih v CL N (Comitato di Lib^ra-zione Nazionale). Ker so slovenski in italijanski komunisti zavrnili ta predlog, so zavezniki vpostavili svojo lastno upravo, v kateri so bili zastopani le italijanski predstavniki. Slovenski in italijanski komunisti dn njihove pomožne organizacije pa so proglasili popolni bojkot vsega, kar je bilo v zvezi z na novo organizirano Zavezniško vojaško upravo (ZVU).
Da bi bili v svoji borbi proti i ZVU čim bolj uspešni so komunisti združili vse svoje sile v skupno organizacijo UAIS-SIAU (Unione Antifascista Italo Sla-va-Slovensko italijanska protifašistična unija), ki je proglasila vsakogar, ki bi sodeloval z ZVU za izdajalca, kolaboracio-nista ali celo fašista. Ta 'kratkovidna partizanska politika gotovo ni bila v korist slovenskih interesov v Trstu. Nasprotno! Na dolgi rok, je koristila le Italijanskemu nacionalizmu. Ironično, toda resnično; nekaj časa je izgledalo, da imata slovenski komunizem in italijanski nacionalizem isti cilj: oba sta skušala preprečiti organizacijo slovenske uprave dn slovenskega šolstva v Slovenskem primorju pod ZVU, seveda iz različnih razlogov.
Zaradi slovensko italijanskega komunističnega bojkota vsega, kar je bilo v zvezi z zavezniki, se je le neznaten del tržaških Slovencev odločil, da bo sodeloval z ZVU in rešil za Slovence, kar se je še dalo rešiti. Ta mali krog Tržačanav se je povečal s prihodom slovenskih političnih beguncev, ki so pomagali pri organiziranju slovenskih šol, slovenskega radija in pri urejevanju dnevnika Glas zaveznikov, ki ga je izdajala ZVU.
Organizacijo slovenskega šolstva je prevzel profesor Srečko Baraga za vse slovensko ozemlje, ki je bilo zasedeno od zaveznikov. Pokojni Vovk se mu je med prvimi pridružil, čeprav še zelo mlad je prevzel važno in zelo odgovorno mesto ravnatelja slovenske višje gimnazije in liceja v Trstu. Kmalu si je pridobil zaupanje svojih poklicnih tovarišev. S .poštenim delom in jasnim programom si je s časom pridobil spoštovainje tudi pri partizanskih študentih in njihovih starših, čeprav tega takrat ali niso hoteli ali pa niso smeli javno izraziti.
Ko je bil imenovan za ravnatelja, je moral rajni dr. Vovk začeti iz nič. Treba je bilo najti šolsko poslopje in šolsko o-premo, dobiti usposobljene učne moči ter privabiti učence vkljub partizanskemu bojkotu. Vse to je zahtevalo mnogo intervencij in mnogo dela. Posebno težko je bilo najti slovenske profesorje. Nekaj jih je dobil med domačini, nekaj jih je prišlo iz Slovenije, precej mest pa so zasedli slovenski begunci. Končno je bilo vse pripravljeno. Stara stanovanjska hiša je bila predelana v učilnice, laboratorije, konferenčno sobo in različne pisarne. Vse je bilo zelo skromno, vendar ravnatelj Vovk je dmel šolske prostore in svoj profesorski zbor. šola se je lahko pričela, bdlo pa še ni slovenskih učnih knjig. Določiti je bilo treba osebe, ki so bile pripravljene in kvalificirane, da napišejo nove učne knjdge dn organizirati komisijo, ki bo nadzorovala pisanje in izdajo knjig. Pri vsem tem ja igral ravnatelj Vovk zopet važno vlogo.
Sredi vsega tega dela pa napadi tržaških komunistov in njihovih glasil Primorskega dnevnika in II Lavoratore niso prenehali. Kot že omenjeno so italijanski nacionalisti dn neofaši-std prav tako nasprotovali ustanovitvi in mirnemu razvoju slovenske gimnazije v Trstu. Res je, da so že pod Avstrijo obstajale v Trstu slovenske šole, toda to so bile privatne šole, ki so bile financirane z Denarjem Družbe sv. Cirila in Metoda: šele pod zavezniki so bile organizirane v Trstu slovenske javnopravne (državne) šole, ki so bile financirane iz javnega proračuna. To je bilo preveč za italijanske nestrpneže, ki so mnogokrat grozili in nekajkrat tuli izvršili dejanske napade na slovenska šolska poslopja ali na pro-
fesorje, ki so tam poučevali. Tudi rajni dr. Vovk je bil deležen teh „dobrot".
Iz vsega tega lahko razvidimo, da pokojnikov položaj ni bil lahek. Izpostavljen je bil napadom tako tržaških komunistov kakor tudi napadom italijanske desnice. Vendar dr. Vovk je vztrajal na svojem položaju in ni klonil. S tem pa je rajni Vinko doprinesel svoj delež k temu, da je bil vpostavljen važen pre-cedens, kar se tiče slovenskega šolstva na Tržaškem. Ko je namreč Italija prevzela upravo Trsta v skladu z Londonskim sporazumom leta 1954, je morala prevzeti tudi vse slovenske šole na Tržaškem, ki so s tem postale italijanske državne šole s slovenskim učnim jezikom.
Vsi Slovenci, posebno pa Trža-čani, morajo biti hvaležni dr. Vovku za vlogo, ki jo je odigral pri organiziranju slovenskega šolstva v Trstu. Sebi pa si je postavil s tem trajni spomenik v slovenski zgodovini. Danes mu bodo to vlogo priznali tudi oni slovenski rodoljubi, ki so mu iz strankarskih vidikov nasprotovali ali ga celo napadali v Primorskem dnevniku. Saj danes vsi, tudi slovenski komunisti in demokratski Italjani cenijo slovensko šolstvo v Trstu. Prvi, ker uvidevajo, da smo le vsi Slovenci, drugi, ker je tudi Italijanom in njihovi demokraciji v ponos, da ima slovenska manjšina svoje državno priznano šolstvo v slovenskem jeziku. * * *
Pokojni Vinko se je rodil pred petdesetimi leti v Št. Jurju ob južni železnici na Štajerskem. Gimnazijo je končal v Celju in se nato vpisal na filozofsko fakulteto v Ljubljani, kjer je leta 1943 diplomiral iz matematike in fizike. Kmalu zatem je odpotoval v južno Italijo da bi preje prišel v stik z zahodnimi zavezniki. Po anglo-ameriškem izkrcanju in zasedbi južne Italije je pokojni Vinko tam poučeval na italijanski gimnaziji in se tudi vpisal na komercialno fakulteto. Študij, s katerim si je pridobil doktorski naslov, je končal šele pozneje, ko je bil že v Trstu. Ko so zavezniške čete zasedle Trst 1945, se je tudi rajni Vinko preselil tja in postal ravnatelj slovenske gimnazije. Po italijanski zasedbi se je dr. Vovk preselil leta 1955 v Združene države, kjer je imel dobro službo , kot matematik na raziskoval nem oddelku General Electric Company v Clevelandu, Ohio. Že v Trstu si je pokojni Vinko želel, da bi nekoč imel svoje podjetje. V Clevelandu se mu je ta želja uresničila. Imel je svoje gradbeno podjetje.
Pred kakimi šestimi leti se je Vinko težko ponesrečil z avtom. Nikoli ni prav okreval. Pridružil se mu je še revmatizem. Letos za novo leto je sklenil, da se mora pozdraviti. Poleti je nameraval v Slovenijo. „Ležal bom na krmi in pil domače mleko. To me bo ozdravilo." še preden pa bi odšel v staro domovino, si je hotel pozdraviti svoj revniati-zem. Sredi januarja sta odpotovala z ženo Edo v toplo Arizono. Vendar se mu zdravje ni povrnilo. V sredo 28. januarja je umrl v Tuscon-u. Njegovo .truplo je blo prepeljano v Cleveland, kjer je imel slovesen pogreb v soboto 31. januarja. Krsto so nosili, ali držali častno spremstvo, njegovi poklicni tovariši, profesorji dr. Jože Feli-cijan, g. Vinko Lipovec, dr. Bogdan Novak, dr. Vlado Rus, g. Janez Sever, dr. Jože Suhadolc, ter Vinko vi prijatelji iz Cleve-landa: gg. Stane Ferkul, Pavle Košir, Matija Lončar; inž. Bogo Sluga, dr. Martin ščančar in Franček Toplak. Fantje in dekleta folklorne skupine Kres, o-blečeni v narodne noše, so imeli častno stražo ob krati. Ob grobu se je poslovil kratkih in jedrnatih besedah od pokojnega dr. Vovka profesor Vinko Lipovec.
Prerano umrli Vinko zapušča soprogo Edo in dva sinčka. Marka in Leona,
Vinko, naj ti bo lahka ameriška zemlja, ki so jo vzljubil, kakor si ljubil svojo rodno štajersko in bučeči Trst.
B. Novak