8010
OSREDNJA
MJU'
11C A
ll|0
t
PRLv.okSKI dnevnik
Poštnina plačana v gotovini
Abb- postale I gruppo Lena OUU IlT
Leto XXXV. Št. 234 (10.453)
TRST, sreda, 10. oktobra 1979
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni -Doberdob. v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni -Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
SREČANJE Z MINISTROM MALFATTIJEM PRID OBISKOM V JUGOSLAVIJO
Predstavniki Furlanije-Julijske krajine o sodelovanju med Italijo in SFRJ
Predstavnik zveznega sekretariata za zunanje zadeve Mirko Kalezič o pozitivnem razvoju odnosov med obema državama
RIM — Predsednik reniihlike Pertini ndnotuie hitri na uradni obisk sodelovanje na vseh Dodročiih
NEZASLIŠAN UKREP VODSTVA TURINSKEGA KONCERNA
ditev nenehnega vzpona dobrih sosedskih stikov in vsestranskega prijateljskega sodelovanja med Jugoslavijo in Italijo. Pertini bo na obisku v Jugoslaviji do 14. oktobra.
Obe sosednji državi sta v medsebojnih odnosih dosegli velike rezultate, tako na področju politike, kot gospodarskega sodelovanja, področja znanosti in kulture, turizma, obmejnega sodelovanja in podobno. S podpisom osimskih sporazumov, ki so dokončno uredili preostala vprašanja v zvezi ’z mejo, so bila na široko odprta vrata za še boljše
RIM — Predsednik republike Pertini odpotuje jutri na uradni obisk ? Jugoslavijo. Gre za prvi uradni obisk predsednika italijanske repu-juike v SFRJ in prav zato vlada za to potovanje veliko zanimanje. ” vsebini obiska samega sta se predsinočnjim na Kvirinalu razgovar-Jala predsednik Pertini in zunanji minister Malfatti, ki bo spremljal Predsednika republike na štiridnevnem obisku in se bo ob tej priložnosti sestal z jugoslovanskim zveznim sekretarjem za zunanje zadeve Josipom Vrhovcem.
Ob priložnosti bližnjega obiska v Jugoslaviji je včeraj na zunanjem juinistrstvu delegacija deželnega od-Oora Furlanije - Julijske krajine se-Jjtanila zunanjega ministra Malfat-•JJ* z nekaterimi vprašanji v zve-** * odnosi med Italijo in Jugoslavijo, ki izrecno zadevajo deželo Furlanijo - Julijsko krajino. Dele-*a<dja, ki jo je vodil predsednik Co-utelli ter sta jo sestavljala še podpredsednik Coioni in odbornik za industrijo Rinaldi, je predočila mi-Justru predvsem tiste aktualne pro-oleme, katerih rešitev je bistvenemu Pomena za razvoj dežele Furla-n*je - Julijske krajine.
. Na prvem mestu je seveda izva-Juuje osimskega sporazuma. Govor Je bil tako o izvajanju pobud na Področju gospodarskega sodelovanja P*ed Italijo in Jugoslavijo, kot jih Predvideva osimski sporazum v ok-v‘ru sodelovanja med obema drža-v?rna na raznih sektorjih. Predsed-deželne vlade Comelli je pou-Puril nujnost, da se doseže »glavic namen gospodarskega dela o-“Unskega sporazuma, to je razvoj P)ejnih območij v obeh državah. Ta S J ~ so poudarili predstavniki •urlanije - Julijske krajine — je ~’eba upoštevati in ohraniti tudi z morebitnim dopolnjevanjem in prihajanjem, v okviru novih dogovora med EGS in Jugoslavijo in tudi v okviru pobud EGS do Av-®tr'je, še zlasti kar zadeva priori-pri realizaciji avtocestnih in *®tez.niških infrastruktur m konkret-n® pobude gospodarskega in še zla-industrijskega sodelovanja*.
. V zvezi s tem so predstavniki de-*ele Furlanije - Julijske krajine poudarili italijansko politiko miru, prijateljstva in sodelovanja s sosednimi državami in z državami sred-Pje - vzhodne Evrope, ki niso čla-"'ce EGS; taka politika je predponi za razvoj dežele Furlanije - Ju-nske krajine in za uveljavitev nje*
P® mednarodne funkcije «V tem mihu, je rečeno v uradnem poroči-V 0 srečanju na zunanjem ministr-,tvu, izraža prebivalstvo Furlanije • terske krajine predsedniku Perti-,1JU ob potovanju v Jugoslavijo is-?r®he želje za dober uspeh tega o-'ska.» Predsednik Comelli ter od-°°rnika Coioni in Rinaldi pa so še Poudarili da prihaja do teh pobud PPjjateljstva in sodelovanja ob po-P°mem upoštevanju potreb in ob Primernem angažiranju prebivalstva ?r so prav zaradi tega pozvali vla-°’ naj primerno ukrepa.
..delegacija Furlanije-Julijske kra-(Pe se je nato sestala s podtajni-om v ministrstvu za zunanje za-®* * * * ve Zamberlettijem, s katerim so Pazgovarjali o nekaterih konkret-
Policija zaplenila sporočila domnevnih ugrabiteljev Sindone
RIM — Pred vhodom v sta-hovanje Sindonovega zagovorna Guzzija, je policija včeraj Popoldne zaplenila mlademu foškemu dve sporočili domnevah ugrabiteljev sicilskega fi-hančnika, ki ju je hotel moški °sebno izročiti odvetniku. Gre fa 31-letnega Vincenza Spatolo, N je doma iz Palerma, ki ga Je policija takoj priprla in ga Sedaj zaslišuje ter ni izključeno. da ga bodo v prihodnjih hrah aretirali. Vsebina sporočil domnevnih ugrabiteljev ri zna-na. kaže pa, da vsebujeta no-Ve zahteve za Sindonovo izpustitev.
0 poteku preiskave vlada ?troga tajnost, že dejstvo, da J®, namestnik državnega pravdna Sica takoj po zaplembi sporočil, sklical izredno sejo Preiskovalcev ter o tem obvestil ameriško policijo, pa kaže, da smo morda pred odločilnim Razpletom skrivnostnega ozadja domnevne ugrabitve Micheleja mndone.
sodelovanje na vseh področjih hkrati pa tudi izraz pripravljenosti obeh strani, da živita v miru, vzajemnem razumevanju, v luči prijateljstva in dobrega sosedstva.
Jugoslavija in Italija s tem, da razvijata medsebojne stike na temeljih enakopravnosti in vzajemnega spoštovanja, sta dober primer dobrososedskega sodelovanja. Državi s tem obilno prispevata h krepitvi miru, varnosti in sodelovanja v Evropi in Sredozemlju.
Srečanje in pogovori predsednika Tita s predsednikom Pertinijem bodo priložnost, da oba državnika izmenjata mnenja o perečih mednarodnih vprašanjih in o prihodnji u-trditvi jugoslovansko - italijanskega sodelovanja, njuni pogovori pa bodo nedvomno prispevali h krepitvi dvostranskega sodelovanja, je dejal Kalezič, (dd)
Fiat «suspendiral iz previdnosti» 61 delavcev iz treh svojih obratov
Podjetje povezuje ukrep s pojavom terorizma - Obsodba političnih in sindikalnih krogov - Danes triurna stavka v tovarnah Fiat
TURIN - Z odločitvijo, ki še enkrat priča o oholem in samovoljnem odnosu vodstva največjega i-talijanskega industrijsko - finančnega koncerna do vseh po vrsti, od javnih pristojnih oblasti do sindikatov in delavstva, je včeraj Fiat sporočil 61 delavcem svojih obratov Mirafiori v Turinu, v Rivalti in v Chivassu, da jih «suspendira iz previdnosti*. Dal jim je rok 6 dni za zagovor pred odpustom iz službe. Med suspendiranimi so tudi štirje delavci, ki jim podjetje priznava po dodatni delovni pogodbi sindikalne olajšave kot »izvedencem* pri podrobnih pogajanjih o delovnem postopku, a jim noče priznati sindikalnega statusa (kar bi mu preprečevalo sprejemanje ukrepov proti njim, kot določa zakon o delavskih pravicah).
Nezaslišan ukrep je izzval takojš nje protestne reakcije v prizadetih
obratih, z dveurno stavko v Rivalti, ki jih sicer vodstvo Fiat v svojih izjavah omalovažuje. Ko se je vest razširila izven tovarn je pa vzbudila osuplost in odločno nasprotovanje v vseh sindikalnih in političnih krogih. Razlogi, ki jih vodstvo Fiat navaja v pismu suspen-dirancem, so namreč tako neverjetno splošni in prestopki, katerih jih dolži tako skrajno nedoločni, da je sploh nemogoče, da bi se mogli prizadeti zagovarjati, ko ne morejo vedeti za kaj.
Podjetje jim namreč oporeka »obnašanje*, češ da pri delu niso bili «marljivi, korektni in v dobri veri* in da so se «stalno obnašali neustrezno z načeli omikanega sožitja na delovnem mestu*, zaradi česar naj bi podjetju povzročili «hudo moralno in materialno škodo*. Vodstvo Agnellijevega cesarstva pa povezuje ta ukrep s pojavom terorizma,
VČERAJ PONOČI OB CESTNEM BLOKU V MELZU PRI MILANU
Mlad fant brez povoda hladnokrvno streljal na karabinjersko izvidnico: trije mrtvi
Celo noč na tisoče karabinjerjev na lovu za morilcem marešala, apuntata in karabinjerskega pripravnika - Že s 15 leti je ubil človeka: kot mladoletnika so ga poslali v poboljševalnico
MILAN — Niti 15 let ni bil še star, ko je ubil, da bi se izkazal pred prijatelji, komaj 29-letnega nočnega paznika, včeraj pa, niti 20 let star, je ponovno streljal in ubil tri karabinjerje; 42-letnega poveljnika postaje v Me|js^ jpa,rešala Michela Campagnuola, očeta enega otroka, 51-letnega apuntata Pietra Lio, očeta dveh otrok in komaj 19-letnega Federica Tempinija, ki je vojaški rok služil v karabinjerskem korpusu.
Karabinjerji so fanta, Antonia Ciancija, rojenega 22. oktobra 1959 v Cerignoli, a stanujočega v Se-grateju, ponoči ustavili za volanom ukradenega fiata 500 in medtem ko so po avtomobilskem radiu-tele-fonu iskali podatke o njem, je fant potegnil iz žepa samokres kal. 7,65 in cinično vse tri pokončal. Fant je karabinjerjem pobral orožje in se peš oddaljil z brzostrelko mab, ka-rabino winchester in dvema samokresoma kal. 9, pozabil pa je na kraju morilsko orožje in izgubil listnico z izkaznico, na podlagi katere so ga karabinjerji, ki so pre senečeni, ker po radiu niso dobili nobenega odgovora od izvidnice, prišli na kraj.
Takoj po odkritju strahotnega zločina, se je množično začel mrzlični lov na kriminalca. Na tisoče karabinjerjev je že ponoči šlo na ceste in praktično obkolilo področje, medtem ko so izvidnice iskale fanta doma pri materi in pri zaročenki. Morilec je še pravočasno zavohal nevarnost in se s skokom skozi okno zaročenkine vile rešil aretacije, a ie za malo. Proti jutru so se iskanju zločinca pridružile tudi helikopterske enote.
Megla se je že razredčila, ko so pri Pioltellu, kakih 15 km od Mel-za, opazili Ciancija. Izvidnica se mu je približala in preden je Cianci naperil samokres, so ga z rafalom iz brzostrelke podrli na tla. V trebuh in nogo ranjenega zločinca so odpeljali v bolnišnico, kjer so ga morali nujno operirati. Morda se bo rešil, trenutno pa je prognoza pridržana.
Ciancija je sodišče za mladoletnike, ki mu je sodilo zaradi umora nočnega čuvaja, oprostilo, ker zaradi mladoletnosti ni bil sposoben mišljenja in hotenja, a ga je poslalo za tri leta v poboljševalnico. Fantu lekcija ni koristila in ko se je znašel na svobodi, se je lotil tatvin, ropov in podobnih prekrškov. Do včeraj, ko je v napadu blaznosti izpraznil saržer na nič hudega sluteče može postave in kot kaže, tudi hladnokrvno spustil vsakemu, verjetno že mrtvemu, karabinjerju, v glavo še zadnji strel in oelo iz njihovih samokresov.
.. ' vprašanjih, še zlasti o avtoce-. teh povezavah, o ukrepih v korist žaškega pristanišča in o pobudah v korist Furlanije - Julijske , u.line. Deželna delegacija je pod-■Jteka Zamberlettija tudi informi-a, 8 o sodelovanju v okviru dežel ‘Pe - Adria, (if - bbr)
REOGRAD — Na včerajšnji ti-J'°Vr|i konferonoi je uradni pred-avnik zveznega sekretariata za teianje zadeve Mirko Kalezič med .PShn dejal, da bo obisk predsed-tj/te republike Italije Sandra Per-'Ja, ki bo Jugoslavijo obiskal na j, 'ubilo predsednika SFRJ Josipa j naj uza Tita v četrtek, nova potr-
Tiskovna konferenca Jinimyja Carterja
NEW YORK — Na včerajšnji tiskovni konferenci je ameriški pred: sednik Carter med drugim tudi ocenil nedavni govor Leonida Brež-njeva v Berlinu. Po Carterjevem mnenju je Brežnjev predlagal »nadaljevanje modernizacije sovjetskega vojaškega potenciala v Evropi v zameno za prekinitev, našega*. A-meriški predsednik pa predlaga, naj NATO vzpostavi vojaško ravnotežje z varšavskim paktom in šele nato se usedejo članice NATO za pogajalno mizo.
saj navaja, da so bili od 1975 dalje ubiti 3 funkcionarji, drugih 19 pa je bilo napadenih ali ranjenih, 58 so zažgali avtomobile, v obratih je bilo zanetenih 18 požarov itd. Fiat obsoja tudi vsakodnevne grožnje ter fizično in moralno n » sil je nad vodstvenimi kadri v podjetjih, ki rušijo temelje omikanega sožitja.
Toda niti odpovedna pisma niti izjave Fiatovega vodstva niti z besedico ne povezujejo teh pojavov z 61 prizadetimi, zaradi česar izzveni vse skupaj kot nerazsodna in samovoljna odločitev veljakov, ki si domišljajo, da se lahko postavljajo ne samo nad sindikalnimi normami, ampak tudi nad državnimi zakoni. Po številnih obsodbah, ki so jih izrekli posamezni sindikalni voditelji, kakor hitro so izvedeli za nezaslišan ukrep, je sinoči vsedržavna zveza kovinarjev izdala sporočilo, v katerem ugotavlja neosnovanost Fiatovih ukrepov, ki dokazujejo le voljo, da si kroji pravico sam. Sindikati so bili in so proti terorizmu, toda taki ukrepi so nesprejemljivi tako s pravnega, kot s političnega gledišča. Če ima Fiat elemente, ki bi lahko dokazovali odgovornost kogarkoli od svojih uslužbencev, ima pravico in dolžnost, poudarjajo sindikalisti, da jih sporoči policiji in sodstvu. Tako obnašanje pa vsiljuje sum, da hoče Fiat spodkopavati vlogo sindikata v podjetju.
Enaka stališča so izrazili včeraj zastopniki KPI, PSI, radikalcev in PDUP, ki so poudarili, da «je Fiat industrija, ne pa inkvizicijsko sodišče*. Obsodbo nesprejemljivih metod, ki se jih je Fiat poslužil, je izrekel na sinočnji seji občinskega sveta tudi torinski župan Novelli. Za danes je enotna zveza kovinarjev že oklicala triurno stavko v vseh obratih Fiat, o nadaljnjih akcijah pa bodo sklepali na današnji skupni seji tajništva FLM in vsedržavne zveze ČGIL - CISC - UIL.„Za jutri so pa sklicali vsedržavni koordinacijski sindikalni svet vseh podjetij Fiat. (Iv)
...PR??
Trupla marešala, apuntata in karabinjerskega pripravnika po umoru pri Melzu
(Telefoto ANSA)
Jugoslovanska vlada o govoru Brežnjeva
BEOGRAD — Uradni predstavnik zveznega sekretariata za zunanje zadeve Mirko Kalezič je na včerajšnji tiskovni konferenci med drugim posredoval mnenje jugoslovanske vlade glede ocen sovjetskega voditelja Leonida Brežnjeva v govoru v Berlinu za poglobitev politike popuščanja, še posebej na vojaškem področju. Predstavnik sekretariata je dejal, da Jugoslavija ceni vse konstruktivne predloge, ki vodijo k popuščanju napetosti in zmanjšanju nevarnosti vojaškega spopada. Sicer pa se Jugoslavija nenehno zavzema za krepitev procesa poo”ščanja napetosti v svetu, za ustavitev tekme v oboroževanju in za razorožitev, za kai se odločno zavzema tudi gibanje neuvrščenih držav, (dd)
VČERAJ ZJUTRAJ V SREDIŠČU NEAPLJA
Absurden «častni» umor
NEAPELJ — Dva mrtva, šofer avtobusa, zaposlen pri železniški družbi Circumvesuviana in njegov morilec, ter karabinjer hudo ranjen, to je obračun žalostno znanega »častnega zločina*, oziroma tragedije, katere korenine segajo v daljno preteklost nazadnjaških družbenih in specifično družinskih odnosov. Policija še ni ugotovila točnega ozadja tragedije, vsekakor kaže, da je u-mor šoferja Filomena Napoletana dobesedno naročil neki bogati posestnik samo zato ker se Napoleta-nov sin ni hotel pred časom poročiti z njegovo hčerko, potem ko sta bila slednja nekaj časa zaročena. Absurdni zločin, ki pa je za nazadnjaško mentaliteto le pravilo in celo dolžnost »užaljenega* človeka ali družine.
Zgodilo se je včeraj zjutraj na glavnem postajališču železnice Cir-cumvesuviane, ki upravlja tudi nekatere avtobusne linije, tam je ob tisti uri kot po navadi mrgolelo ljudi, predvsem delavcev in študentov, ki se vozijo dnevno v Neapelj iz bližnje okolice. 39-letni šofer Fi-lomeno Napoletano je komaj pripeljal linijski avtobus na postajališče in hotel nato izstopiti, ko se mu je naenkrat približal mlajši moški ter ga hladnokrvno ustrelil s pištolo z glušilcem. Nesrečni Napo-letano je bil na mestu mrtev, morilec pa je zbežal in se pomešal med množico. Umoru pa je od daleč prisostvoval karabinjer Raffaele Russo, ki' se je takoj zagnal za «1011prjem», ta pa je streljal proti njemu ter ga hudo ranil v grlo. Na kraj zločina pa so medtem nemudo- , ma prihiteli policija in karabinjer- ! ji, ki so po zasledovanju izsledili šoferjevega morilca in prišlo je do oboroženega spopada, v katerem je zločinec 32-letni geometer Enrico
Gay izgubil življenje. Policija je
nato našla v njegovi torbici foto-
grafijo nesrečnega Filomena
Filomeno Napoletano, ki je živel
v bližini Avellina, zapušča ženo in štiri otroke. Morilec Enrico Gay ni po prvih vesteh nikoli imel opravka s policijo ali s pravico, pred dnevi pa je zaprosil gradbeno tvrdko, v kateri je bil zaposlen kot geometer, za krajši dopust. Policija je takoj po zločinu našla v njegovem avtomobilu dve pištoli in večjo količino razstreliva, zato sumijo, da je Gay, ki naj bi živel «dvojno življenje*, v resnici bil profesionalni «killer». (st)
Trije karabinjerji ubiti pri Milanu, avtobusni šofer in njegov morilec ob življenje v Neaplju, ropar ubit v Vidmu; to so le zadnje žrtve vala kriminalnega nasilja, ki je zajelo Italijo in ki nevarno izpodkopava temelje omikanemu sožitju in strpnosti med državljani. Ofenziva navadnega kriminala ni v tem pogledu nič manj nevarna od napada zakletih sovražnikov demokracije kot so desničarski in ultralevi teroristi.
Zelo težko, celo prezahtevno bi bilo za časnikarja poglobljeno analizirati vse vzroke in korenine nasilja, ki je zajelo državo in ld jo vklepa v težke spone, nekatere u-
LuUi iliuViiec šoferju Filomena N uputeiuua
(Telet uto AN S A)
Ofenziva
kriminala
gotovitve pa so možne. Predvsem ta: naraščajoči val vse bolj krute in krvoločne kriminalne ofenzive je odraz, splošnega pobarbarjenja italijanske družbe, v kateri so nekdanje moralne zavore popustile, nekatere pregrade so se zrušile. Vzemimo le primer ugrabitve, ki sodi med naj-ostudnejše zločine: pred desetimi ali petnajstimi, morda pred dvajsetimi leti Italija skorajda ni poznala ugrabitev, vendar ne zato, ker bi bil tedaj »kidnapping* težavnejši, pač pa enostavno zato, ker je tudi zločinec imel moralne pomisleke pred takim zločinom. Ista miselna in moralna zapreka Je branila banditom, da bi segli po orožju, razen v izredno kočljivih in brezizhodnih primerih, obenem pa je tudi vedel, da bo kazen neprimerne manjša, če bo pred sodniki lahko dokazal, da ni segel po orožju.
Danes je položaj povsem drugačen. Kriminalec, čestokrat neizkušen, neprekaljen in preplašen strelja že ob najmanjšem poskusu reakcije žrtve ali komaj zasluti prisotnost policije. Vse za vse pa tvega tudi zato, ker ve, da ni zelo velike verjetnosti, da bi mu prišli na sled, če se po prvem spopadu prebije skozi policijski obroč in zabriše sledi za sabo.
Pobarbarjenje družbe, ki pride do izraza tudi v drugih plateh vsakodnevnega življenja, je nagniti plod številnih dejavnikov, družbenih, i-deoloških, političnih, ki jih ne kaže naštevati in analizirati. Poudariti velja le, da boj prot kriminalu ni in ne sme biti samo stvar policije in sodstva; v tem boju kot v boju zoper politični kriminal se morajo angažirati vse zdrave, napredne in demokratične sile v državi z vso svojo idejno-politieno težo in Idealnim zanosom, (vt)
Prof. Lavo Čermelj praznuje danes devetdesetletnico
Danes praznuje v Ljubljani, kjer živi že petdeset let, visok življenjski jubilej — 90-letnico — ugledni tržaški Slovenec, narodni in protifašistični borec, znanstvenik in publicist dr. Lavo Čermelj. Težko je v časopisnem članku sintetizirati delo, s katerim je napolnil svoje življenje, težko predvsem zato, ker se ne moreš izogniti nevarnosti, da izpustiš ta ali oni kamenček, ki sestavlja pester večplastni mozaik njegovega življenja in brez katerega bi lahko bil ta mozaik okrnjen, če ne celo o-skrunjen. Zato naj bo ta priložnostni zapis le površen poskus preseka skozi njegovih devetdeset let in še bolj kot to izraz priznanja za vse, kar mu primorski in posebej še tržaški Slovenci dolgujemo.
Mlada leta so mu tekla v rod-iiem Trstu v Murvni ulici na začetku Akvedota. Proletarski sin se je prebijal v gmotnih težavah skozi šolanje doma in potem na univerzah v Pragi in na Dunaju, kjer je diplomiral in doktoriral iz fizike. Usmerjal se je v znanost, toda*- preporodni narodnostni včl je zajel tudi njega in ga vključil v narodno delovanje in kadar ga ni zvabilo morje je hodil po tržaškem in goriškem Krasu predavat po podružnicah takratne prosvetne matice «Prosveta».
Prva svetovna vojna in prihod Italije v primorske kraje sta pomenila prelomnico ne samo v njegovih jmčakovanjih zavednega in borbeno nastrojenega tržaškega Slovenca, marveč tudi za njegovo prvo odločitev: ostati v rodnem mestu, ostati na bojišču narodnostnega boja, Lahko bi se predal toku reke intelektualcev, ki se je usmerila v emigracijo v Jugoslavijo. Lahko bi se zaposlil na mladi slovenski univerzi v Ljubljani kot fizik in matematik, pa je zavestno žrtvoval znanstveno kariero za delo na šolskem, Ijudskoprosvetnem in publicističnem delu med svojimi ljudmi, čeprav je moral slutiti, če že ne vedeti, da bo robota trda in tvegana. Tudi ko je izgubil službo profesorja v Idriji, je vztrajal. Vodil je na pol legalne slovenske trgovske in zadružne tečaje, bil je tajnik osrednjega matičnega druš tva <tProsveta» in še urednik raznih revij in izdajatelj popularnih zbirk «Biblioteka za pouk in žaba vo», zbornika «Luč» in mnogih drugih knjižnih publikacij med Slovenci v Italiji. Zbiral je podatke o ukinjenih slovenskih šolah na zasedenem ozemlju in kot predsednik Višjega kulturnega sveta skup no z Regentom leta 1919 dokazoval takratnemu predsedniku italijanske vlade Nittiju, kakšno nasilje se izvaja nad slovenskim narodom. To je bil šele začetek nasilja, ki se je stopnjevalo iz leta v leto. In ko ni bilo prav nobenih možnosti več za delovanje in ko je nad njim visela grožnja aretacije v vsakem trenutku, se je z bolečino, toda s trdno zavezo v srcu, da bo z vsemi svojimi intelektualnimi in fizičnimi močmi služil svojemu teptanemu rodu, preoblečen v železničarja pri svojih štiridesetih letih odpravil ilegalno čez mejo v Ljubljano.
Zavezo je držal zvesto in dosled no. Po nekajletni srednješolski profesuri se je z metodičnostjo znanstvenika in zagrizenostjo rodoljuba in protifašističnega borca vrgel na dokumentarno delo za seznanjanje svetovne javnosti z genocidom, ki ga je fašizem izvajal nad pri morskimi Slovenci. Deloval je med primorskimi, emigranti in v njihovih organizacijah, osveščal ostale Slovence o dejanskem stanju čez mejo, sodeloval z emigrantskim listom «Istra» v Zagrebu, objavljal monografije o demografskih gibanjih Slovencev v Italiji in bogatil svojo dokumentacijo z natančnim beleženjem informacij, ki jih je izpisoval iz italijanskega tiska in u-radnih listov ter statističnih biltenov, o vedno ostrejših zatiralnih ukrepih proti slovenski manjšini.
Že v letih 1931-33 je s svojimi razpravami o Slovencih v Italiji v raznih evropskih jezikih prodrl u mednarodni• svet, največji odmev pa je doživela njegova razprava «Die Lape der Suedslaiven in I-talielv-’ v zborriiku Wilfanovega Manjšinskega kongresa «Die Na-
tionalitaeten in den Staaten Euro-pas*. Leta 1936 je izšlo drugo njegovo dokumentarno delo »Lije and Death Struggle of a National Minoritu» v angleški, francoski in ruski izdaji, ki je mnogo v kasnejši slovenski izdaji dobila naslov »Slovenci in Hrvati pod Italijo med dvema vojnama» in ki je po zaslugi Slovenskega raziskovalnega inštituta in Založništva tržaškega tiska šele l. 1974 izšla končno tudi v itali-jonskem prevodu. Ta knjiga je bila s svojo golo in suho dokumentacijo pred vsem svetom najbolj zgovorna obsodba fašističnega genocida in je odmevala v svetu tudi skozi Manjšinski kongres in takratna Društvo narodov.
Vzporedno s publicističnim delom je bil med obema vojnama dr. lavo Čermelj aktiven tudi kot predavatelj in kot ena od pomembnih točk shajanja primorskih emigrantov na njegovem domu v Dvorža-kovi ulici. Skupno z mnogimi od njih se je ob nacifašističnem napadu na Jugoslavijo pridružil tako imenovani prostovoljni iSoški legiji* in z njo prišel samo do Zagreba. Ob povratku v Ljubljano so ga 20. aprila 1941 že čakali karabinjerji in po nekajmesečnem zaporu se je znašel na drugem tržaškem procesu pred posebnim fašističnim tribunalom, ki je dotlej že 15 let izrekal obsodbe nad slovenskimi in italijanskimi protifaši-sti in koterega justične umore ja Čermelj razkrinkaval pred evropska javnostjo.
Na procesu decembra 1941, ko se je že razplamteval narodnoosvobodilni boj, je bil obsojen na smrt. Kasneje so mu kazen spremeni i v dosmrtno ječo, ki jo je prestajal na otoku Elbi. Iz zapora je prišel šele februarja 1944 in ker mu v Trstu, skozi katerena se ie vrrčal in v njem tudi nekaj časa skrival, ni bilo obstanka, je odšel na o-svobojeno ozemlje v Beli kraiitti in se pridružil narodnoosvobodilnemu gibanju, v katerem je opravljal razne funkcije.	--
Po osvoboditvi je bil najprej zadolžen ža zbiranje in pripravljanje gradiva za jugoslovansko aiploma-cijo na mirovnih pogajanji v Parizu, po mirovnih pogodbi z Italijo pa je leta 1948 postal znanstveni sodelavec Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani s funkcijo načelnika za zahodne slovenske meje in vršilca dolžnosti direktorja. D0 londonskega sporazuma leta 1954 je napisal 12 knjig in večjih razprav v zbornikih poleg več sto člankov in razprav v slovenskem in jugoslovanskem tisku. Iz tega obdobja so pomembne zlasti tri njegove dokumentarne publikacije: «Slovenci v coni A Svobodnega tržaškega ozemlja». *Slo-venci pod Italijo* in pa «Škof Antonio Santin in Slovenci in Hrvati na Reki in v Trstu - Kopru», v kateri s0 zbrani dokumenti o izrinja-nju slovenščine iz cerkva in 0 preganjanju slovenskih in hrvaških duhovnikov.
Vzporedno s svojim publicističnim delom na področju boja za narodnostne pravice, se je Lavo Čermelj — kot že omenjeno v začetku — razdajal tudi kot znanstvenik - fizik matematik, it leta 1923 je napisal svojo prvo znanstveno knjigo * Materija in e-nergija» in kmalu za njo še drugo uBoškovičev nauk o materiji — prostoru — času v luči relativnostne teorije». V knjigi tNikola Tesla in razvoj elektrotehnike» je poudarjal prednost Teslovih odkritij, v vrsti knjig je preučil življenje in delo treh slovenskih znansivenikoo Jurija Vege, Josipa Štefana in Ignaca Klemenčiča, prav v teh zadnjih dveh letih pa še velikega jugoslovanskega znanstvenika svetovnega formata Mihajla Pupina. Prav tak0 je v zadnjem času prevajal in prirejal poglavje o astronavtiki iz nemške knjige *Tehni-ka» založbe Herder. In še bi lahko naštevali kaj vse je napisal s področja eksaktnih znanosti, pri čemer bi morali vsaj omeniti, da je vsa ta leta pisal in še vedno piše o naravoslovnih znanostih v »Proteus*, katerega je dolga leta tudi urejeval. Sam sodi, da je doslej z znanstvenega področja napisal in objavil več kot osemdeset knjig vključno s prevodi iz tujih jezikov.
Pri vsem tem ogromnem delu je prof. Lavo Čermelj vedno našel tudi čas. da je kaj napisal za naše zamejske publikacije, predvsem za Jadranski koledar in za Primorski dnevnik in kadar smo ga obiskali v njegovem ljubljanskem stanovanju v Dvoržakovi ulici, je tudi vedno imel pri roki kakšno knjigo za darilo ob seveda živahni radovednosti za vse, kar se pri nas dogaja, čeprav je vedno bil — po pravici povedano — o vsem na tekočem.
Ob današnjem visokem jubileju mi želimo, da bi ga ta živa radovednost še dolgo držala in mu dajala poleg umskih tudi fizičnih moči, da bi svojim «Spominom na tržaška letai lahko dodal še spomine na kasnejši čas, kateremu je tudi on sam s tolikšno zagretostjo in zavzetim pričevanjem sooblikoval vsebino in obraz.
JOŽE KOREN
NA SINOČNJI SEJI TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Preprečen poskus ustvarjanja napetosti pred Pertinijevim obiskom v Jugoslaviji
Demokratične stranke izglasovale prejudicialne zahteve o odložitvi razprave o osimskih sporazumih in prosti industrijski coni na Krasu
novsko razpoložen Ercolessi, ki si je, skupaj s svojim kolegom Pecol-Cominottom v znak protesta nataknil ruto na usta, češ ne pustijo nas govoriti.
Pripomniti je treba, da je v zvezi s Pertinijevim obiskom v Jugoslaviji predložila resolucijo tudi komu-nistčna skupina, V njej je v bistvu izražena želja, da bi predsednikovo potovanje prispevalo k utrjevanju prijateljstva med sosednjima državama ter k še večjemu sodelovanju v duhu osimskih sporazumov. Glede nekaterih vprašanj, ki jih je treba še rešiti, kot je vprašanje industrijske cone, pa je v resoluciji rečeno, naj se k reševanju pristopi tako, da se omogoči čim širše sodelovanje zainteresiranega prebivalstva. To resolucijo pa je KPI umaknila, da bi ne dala povoda novim demago-škim izlivom protiosimskih sil.
Prosta industrijska cona na Krasu, kot rečeno, v vseh omakah — tako je Cecovinijeva uprava izkori-
Napovedan obisk predsednika republike Pertinija v Jugoslaviji je bil za tiste tržaške politične kroge, ki se krčevito upirajo pomirjenju in sodelovanju ob meji, odlična priložnost, da spet zaženejo vik in krik v zvezi z osimskimi sporazumi in zlasti s tistim njihovim gospodarskim delom, ki predvideva namestitev proste industrijske cone na Krasu. To smo zelo jasno zaznali že iz žolčnega pisanja glasila Liste za Trst ter iz določenih pobud nekaterih predstavnikov te liste, kakor tudi drugih političnih skupin, ki ji stojijo tesno ob strani, kot so radikalci in fašisti. Dokončna potrditev pa je prišla na sinočnji seji tržaškega občinskega sveta, ko so te sile sprožile novo demagoško in stru-mentalno ofenzivo z očitnim namenom, da bi ob Pertinijevem obisku v sosedpji republiki skalile vode ter morebiti ta obisk zasenčile z absurdnimi zahtevami, kakršne predlagajo razni Gambassini, misovec Di Giorgio ali radikalec Ercolessi.
Vse zahteve imajo v listvu skupni imenovalec: preprečiti izvedbo proste industrijske cone in postaviti spet v diskusijo sporazume med I-talijo in Jugoslavijo. Tako so na sinočnji seji potegnili ta dva argumenta na dan v vseh omakah ter ju vihteli na vse strani. Skratka, sinočnjo sejo so dobro zrežirali. Spet smo v dvorani videli publiko velikih priložnosti, na kakršno nismo bili več vajeni od znamenitih lanskih sej, ko se je Lista za Trst s pomočjo svojih radikalnih in fašističnih zaveznikov dokopala do u-prave občine. In spet je bilo tej publiki dano, da je z medklici, neokusnimi pripombami in celo žaljivkami kalila potek seje, ne da bi se adelo županu Cecoviniju, ki tako ljubi red, umestno, da jo utiša. Na to publiko in potom svojega tiska na vse svoje volilce so se z običajnimi demagoškimi frazami obračali župan, odbornik Gambassini in z njima zvesta zaveznika, radikalna in misovska stranka.
Toda ta poskus strumentalizacije Pertinijevega prijateljskega potovanja v Jugoslavijo jim tokrat ni u-spel. Demokratične stranke so o-krog tega pomembnega vprašanja ustvarile koalicijo in s predložitvijo ter izglasovanjem vrste preju-dicialnih zahtev preprečile, da bi občinski svet v tem delikatnem političnem trenutku, ko gre za u-trjevanje odnosov med dvema državama ter za odpravljanje vseh možnih žarišč napetosti, izzval morebitne diplomatske težave, kar je v končni oceni tudi proti interesom Trsta in naše dežele, ki sta bolj kot kdajkoli potrebna miroljub nega sožitja in dobrih odnosov.
Napetost v občinskem svetu, ki so jo demokratične stranke, kot rečeno, s svojim enotnim nastopom sprostile, je izzvala vrsta resolucij, med temi resolucija, ki sta jo predložila Gambassini in Perco in ki poziva predsednika Pertinija, da se ob svojem skorajšnjem obisku v Jugoslaviji zavzame tudi za nova pogajanja o gospodarskem delu o-simskih sporazumov in še posebno o industrijski prosti coni na Krasu.
Drugi dve resoluciji nosita podpise radikalskih svetovalcev in obsegata zahtevo po referendumu o prosti industrijski coni na Krasu ter po spremembi osimskih sporazumov.
Tretjo pa je predložil misovec Di Giorgio in govori o italijanskih deportirancih in »fojbah* ter o ponovnem globalnem pregledu osimskih sporazumov.
Krščanski demokrat Richetti je za vse štiri resolucije predložil prejudicialne zahteve po odložitvi razprav o teh vprašanjih na poznejši čas, vsekakor po Pertinijevem obisku v Jugoslaviji. Za te zahteve so glasovali svetovalci KD, KPI, PSDI,
PRI in socialist 'enedetič, proti pa svetovalci Liste za Trst. misovci, radikalci in socialist D’Amore. Zahteva po odložitvi razprave o vseh štirih resolucijah je bila tako sprejeta z večino (29 glasov proti 23).
Predlagatelj, resolucij so seveda dokaj žolčno reagirali. V tem izbruhu se je zlasti izkazal Gambassini, ki r.i štedil s svojimi običajnimi žaljivimi pripombami ter kričal o izdajstvu Trsta, ki ga bodo lakaji Rimk drago plačali na bližnjih volitvah. Za njim je v podobnem stilu povzel misovec M Ciorgio in pritegnil mu je tudi Pannellovsko klov-
•aimiiiiiiiMiiiiiiiiMMHHtidtiiiiimiititiimiiHiiiiiimaiMiiiiiiHiMHiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiMimitiiiMiimimitiiiiii
PO POPLAVLJENJU ŠOLSKIH PROSTOROV
stila v te namene tudi odgovore na interpelacije. Na dan je na primer potegnila neko staro interpelacijo Ercolessija v zvezi z izjavami predsednika Tržaškega velesejma Tore-selle ob letošnjem oaprtju velesejma. Toresella je o prosti coni govoril kot o izvršenem dejstvu, zatrjuje Ercolessi, župan pa mu takrat ni odgovoril, kot bi bilo treba. Na vprašanje je odgovoril Seri, ki je seveda takoj pribil, da se je Lista za Trst ob vsaki priložnosti na vse kriplje zavzela proti nameščanju proste cone.
Naj na koncu omenimo še Spetičev poseg na nezadovoljiv odgovor uprave v zvezi s 25. aprilom, ko so Tržaškemu partizanskemu pevskemu zboru odklonili dvorano Rosset-tija za proslavo osvoboditve. Spetič je obsodil zadržanje uprave, ki skuša preprečiti vse manifestacije, ki ji niso po godu in omogoča le tiste, ki ji prinašajo volilne koristi.
(dk)
NA VČERAJŠNJI SEJI DEŽELNEGA SVETA
Bodo v Miramarskem drevoredu kmalu zgradili parkirišče?
Ponovno linanciranje zakona o poklicnem izobraževanju
V UPRAVNEM SVETU ACT SE JE KONČNO IZOBLIKOVALA VEČINA
Povsem mirno in sproščeno vzdušje je vladalo na včerajšnji seji deželnega sveta. Medtem ko sta se predsednik in podpredsednik deželnega odbora Comelli in Coloni odpravljala v Rim na sestanek z zunanjim ministrom Malfattijem pred Pertinijevim obiskom v Jugoslaviji, so v dvorani deželnega sveta de želni svetovalci najprej slišali odgovora pristojnih odbornikov na dve vprašanji, ki sta jih pred časom naslovila deželnemu odborniku svetovalca Pellis (LpT) in Brancati (KD), čemur je sledila razprava in odobritev zakonskega osnutka za ponovno financiranje zakona o poklicnem izobraževanju. Na dnevnem redu sta bili nato še razpravi o zakonskih osnutkih za izplačevanje odškodnin upraviteljem krajevnih u-prav, skupnosti, konzorcijev in posebnih podjetij. Razpravi so po nekaterih posegih prekinili, da bi dali svetovalcem in odboru še nekaj časa na razpolago za večjo poglobitev problema.
Na včerajšnji seji je bil med najbolj zanimivimi posegi odgovor odbornika za finance Tripanija na vprašanje svetovalca Pel lis a (LpT)
NlllltMlllimilllllMIIIIIinillllllllinilllMIIIIIIIIIIMIIIIIIItlllMIIIIIIIIIIIIIIIMIMIIIIIIMIIIIIIMinilMIMIIIIIIIIIimilllllllimilllllllllllllllHIllllllllllllllMllllllIlHIIIinillllll
S SEJE IZVRŠNEGA ODBORA SLOVENSKE KULTURNO-GOSPODARSKE ZVEZE
Zamejski Slo ven tipozdravljajo obisk predsednika republike v Jugoslaviji
Sovražna kampanja desničarskih sil narekuje hitrejše uresničevanje sprejetih obvez Poudarjen pomen koprskega srečanja manjšin - Decembra v Trstu osrednja proslava
25. obletnice ustanovitve SKGZ
o javni uporabi površine v Miramarskem drevoredu 21, Odbornik je pojasnil, da vsaj za sedaj deželna u-prava ne namerava na tistem prostoru zgraditi sedeža, kjer naj bi i-mela svoje urade, in to predvsem zaradi prevelikega finančnega bremena. Dodal pa je, da proučuje deželni odbor že dalj časa prošnjo tržaške občine, o zakupu površine, ki naj bi nato služila za parkirišče. Dežela se načelno strinja s takšnim predlogom, vendar bo sprejela dokončno odločitev šele po podrobni študiji.
Tripani je tudi poudaril v tej zvezi možnost medsebojnega sodelova-
Izvršni odbor Slovenske kulturno gospodarske zveze je na svoji seji v ponedeljek, 8. t.m., pozdravil in pozitivno ocenil dejstvo, da se predsednik republike Italije Sandro Per-tini odpravlja na uradni in prijateljski obisk v SER Jugoslavijo. Slovenci brez razlike — je poudaril predsednik Race — čutimo naklonjenost do tega obiska, ker nam je vedno bilo pri srcu, da se s tesnimi stiki na visoki in najvišji ravni izravnava pot za vedno boljše sosedske odnose med obema državama in da se z dogovarjanjem rešujejo vprašanja, ki izhajajo iz skupnih obveznosti. Pri tem mislimo v prvi vrsti na izvajanje obveznosti, ki izhajajo iz osimskega spota zuma.
Slovenci v Italiji iskreno želimo, da bi bili sadovi Pertinijevega
mo enosmerna, to je, če ne velja samo za manjšino, pač pa tudi za večino.
Predsednik Race je na koncu obžaloval, da to srečanje ni imelo večjega odmeva v italijanski javnosti.
Izvršni odbor SKGZ je nato razpravljal o dnevnem redu seje glavnega odbora, ki bo v ponedeljek, 15. t.m., v Trstu. Govor je bil predvsem o sprejemu novih članov SK GZ in o ustanovitvi komisije za slovenski jezik. Prav tako se je izvršni odbor seznanil z delom, ki so ga doslej opravili odbor za proslavo 25-letnice ustanovitve Slovenske kulturno - gospodarske zveze, in pa komisiji, ki sta bili zadolženi za izdelavo predlogov za odličja oziroma priznanja SKGZ ter za določitev kriterijev, po katerih naj bi se odličja in priznanja podeljevala. O-
obiska v Jugoslaviji ugodni, saj srednja proslava 25-letnice naj bi
smo kot narodnostna skupnost posredno in neposredno prizadeti ob vsem. kar se dogaja med sosednima državama. Sovražna kampanja, ki so jo ob tem obisku razvnele sile. desnice na splošno in Liste za Trst preko svojega glasila še posebej, dokazuje, kako potrebno je, da se hitreje uresničujejo sprejete obveznosti in tako izpodbija možnost za špekulacije in izzivanja, ki se jih te sile poslužujejo za ustvarjanje napetosti ob meji pod krinko obrambe »ogroženih* interesov italijanstva, je dejal, predsednik Race.
Izvršni odbor je ob tem razpravljal tudi o političnem dogajanju v zadnjem času, ki je že v znaku priprav za pokrajinske in občinske volitve v prihodnjem letu.
V drugi točki dnevnega reda je orc lsednik Race poročal o srečanju predstavnikov narodnostnih manjšin v Kopru. Poudaril je, kako je prav tokratno, četrto srečanje manjšin v Kopru dokazalo, kako so taka srečanja koristna, saj se v življenju manjšin v kateremkoli družbenem sistemu tudi v enoletnem razdobju pojavljajo nova vprašanja, nova spoznanja na poti uresničevanja pravic, ki jih mora manjšina uživati, da je res enakopraven član družbe, v kateri živi. Posamezne delegacije, in teh je bilo tokrat še več kot na vseh prejšnjih srečanjih, kar dokazuje vedno večjo pomembnost manjšinske problematike, so namreč poleg ocene položaja manjšin v posameznih državah, nakazale tudi svoje konkretne predloge o tem, kako bi bilo treba zagotoviti dejansko enakopravnost manjšin. Kot značilen primer je Race navedel stališče predstavnikov Unije Italijanov za Istro in Reko, ki so poudarili potrebo in nujnost po integralni dvojezičnosti, ker se manjšina lahko ohrani le, če dvojezičnost ni sa-
V nadaljevanju je izvršni odbor ponovno razpravljal o potrebi po srečanju z deželnima vodstvoma PSI in KPI. Namen srečanja z delegacijo PSI je utrditev akcijske enotnosti med Slovenci, z delegacijo KPI pa v zvezi s predložitvijo zakonskega osnutka KPI parlamentu.
Na koncu je izvršni odbor razpravljal še o zadevi okrog slovenskega kulturnega centra v Miljah, pri čemer je izrekel solidarnost in vso p od noro staršem šolskih otrok v miljski občini v njihovem boju za vsel tev otroških vrtcev in osnovnih šol iz Žavelj in od Korošcev v miljski center.
Ob visokem življenjskem jubileju uglednega borca za pravice primorskih in tržaških Slovencev dr. Lava Čermelja je izvršni odbor določil svoje zastopstvo na uradni počastitvi jubilanta, ki bo v petek v Ljubljani, (j.k.)
Preprečena oskrumba spomenika v Bazovici
Pravočasen poseg skupine antifašistov je sinoči po vsej verjetnosti preprečil, da bi fašisti ponovno oskrunili spomenik štirim bazoviškim junakom na bazovski gmajni. Po številnih fašističnih provokacijah iz prejšnjih dni in številnih glasovih o rovarjenju škvadristov po Krasu, so se Bazovci odločili, da še budneje zastražijo simbol našega antifašizma. Ko so se sinoči ob 21. uri zbrali pri spomeniku, pa jih je čakalo presenečenje: venci so bili postavljeni ob drevesu, ki so ga posekali fašisti med lansko oskrumbo, neznanci pa so zmetali proti spomeniku nekaj kamenja, ki pa ni poškodovalo plošče, na kateri so zapisane vse oskrumbe spomenika, in imena štirih bazoviških žrtev. Ob njihovem prihodu so se o-čitno fašisti zbali in razbežali.
O poskusu oskrumbe so domačini obvestili postajo karabinjerjev v vasi, slednji pa so poskrbeli za stražo pri spomeniku, ki se bo nadaljevala tudi drevi.
V dneh, ko v naših krajih desničarske sile skušajo ustvarjati napetost in obuditi narodnostno mržnjo, pozivamo vse naše okoliške organizacije, združenja in prebivalstvo, naj še okrepijo svojo budnost nad našimi spomeniki, ki so bili že prevečkrat prava tarča fašističnih nočnih pohodov.
Pred skorajšnjo prebroditvijo krize v Konzorcialnem podjetju za prevoze?
Usta za Trst načelno pristala na chipotezo» načrta o bodočem delovanju podjetja - V petek izvolitev predsednika in nadomestnih članov upravnega sveta
čelno tudi Lista za Trst, medtem ko si je zastopnik gibanja MIT pridržal pravico, da dokument globlje prouči.
Načelniki svetovalskih skupin so se obvezali, da se bodo po skupščini. konzorcialnega podjetja, ki bo prihodnji petek, 12. t.m., ob 18. uri v dvorani tržaškega občinskega sveta (nd dnevnem redu bo izvolitev predsednika glavne skupščine in predsednika upravnega sveta, pa Še imenovanje novih članov tega sveta), brž zopet sešli s sindikali-
Upravno - režijskega kaosa v Konzorcialnem podjetju za prevoze ACT, ki skrbi za avtobusno zvezo med posameznimi predeli mesta ter med Trstom in drugimi občinami v pokrajini, bo morda kmalu konec. To lahko razberemo iz skopih vesti o poteku predvčerajšnjega snidenja med načelniki političnih skupin v upravnem svetu podjetja in sindikalisti.
Sestanka s predstavništvom enotne sindikalne zveze CGIL - CISL UIL so se udeležili zastopniki vseh strank, razen misovcev in radikalcev. Načelniki skupin so sindikalistom razložili, da se je okrog »hipoteze* načrta o bodočem delovanju tega medobčinskega podjetja končno izoblikovala večina. »Hipotezo* so predložili krščanski demokrati, nakar so jo dopolnili z enotnim dokumentom, ki so ga sestavili komunisti, socialisti in socialni demokrati. Izpopolnjeno besedilo je odobrila Slovenska skupnost in na-
HIIUIIIIIIIIIIMIIHIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIimillllMIIIIIIIIIIIMIKIMKIlKIIIIIHIUIIMItlllliltllllllllllMI
Vietnamski novorojenček v taborišču pri Padričah
Tanji Kalc se je pridružila sestrica
TJAŠA
kateri želimo mnogo sreče in uspeha v življenju.
Srečni mamici in očku čestitamo
kolektiv Centralspeda
V ponedeljek, 15. t.m., se bodo po kratki prekinitvi ponovno začele lekcije nemškega jezika v Nemškem kulturnem inštitutu v Ul. Coroneo 15.
nja med deželo in tržaško občino, j tako da bi namenili za javno uporabo površine tudi drugod v mestu, ki pa so bile doslej, prakfičnp neizkoriščene. Odbornik je izrecno omenil površino v Ul. Giustiniano, takoj za sedežem deželnejga sveta,, kjer bi lahko, poleg razširitve prostorov deželnega foruma, zgradili javni avditorij, ki bi ga bilo mogoče uporabiti tudi za snemanje radijsko - televizijskih oddaj.
Ponovno financiranje zakona o poklicnem izobraževanju predvideva, da bo dežela namenila za poklicno izobraževanje nadaljnje 3 milijarde lir. Ta ukrep je bil nujen, ker dežela doslej še ni prejela prispevka Evropskega družbenega sklada.
Za poživitev včerajšnje Seje je v začetku poskrbel predsednik dežel-
bila letos decembra, verjetno 16. v Trstu in naj bi imela politični in manifestat.ivni značaj, proslavi pa naj bi bili tudi v Gorici in v Beneški Sloveniji.
Izvršni odbor je delo in predloge pripravljalnega odbora in ustreznih komisij odobril, o njih pa se bo moral izreči še glavni odbor na ponedeljkovi seji.
HimHIHItlMtllllltllllHItlMIIIIMIttlllHMIIIHHIIIIIIttlMIllMIMlIlHtltlllliniHHIIIIIIIHIIIIItlllltHIIIHIIMIIIHIM
NENAVADEN PODVIG SPRETNEGA TATINSKEGA PARA V ZLATARNI nega sveta coiii, ki je opomnil od-
------------------------------------------—-------------------------------------------------j bor, da mora po pravilniku name-
| niti na vsaki prvi seji v tednu vsaj j eno uro odgovorom na razna vpra-| šan.ja. Včeraj sta pristojna odbor-I nika odgovorija na dve vprašanji : ih sta pri tem «porabila» le nekaj minut. Kritika predsednika deželnega sveta je bila pri tem povsem umestna, saj čakajo nekateri svetovalci tudi po več mesecev, predno jim odbor posreduje cd"vore na vprašanja, ki so jih vložili.
sti. Tedaj bodo proučili specifične probleme, kakor so korenit preu-stroj podjetja in njegovih storitev, konvencija z občinskim podjetjem ! ACEGA in zlasti prevozne tarife po nižji ceni za manj premožne sloje koristnikov avtobusne službe.
Sindikalisti so sprejeli na znanje j novi politični položaj, kakršen se je ustvaril v upravnem svetu podjetja. ter izrazili željo, da se celovito vprašanje zares nemudoma reši v korist tako samih uslužbencev kakor zlasti zainteresiranega prebivalstva.
Odločitev bi morala pasti v petek. Potreben je torej pogojnik, in to predvsem zaradi medlega zadržanja Liste za Trst, ki je le načelno pristala na gori navedeni dokument, še bolj pa zaradi njenega protidemokratičnega ukrepa v zvezi s pekočim problemom cenejših avtobusnih vozovnic in abonmajskih izkaznic za določene plasti prebival-[ stva: namesto, da bi se poprej posvetovala s sindikati, je samovoljno predložila tržaškemu občinskemu odboru predlog o znižanju cene abonmajskih izkaznic za celo avtobusno omrežje na 3.500 lir (kar je še vedno preveč) ter za vožnjo na eni progi zastonj (ne da bi pojasnila, če velja brezplačnost za enega ali več odsekov). Sindikati so proti takšnemu ravnanju ostro protestirali. (dg)
Rajonski sveti
Rajonski svet za Kolonjo in škor-klo se bo sestal jutri ob 19.30 na sedežu v Ul. Cologna 30. Na dnev- j nem redu med drugim odobritev resolucije o nadzorstvu nad cenami in o bolj ugodnih tarifah ACT za upokojence.
Dne 15. oktobra se bo na sedežu v Ul. Battisti 14 sestal rajonski svet za novo mesto — Novo mitnico, j Razpravljal bo med drugim o pobudah ob mednarodnem letu otroka, o vprašanju vključevanja han-dikapiranih otrok v šolo ter o uvedbi novih nadzorovanih parkirišč.
PRED 0CMI PRODAJALKE IZMAKNILA DRAGOCENOSTI ZA 20 MILIJONOV LIR
Moški in ženska, verjetno indijskega porekla, odnesla etui z dragocenimi ogrlicami, ne da bi se lastnica zlatarne sploh zavedela
V begunskem taborišču pri Padričah je bilo pred dnevi slišati nekoliko nevsakdanji glas, vekanje novorojenčka. Iz tržaške bolnišnice Burlo Garofolo, kjer je povila živahno in brhko dekletce, se je namreč vrnila samo nekaj nad šestnajst let stara Vietnamka Tetrang
NA LICEJU PREŠEREN ŠE VEDNO NI POUKA
Vprašanje pouka na liceju »F. Prešeren* v Trstu še vedno ni rešeno. Pouka na tej šoli, v katero je po zadnjem dežju skozi strop vdrla voda, namreč še vedno ni.
Kot nam je znano, je včeraj za sedal zavodski svet, prisotni pa so bili tudi predstavniki pokrajine, kot tudi podjetje, ki je prevzelo nadgradnjo šolskega poslopja. Zavodski svet rezultatov zasedanja sicer ni sporočil, vendar pa je jasno, da je obravnaval stanje, ki je nastalo na tem zavodu, kjer že od sobote ni pouka. Možnosti za odpravo tega Stanja so trenutno verjetno dokaj majhne, saj je bila stavba (baje še vedno teče voda v nekatere šolske prostore) precej prizadeta prav ta ko pa tudi številni učni pripomočki. Izvedeli smo. da se je šolsko vodstvo zanimalo za možnost začas nega pouka v nekaterih drugih stavbah v mestu, vendar pa vse kaže,
da za vso šolo ne bo mogoče najti optimalne in takojšnje rešitve. Skoraj gotovo je, da bo moral vsaj del dijakov obiskovati popoldanski pouk v kaki drugi šoli, kar bo, seveda, vezano z nemajhnimi težavami za dijake, vendar bo drugačno rešitev težko najti.
Trenutno je gotovo le to, da na liceju še ni pouka, lahko pa pričakujemo, da bo šolsko vodstvo že v kratkem našlo vsaj zasilno rešitev, da bi bili dijaki deležni pouka vsaj v okviru danih možnosti.
Grozdani, Mirjanu in Martini Fonda se je pridružil sinček
DAVID
Iskreno jim čestitajo nonoti in sestra Lilijana z družino.
Tatvino pri belem dnevu in pred samimi očmi nič hudega slutečega zakonitega lastnika sanja verjetno ponoči masikateri ljubitelj tuje lastnine, včeraj pa je nekaj podobnega na skoraj neverjeten način uspelo tatinskemu paru, moškemu in ženski, v zlatarni v središču mesta. Ne da bi se lastnici zlatarne «La Bacheca* na Korzu Ita-lia niti najmanj zavedali, sta svojevrstna tatiča izmaknila na proda-jalnem pultu etui, v katerem je bilo dragocenosti v vrednosti od 20 do 22 milijonov lir, se mirno poslovila in izginila.
Podvig ki v našem mestu res nima para, sta neznanca izvedla med 11. uro in poldnem. Že sam njihov prihod v zlatarno na Korzu Italia 2 je bil po mnenju ene od lastnic prodajalne, 42-letne Giacomi-ne Erich por. Brosch iz Senenega trga 5/1, nekaj nenavadnega. Takoj ko sta vstopila, je začel moški kriliti z rokami v smeri dragocenosti, ki so bile v izložbenih oknih in na pultu ter ponavljati v slabi angleščini in francoščini, da če hoče, lahko takoj vse pokupi. Pri tem je potegnil iz žepa listnico in začel prodajalkama kazati šope ameriških dolarjev in francoskih frankov. Lastnici sta verjetno mislili, da se jima obeta obilna kupčija, zato sta začeli paru razkazovati svoje dragocenosti. Pri tem ju ni niti najmanj motil zunanji videz »kupcev*. Pozneje je namreč Erichova povedala na kvesturi, da sta moški in ženska verjetno indijskega porekla in da sta bila zelo »eksotično* oblečena. Ženska je nosila dolgo temno rdečo obleko, okrog vratu je imela nekaj ogrlic, na desni roki pa je nosila kar kakih 20 zapestnic. Od moškega je ostal prodajalki najbolj v spominu velik medaljon, ki ga je imel pripetega na debeli ogrlici iz rumene kovine.
Ko je Erichpva za trenutek zapustila trgovino, je klientoma postregla solastnica, 40-letna Silvana Muni por. Michelazzi iz Ul. Giganti 36. In prav tedaj sta morala tatiča izmakniti dragoceni etui. Medtem, ko je spraševal o raznih cenah in predmetih, je moški še kar naprej samozavestno, predrzno (in spret-
no) krilil z rokami po pultu, ženska pa je stala za njim. Čez nekaj časa sta se čudna »nakupovalca* odločila, da ne bosta nič kupila ter odšla. Munijeva ju je še opazila, kako sta jo mahnila proti Trgu Gol doni, nakar sta izginila.
Ko se je Erichova vrnila v zlatarno, sta prodajalki skupaj pregledali dragocene predmete, ki so bili na pultu. Prava groza ju je osupila, ko sta ugotovili, da manika eden od etuijev, v katerem je bilo več zlatih ogrlic z dragocenimi kamni, katerih vrednost se suče med 20 in 22 milijoni lir.
Agenti letečega oddelka so takoj uvedli preiskavo, da bi istaknili tatinski par, odredili so strožji pregled na mejnih prehodih in na železniških postajah. Vse kaže, da imajo preiskovalci tudi nekaj tehtnih e-lementov, ki naj bi jim V kratkem omogočili izsleditev spretnih tatov.
JUTRI NA DEŽELI
Predstavitev študije o pristaniškem načrtu
Jutri bodo na deželi uradno predstavili »predhodno študijo k deželnemu pristaniškemu načrtu*, in sicer v okviru 7. stalne komisije, ki se ukvarja z vprašanji prevoza, prometa in turizma. Študijo je izdelalo deželno odborništvo za načrtovanje in proračun, pri nekaterih raziskavah pa je sodelovala tudi neka milanska družba.
Študijo sestavljajo tri dela: prvo prinaša uvodno poročilo, drugo o-bravnava pristanišče v Tržiču in turistična pristanišča v naši deželi, v tretjem so podrobni zemljevidi, ki se nanašajo na predloge o načrtih za posamezna pristanišča.
ZA ŠOLSKO LETO 1980 -1981
Poskusno vpisovanje otrok v 3. sekcijo openskega vrtca
Na večletni pritisk slovenskih staršev se vendarle ponuja možnost, da bi v otroškem vrtcu na Opčinah odprli še tretjo sekcijo. V tej zvezi se je začelo poskusno pisovanje otrok za šolsko leto 1980-1981. Vpisovanje bo trajalo do 15. oktobra, v poštev pa pridejo otroci, rojeni leta 1977.
Kot sporoča didaktično ravnateljstvo na Opčinah, naj se zainteresirani starši javijo na sedežu ravnateljstva od 8. do 13. ure. Ob prijavi naj izročijo rojstni list otroka.
Vuong. Njeni rojaki so jo sprejeli z odprtimi rokami, saj je to prvi otrok, ki se je rodil, odkar je 20. avgusta prispel na Padriče prvi kontingent Vietnamskih beguncev, med katerimi je bila tudi mlada Vuongova. Tedaj je v taborišče prišla sama, brez sorodnikov in brez moža, ki ga je pobralo morje nekje med Tonkinškim zalivom in Mala-izijo, zato bo res potrebovala vso pomoč in razumevanje svojih rojakov, Včeraj jo je obiskal naš fotograf, kateremu je rade volje u-stregla in se nasmejana postavila pred fotoaparat, kot bi hotela pokazati, da je najhuje že mimo.
•	Ob koncu tega meseca bodo sklicali kongres zveze tržaških obrtnikov. To bo prvi kongres po uvedbi statutarnih sprememb maja lani. Razne faze tega kongresa bodo trajale kar tri mesece.
•	V Ljudskem domu «P. Togliatti* v Naselju sv. Sergija (Ul. di Peco 7) bo danes ob 17.30 javno zborovanje. o vprašanju »komunistične opozicije Cossigovi vladi*. Zborovanja se bo udeležil tudi Ugo Poli, član pokrajinskega tajništva KPI.
AGENTI JAVNE VARNOSTI ARETIRALI MLADEGA PIROMANA
Zob za zob... avtomobil za avtomobil
22-letni Fabio Urizio je pri Sv. Ivanu požigal avtomobile, ker so pred časom neznanci tudi njemu zažgali vozilo
Mlademu piromanu, ki je že nekaj časa spravljal v obup lastnike avtomobilov v mestni četrti pri Sv. Ivanu, je včeraj odklenkalo. Izvidnica policije ga je v noči med po
precej. Agenti javne varnosti so prišli na sled mladeniču — Fabiu Urizio mu je ime, star je 23 let in stanuje v Ul. Cave 6/2 — prejšnjo noč pri Rotondi del Boschetto. Med
nedeljkom in torkom zasačila med | običajnim pregledom po mestu je eno od njegovih zažigalnih akcij in: policijska izvidnica opazila, da se ga aretirala. Pozneje, na kvesturi, | iz dveh avtomobilov, ki sta bila je med zaslišanjem mladenič po i tamkaj parkirana, vijejo plameni, kratkotrajnem obotavljanju tudi povedal, zakaj je sežigal tuje avtomo-
bile. »Sežigal sem jih zato*, je priznal, «ker so pred časom tudi meni neznanci zažgali avtomobil*.
Preiskovalcem ni še uspelo točno izvedeti, koliko avtomobilov je mladi piroman zažgal, domnevajo pa, da je glavni krivec vseh požigov avtomobilov pri Sv. Ivanu, ki jih je bilo v zadnjih mesecih res
Kmalu nato so agenti opazili še mladeniča, ki je sumljivo hitro stopil v dostavno vozilo fiat 128 in jo odpihal. Takoj so se pognali za njim ter ga po kratkem zasledovanju dohiteli in ustavili. Mladenič ni znal objasniti policajem, zakaj jim je pobegnil, v vozilu pa so agenti našli gumijasto cev, ki je še smrdela po bencinu, in lijak. Ko so se skupno vrnili do obeh ožganih avtomobilov
(medtem so tržaški gasilci že pogasili požara), je postalo agentom takoj jasno, čemu sta Uriziu služila cev in lijak. Ob enem od avtomobilov so namreč našli plastični tank, v katerega je mladenič pretakal bencin iz avtomobilskih tankov, da ga je nato lahko uporabil za požige avtomobilov.
Nedaleč od kraja so agenti našli še tri zažgane sodčke za odpadke in domnevajo, da je mladi piroman odgovoren tudi za njihov požig.
Kot smo omenili, je Urizio na kvesturi priznal, da je požigal avtomobile ter povedal tudi zakaj se je odločil za taka dejanja. S svojim brezglavim maščevanjem je prizadel marsikaterega tržaškega avtomobilista.
Alfasud podrl pešca v Miramarskem drevoredu
Na prehodu za pešce v Miramarskem drevoredu v višini hišne številke 11 je sinoči nekaj minut pred polnočjo alfasud, ki je bil namenjen proti središču mesta, povozil 40-letnega Sergia Ferlugo iz Ul. Mangart 10. Ponesrečenec se je udaril po glavi, zadobil pa je še druge lažje rane. Z rešilcem so ga prepeljali v bolnišnico, vendar njegovo zdravstveno stanje ni hudo. Alfasud je upravljal Filippo Salamone iz Messine.
Zaradi vsedržavne stavke
Jutri štiri ure brez avtobusov
Jutri bo vsedržavna štiri uma stavka osebja v podjetjih, ki vzdržujejo avtobusne in druge javne prevoze. Trajala bo od 10. do 14. ure. Križem rok o-stanejo seveda tudi uslužbenci tovrstnih podjetij v naši deželi, kar pomeni, da ostanemo za štiri ure brez avtobusov tudi na Tržaškem.
Sindikalne organizacije iz sklopa enotne zveze CGIL -CISL - UIL, ki ščitijo interese omenjenih delovnih ljudi, utemeljujejo stavko z dejstvom, da delodajalci nočejo in nočejo sprejeti njihovih zahtev v zvezi z obnovitvijo vsedržavne delovne pogodbe.
Sindikati zahtevajo preureditev celotne politike javnega prevozništva, da „e ta sklužba vsestransko izboljša in da se pri tem tarife ohranijo na dostopni ravni za vse. Na drugi strani pa zahtevajo za svoje varovance enake finančne in normativne pogoje v vseh jav-noprevoznih podjetjih brez diskriminacij, povišanje osnovne mesečne plače za 18.000 lir, nove naložbe za okrepitev javno-prsvoznega sektorja z ustanovitvijo državnega dotacijskega sklada ter med drugim še pre-osnovanje zakonov, ki urejajo upravljanje občinskih in kon-zorcialnih podjetij.
V podkrepitev teh zahtev bo-sth v kratkem še dve štiriurni vsedržavni stavki: v torek, 16. t.m.. od 10. do 14. ure in v petek, 22. t.m., od 16. do 20. ure.
Prihodnji ponedeljek, 15. oktobra, ob 10, uri pa bo na sedežu sindikata CGIL v Domu pristaniških delavcev v Trstu tiskovna konferenca o trenutnem razvoju pogajanj za obnovitev delovne pogodbe.
Ob izgubi dragega strica Silve* stra izreka svojcem družina Žerjal iskreno sožalje.
Ob težki izgubi dragega očeta o* ziroma tasta in nonota Silvestra Glavine izreka PD »Slavec* Rlc-manje - Log globoko sožalje družini Vatovac.
9. oktobra je preminil naš dragi oče in nono
SILVESTER GLAVINA
Pogreb bo jutri, 11. oktobra, ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev v Boljunec.
Žalostno vest sporočajo Karmela, sin Stojan in hči Cvetka z družinama
Boljunec, Ricmanje, 10. oktobra 1979
GORIŠKI DNEVNIK
10. oktobra 1979

Gledališča
KOSSETl.
Danes, 10. t.m., ob 20.30 je na spe redu nova komedija G. Bramieri-Ja «Felici e contenti*. Poleg Bramie-nja nastopajo še Liana Trouche, Daniela Poggi, Orazio Orlando in drugi. Glasbo je pripravil Berto Pisano, sceno in kostume Eugenio Gu-glielminetti, koreografijo Gino Lan-di, režiser pa je Pietro Garinei. Popusti za abonente 20. odst.
Pri osrednji blagajni ter na delavskih krožkih in šolah sprejema jo naročila za gledališki abonma za sezono 1979/80. (za Tržič: Agencija Universal). Na razpolago je 9 kuponov za 11 predstav.
VERDI
Pri blagajni Verdijevega gledali sča se nadaljuje kampanja za abonmaje za skorajšnjo operno sezono. Operna sezona se bo začela 26. oktobra z Verdijevim »Rigolettom*.
oncerti
Glasbena matica Trst obvešča stare in nove abonente, da lahko dvignejo abonmaje v pisarni GM, Dl. R. Manna 29, vsak dan, razen sobote, od 9. do 12. ure. Lanski a-bonenti, potrdite svoj sedež do 15. t.m.!
Kino
Nazionale 15.30—22.00 «Spartacus». Kirk Douglas, Tony Curtis.
Ariston 16.00—22.00 «L’ultima onda*. Režija: Peter Weir. Igrata Richard Chamberlai, Olivia Haam-mett, itd. Barvni film.
Ritz 15.30 «Moonraker». R. Moor, Micael Londsdale, Carinne Clerys.
Eden 16.30—22.15 «Ratataplan». M. Nichetti. Barvni film za vsakogar.
Ejieelsior 16.00 «Ma che sei tutta matta?» Barbra Streisand. Barvni film za vsakogar.
Grattacielo 16.30-22.00 «2001: odis-sea nello spazio». Barvni film.
Eenice 16.00 »Profezia*. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Mignon 16.00-22.00 «Citta. in fiam-me». Ava Gardner in Ilenry Fonda. Barvni film za vsakogar.
Eilodrammatico 15.30—22.00 «Le por-np libidini di Justine*. Aliče Arno. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Cristallo 16.30 «Frahkenstein Ju-nior*. Mart.v Feldman. Barvni film
Moderno 16.30 «11 gladiatore di Ro-ma». Gordon Scott. Barvni film.
Atirora 17.00^-22.00 «La rivoluzione sessuale in America*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Eapitol 16.30 «Rapporto al capo del-la polizia*. Barvni film.
Vittorio Veneto 16.00 Šestdnevni ciklus posvečen Marilyn Monroe. «Niagara».
Volta (Milje) 16.00 «Nayan il pic-colo Titano*. Barvni film za vsakogar.
Aldebaran Zaprto.
NA POVABILO HRVATSKE SKUPNOSTI IZ MARK
Otroci iz Saleža v gosteh v Tolentinu pri Anconi
Pestra dejavnost PD <<Rdeea zvezda» . V kratkem bo pričel z vajami ženski pevski zl>or društva
V prosvetnem društvu Rdeča zvezda iz Saleža je delovanje v teh dneh steklo že s polno paro. Na zelo pozitiven odziv je naletelo vabilo, da bi se otroška folklorna skupina Rdeče zvezde udeležila velike manifestacije ob mednarodnem letu otroka, ki jo čez mesec dni organizira v kraju Tolentino pri Anconi tamkajšnja hrvatska narodnostna skupnost. Prisotne bodo vse manjšinske narodnostne skupnosti na italijanskem ozemlju in tudi predstavniki italijanske manjšine v Jugoslaviji. Po predhodnem posvetovanju s starši je odbor Rdeče zvezde z navdušenjem sprejel vabilo, da zastopa slovensko manjšino na tej pomembni otroški manifestaciji. Poleg otrok, ki bodo izvajali folklorne plese, ki so jih nadštudirali v lanski sezoni, bodo nastopili tudi domači harmonikarji. Zaradi tega nastopa bo otroška folklorna skupina pričela z učenjem novih plesov meseca novembra.
•^fflSK0
; GLEDALIŠČE V TRSTU
razpisuje
ABONMA za sezono 1979 - 80
Nadaljuje se vpisovanje abonentov. Vse abonente prosimo, da dvignejo izkaznice pri glavnin blagajni Kulturnega doma, Ulica Petronio 4, vsak dan od 9. do 14. ure.
Prosveta
PD «Slavec» Ricmanje' - Log obvešča, da bo 21. oktobra mešani pevski zbor nastopil v društvenih prostorih. Zato poziva člane zbora, naj se vsi udeležijo vaje, ki bo jutri. 10. t.m., ob 20.30.
PD Rdeča zvezda Salež obvešča vše ženske in mladinke, da bo jutri, 11. oktobra, s pričetkom ob
20.30	v društvenih prostorih v Sa-ležu prva vaja za mešani pevski zbor.
Tudj druga pobuda oktobra je, kot kaže, naletela na rodovitna tla. Na sestanku žena in deklet iz zgoniške občine so namreč sklenili, da bi ženski zbor Rdeče zvezde pričel z vajami po enkrat tedensko za občasne nastope mešanega zbora na raznih prireditvah. Če se bo ta prva faza dobro obnesla, potem ni izključeno, da bi začel samostojno delovati tudi ženski pevski zbor s svojim repertoarjem. Doslej se je prijavilo kar 28 pevk, nevske vaje (ob četrtkih) pa bo vodil Janko Simoneta.
V nedeljo, 21. t.m., bosta PD Rdeča zvezda in sK Krar priredila skupni članski izlet v Vrhniko, kjer si bodo ogledali mogočni tehnični muzej, ter vrsto naravnih krasot in pojavov.	B.S.
Obvestilo TPPZ
Vse pevce; godbenike in recitatorje TPPZ obveščamo, da bo danes, 10. t.m., ob 20.30 izredna vaja ansambla za snemanje v Slovenski filharmoniji. Petkova vaja bo odpadla, ker se bomo v soboto zjutraj s tremi avtobusi odpeljali ob 7. uri iz Bazovice proti Ljubljani.
Ves ansambel naj bo ob tej priliki, kljub snemanju, v uniformah kakor v portoroškem Avditoriju, ker se bomo statično slikali.
f Čestitke
Grozdano, Mirjana in sestro Martino je osrečil sinček DAVID. Srečnima staršema čestitajo, malemu Davidu pa želijo obilo sreče v življenju sorodniki iz Padrič.
10. t.m. praznujeta 41. obletnico poroke MARICA in DANILO UKMAR - SLOVENC. Ob tej priliki jima prisrčno čestitajo Ljuba, Marino, posebno pa vnuka Jadranka in De-van.
Izleti
Šolske vesti
V okviru srečanj za strokovno Izpopolnjevanje šolnikov, ki ga sporazumno organizirajo vse slovenje višje srednje šole v Trstu, bo na vrsti v petek, 12. t.m., ob 17. afi predavanje priznanega strokovnjaka prof. Tomaža Webra o a Porabi avdiovizualnih učnih pripomočkov na višji srednji Šoli. Predavanje bo v zbornici državnega učiteljišča Anton Martin Slomšek.
Ravnateljstvo znanstvenega in klasičnega liceja «F. Prešeren* v Trstu sporazumno z zavodskim svetom sporoča, da šolski prostori ni-a° še uporabni. Zaradi tega ne bo pouka.
Profesorji in dijaki naj sledijo radijskim in časopisnim sporočilom 0 datumu ponovnega začetka rednega pouka.
Razstave
Danes ob 18.30 v galeriji Planejo v Ul. Diaz 1/D odprtje razstave francoskega slikarja Kijna. Razstava bo odprta do 10. novembra.
Jutri ob 18.30 v galeriji Cartesius tyi. Marcobi 16) odprtje razstave jk in grafik Antonia Possentija, *' bo odprta do 24. oktobra.
Društvo Slovencev miljske občine ^abi na ogled razstave domačina Silvija Pecchiarija v galeriji «11 Mandracchio* v pritličnih prostorih °bčinske palače v Miljah.
Združenje .Union priredi v nedeljo, | 14. oktobra, izlet «Okrog Istrskega polotoka*. Informacije na sedežu 1 združenja -f*Ul. Valcfrrivo 30, tel. j 64459 vsak Aten od 10.30 do 12. ure
17. do 19.30 m sobotah od 10.30 do
12.	ure..
SPDT prireja*^nedeljo, 14. t.m., tradicionalni DAN PLANINCEV SPDT. Zbirališče je od 8.30 do 9.30 pred osnovno šolo «Bazoviški junaki* v Rojanu (Ul. Montorsino 2). V dopoldanskih urah bo na sporedu ocenjevalni pohod no kraškem grebenu do Trebč, kjer bo v popoldanskih urah otroški poligon s pričetkom ob 13. uri, razne igre za starejše, ter še nagrajevanje. Popoldanske igre bodo na «Jurčevci» (ob pokrajinski cesti iz Trebč proti Padričam, kakih sto metrov iz vasi takoj ob cesti na desno).
Ob priliki 50. obletnice usmrtitve Vladimira Goriana priredi Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na tržaškem ozemlju dne 14. oktobra izlet v Beram k spomeniku. Obiskali bomo še druge zanimive kraje Istre. Vpisovanje od 12. do
13.	ure na Odseku za zgodovino, Ul. Petronio 4 (poslopje Kulturnega doma).
Razna obvestila
ŠK Kras, PD Rdeča zvezda, krajevni RMV pod pokroviteljstvom občine Zgonik prirejajo v nedeljo, 14. t.m., na igrišču v Zgoniku, s pričetkom ob 9. uri ob mednarodnem letu otroka ringa, ringa raja za o-troke slovenskih in italijanskih o-snovnih šol.
Vabljeni!
^GROZDJE ZA VINO —
'Sg^SUPERORTOFRUTTiCOLO - Trg Cagni 1
( zadnja postaja št. 19) TELEFON 81-03-21
""'■»iiiiiiniuiiiiiiiinnniiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiitiMiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiniii
Včeraj - danes
Danes, SREDA, 10. oktobra </	DANIJEL
J?hce vzide ob 6.14 in zatone ob ‘ 30 _ Dolžina dneva 11.16 — Lu-a vzide ob 21.02 in zatone ob 11.15 Jutri, ČETRTEK, 11. oktobra SAMO
^reme včeraj: najvišja temperatu-a. 17 stopinj, najnižja 10, ob 18. /r’ 15 stopinj, zračni tlak 1021 mb brezvetrje, vlaga 68-odstotna,
5,0	jasno, morje mirno, tempera-
■	a morja 18,7 stopinje.
■	u ROJSTVA IN SMRTI
v RODILI SO SE:	Duc Duong
- u°ngi Eiisa Tarantino, Nicola . rincivalli, Giorgia Xompero, Ro-do <> Laghi.
UMRLI SO: 58-letna Fulvia Fra-i,l,dc°mo por. Tomanini, 64-letni An-r01’’1? Bortolot. 87-letna Maria Loren-ctti vd. Signoracci, 21-letni Danieli Ive, 57 letni Armando Barison, ,, '‘Ctni Ottone Cognolato, 69-letna rtpfiia Ceppa por. Raseni, 65-letni ■ancesco Spartano. 70-letna Nata-Vertovez vd. Buda, 64-letna I e,rina Buri. 52-letni Bruno Malu-a. 88-letni Giuseppe Meduri, 76-
letni Giovanni Milani, 79-letni Antonio Danieli, 93-letna Antonia Smon, 68-letni Basilio Battistin, 94-letna Angela Dežman vd. Alberti, 54-letni Vittorio Maracchi.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (bd 3.30 do 20.30)
Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Ul. Zorutti 19, Ul. Bonomea ,95.
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Cavana 1, Trg Giotti (Trg sv. Frančiška 1).
NOČNA SLUŽBA LEKARN)
(od 20.30 dalje)
Trg Cavana 1, Trg Giotti (Trg sv. Frančiška 1).
LEKARNE V OKOLICI Bol junec: tel. 228 124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211001: Prosek: tel 225 141; Božje polje, Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina: tel. 200 121: Sesljan: tel 209 197; Ž.avlje: tel. 213 137: Milje: tel. 271 124.
'.DRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba za zavarovance 1NAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. štev. 732-627.
Mali oglasi
telefon 1040) 79 46 72
PRODAM avto fiat special v zelo dobrem stanju. Telefonirajte v So-vodnje, telefon 882-037.
IŠČEM vajenca za ključavničarsko inštalatersko stroko. Telefonirajte v Sovodnje na telefonsko številko 882-037 med 12. in 14. uro, ter zvečer med 19. in 20. uro.
BETONSKO ŽELEZO s premerom od 6 do 12 mm prodam po polovični ceni. Telefonirati na številko (0481) 882112 tod 13. do 14. ure).
PRODAJAM rabljeni motokultiva-tar znamke Ruggerini. Za informacije se obrnite na Emila Cotiča v Redipugliji, Ulica Trincee 9.
NUJNO iščemo prodajalca s končano vojaško službo v trgovini nadomestnih delov za kmetijske stroje. Telefonirati na tel, št. 62200 med delovnim umikom trgovine.
KUPIM staro hišo ali stanovanje na vzhodnem Krasu. Tel. 212950
MEHANIČNA delavnica i^če 15- 16-letnega vajenca/ko. Javiti se v Trstu, Ul. sv. Frančiška 58.
PRODAJAM po ugodni -eni jadralne deske (vvind surf). Telefonirati v popoldanskih urah na št. 220324
PRODAJ« opel kadet letnik 1973. Telefonirati na tel. štev. 209782 od 13. ure naprej
IŠČEM dvosobno stanovanje z ogrevanjem v .lajem v dolinski ali miljski občini. Tel. 228603 — od 16. do 17. ure.
NOČNO močenje postelje ni več pro blem. To nevšečnost lahko odpravite pri otrocih od 5. leta dalje z aparatom ENURELLE. Točnejše informacije lahko dobite pri tvrdki Mediman, Ul. S. Caterina 1, II. nadstr. tel. 60-938 vsak delavnik od 8 do 12 ure razen sobote
IŠČEMO mlado osebo za mehanično ali elektromehanično stroko. Pogoji: znanje slovenskega ali srbohrvaškega jezika in opravljene vojaške obveznosti. Telefonirati na št. 68-812.
SESTANEK DE SIM0NEJA S C0MELLIJEM
Dežela solidarna z Gorico glede podgorske tovarne
Pertini naj v Jugoslaviji spodbudi gradnjo cestnih komunikacij na Goriškem
|	TUDI LETOS GLASBENI ABONMA
Konec oktobra prično v Gorici koncerti Glasbene matice
Na .sporedu pet koncertov: štirje bodo v avditoriju, eden v palači Attems
BANCA Dl CREDITO Dl TRI ESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P. A.	■	*
TRST - ULICA F. FlLjri 10 'SL* 61-446
SREDNJI TEČAJ 9. 10
BANKOVCEV
1979
Ameriški dolar	830,—
Funt šterling	1770.—
Irski funt šterling	1680,—
švicarski frank	510 —
Francoski frank	194.—
Belgijski frank	26,75
Nemška marka	459.—
Avstrijski šiling	63.25
Kanadski dolar	700,—
Holandski florint	412.—
Danska krona	157.25
Švedska krona	196,25
Norveška krona	166,—
Drahma	17,75
Mali dinar	35,75
Veliki dinar	35,75
MENJALNICA
vseh tujih valut
Prispevki
Namesto cvetja na grob Marije Starc daruje družina Rudež 500. lir za osnovno šolo v Barkovljah.
V	spomin na Milana Brajkoviča daruje Luciano Štoka 10.000 lir za TPK Sirena.
V	spomin na Lojzko Dugulin vd. Milič daruje družina Štrekelj (Božje polje) 20.000 lir za ŠD Primorje.
«V zadnjih treh letih po potresu smo posvečali skrb Gorici, toda ne v tisti meri kot bi želeli,* je izjavil predsednik deželnega odbora, odvetnik Antonio Comelli na sobotnem sestanku s predstavniki goriške občinske uprave o vprašanju podgorske tekstilne uprave. Srečanje je rezultat pritiska, ki ga je župan De Simone vršil z grožnjami o odstopu in posledica zares nevzdržnega gospodarskega položaja na Goriškem po ukinitvi proizvodnje v največjem industrijskem obratu, tekstilni tovarni v Podgori.
Sestanku so poleg Comellija, De Simoneja in odbornikov prisostvovali tudi deželni odbornik za industrijo Rinaldi, goriška predstavnika v deželnem odoru Tripani in Cocian-ni, predsednik Friulie Bianchi in drugi.
Župan De Simone je prikazal položaj, kakršen v resnici je, brez olepšavanj. Omenil je ugodne perspektive, ki jih prinaša izgradnja cestnih povezav ob meji in prizadevnost občinske uprave, ki je v petih letih vložila deset milijard lir. Hkrati pa se šibi njena gospodarska in proizvodna moč. Krči se število delovnih mest, zelo zaskrbljujoče je staranje prebivalstva ter padec vpisa otrok v šole. Pravi alarm pa povzroča kriza v pogorski tekstilni tovarni. Obseg te krize je to-likšnen, da njenega reševanja ni mogoče prepustiti malemu mestu, kot je Gorica, ki ima premalo pomoči, da bi s svojimi silami spet obnovila proizvodnjo v tem kompleksu. Razumljivo je torej, da se za pomoč obrača na dežeio in na državo.
Comelli se je zavzel za uravnovešen razvoj Gorice, omenil je možne posege Friulie in Friulia - Lis za razvoj obmejnih dejavnosti ter priznal, da so v zadnjem razdobju za Gorico premalo storili.
Cocianni, za njim pa tudi Comelli, je izrazil upanje, da bo Pertini med svojim obiskom v Jugoslaviji, v družbi zunanjega ministra Maifatti-ja, zagovarjal vzpon goriškega obmejnega prostora ter spodbudil jugoslovansko stran, da ne bi več zaostajala pri izgradmi cestnih komunikacij ob meji. Zucalli bi želel še hitrejši zakonski postopek za razlaščanje zemljišč za industrijski razvoj, deželni odbornik Tripani pa je svojo vero položil v poseg Friulie, od katere je odvisno, ali bo Gorica obnovila svoje zaupanje v gospodarski napredek.
Na sestamcu so z vseh strani pregledali, kako rešiti težavno vprašanje. Vsi so se strinjali, da bi podgorski obrat izločili iz skupine Bustese. Zaradi prizadevnosti sedanjih u-praviteljev obrat uspešno posluje. Zdravo podjetje je pogoj za sana-cijo_ njegovega položaja. Samo v takšnih razmerah se bo našel podjetnik ali skupina podjetnikov, ki bo pripravljena nadaljevati s proizvodnjo in z razvijanjem obrata. Comelli bo skupno z Friulio poglobil nekatere finančno-tehnične aspekte vprašanja, da bi se v nekaj dneh odločil, s kakšnim posegom izkazati solidarnost dežele z Gorico.
Kriza na občini buri duhove
Vodstvo mestne sekcije PRI je preučilo stališče svojega člana in predstavnika PRI v goriškem občinskem odboru (objavljenem v nekam krajevnem listu) ter ponavlja svoj izstop iz večine v občinskem odboru. O osebnem stališču Lucia-nija, ki bo predmet razprave v pristojnih strankinih telesih, stranka sodi, da skuša razpravo s političnih vprašanj prenesti na notranje odnose v stranki. Stranka poudarja, da so sklep o izstopu soglasno sprejeli na skupščini.
Medtem je odločitev o izstopu iz večine, povsem naravno, povzročila
stališče glede uprave suhozemskega terminala (avtoporta), ki naj 51 odstotkov pripada javnim ustanovam, 49 odstokov pa zasebnikom. Po sodbi stranke je potrebno objekt, ki se gradi z javnim denarjem, u-pravljati predvsem v javno korist, to pa bo mogoče samo, če bodo večino v upravi avtoporta sestavljali predstavniki javnih ustanov.
PSDI ob koncu sodi, da se niso spremenila načela, na katerih od 1975. leta sloni sedanja večina, zato naj še traja.
Konec oktobra se prične- tudi v Gorici glasbena abonmajska sezona slovenske Glasbene matice, ki ji tudi letos priskočita na pomoč Slovenska prosvetna zveza in Zveza slovenske katoliške prosvete, ki skrbita predvsem za organizacijsko plat nabiranja abonentov. Glasbena matica ima že nekaj let svoj abonma v Gorici in si je sčasoma pridobila že lep krog poslušalcev. Naši publiki nudi predvsem take koncerte, ki ne pridejo v poštev v programih prosvetnih društev. Skrbi predvsem za to, da pridejo k nam kvalitetne glasbene skupine iz Slovenije in tudi drugih predelov Jugoslavije. V naši sredi smo tako imeli vrsto priznanih koncertistov, ki so se uveljavili ne le v Jugoslaviji marveč tudi v širšefn svetu.
Lanska sezona ni bila morda najboljša med dosedanjimi. To ne po krivdi organizatorjev, saj je bila sezona lepo zasnovana. Vmes so prišle težave z dvoranami, kajti Verdijeva dvorana ni bila primerna za nastope nekaterih ansamblov, istih pa ni bilo moč dati niti v avditorij. Zarqdi tega so morali spremeniti ne-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiMiHimiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiniiiiMiiiiiiiMiiniiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiin
OBSEG MEDNARODNE TRGOVINE LANI NA GORIŠKEM
Vrednost blagovne menjave presegla 120 milijard lir - 61 milijard izvoza
Bistveno se je zmanjšal aktivni saldo prejšnjih let - Na prvem mestu glede izvoza in uvoza države EGS, Jugoslavija na drugem mestu
takojšnje uradne reakcije pri partnerjih, pri KD in PSDI. Pokrajinsko vodstvo KD, ki mu načeluje tajnik Reverdito, je razpravljalo o krizi na občini. Dasiravno gre za pristojnosti, ki sodijo v okvir mestnega odbora stranke, pa je pokrajinski odbor vendarle preučil nekatere aspekte te krize ter se bo o njih pogovarjal s pokrajinskima tajništvoma o-stalih dveh strank. Sestanek bo že v naslednih dneh in vsekakor še pred sejo mestnega odbora KD.
o istem vprašanju Je razpravljalo tudi pokrajinsko vodstvo PSDI ter izrazilo svoje presenečenje zaradi odločitve PRI, da svojega predstavnika umakne iz odbora. Socialdemokrati so zaskrbljeni spričo govoric, da se predstavnik PRI v občinskem odboru po svojem stališču ločuje od sklepa svojega vodstva. Prav ta zastopnik, poudarja tiskovno sporočilo PSDI, je v odboru vedno zagovarjal enotna stališča glede spremembe urbanističnega načrta, uprave suhozemskega terminala ter u-reditve položaja osebja.
Socialdemokrati ponavljajo svoje
Založništvo tržaškega tiska in taborniki «Rodu modrega vala* vabijo danes, 10. t.m., ob 20.30 v Mladinski center v Dijaškem domu v Gorici na predstavitev nove taborniške pesmarice z naslovom
«ZAPOJMO !»
Zveza italijanskih trgovinskih zbornic je pred kratkim objavila statistične podatke o obsegu mednarodne blagovne menjave na območju posameznih italijanskih pokrajin v lanskem letu. Iz omenjenih podatkov izhaja osnovna ugotovitev, da se je blagovna menjava goriške pokrajine z inozemstvom v lanskem letu na splošno okrepila, po drugi strani pa se je bistveno spremenilo tudi razmerje med aktivnimi in pasivnimi postavkami. Tako se je aktivni saldo iz leta 1977 precej zmanjšal, predvsem zaradi povečanega uvoza (za 32 odstotkov večji kakor letp prfijl in .razrperocna,,nizkega povečanja izvoza (samo za kakih 10 odstotkov)/
'Statističrii;' podatki, ki, jih, navaja združenje italijanskih trgovinskih zbornic, se nanašajo na vrednost uvoženega, oziroma izvoženega blaga na osnovi dejansko že opravljenih izplačil, oziroma vplačil. Zato utegnejo biti nekoliko drugačni od podatkov, ki se beležijo na podlagi dejanskega izvoza, oziroma uvoza. Razlika pa ni velika in zbrani podatki dajejo torej dovolj jasno podobo o gibanju mednarodne trgovine na Goriškem v letu 1978, ki je v primerjavi z gibanji na državni in deželni ravni šla nekoliko po svoje. Tako se je v deželnem me-, rilu okrepil aktivni saldo, aktivna ( pa je tudi državna zunanjetrgovin-j ska bilanca. Kje je treba iskati i vzroke za tako stanje? Nekateri strokovnjaki sicer vztrajajo na tem, da je tako gibanje posledica trenutnih težav, ki naj bi jih gospodarski operaterji premostili že v tem letu. Torej gre za nekoliko specifičen pojav, posebej če upoštevamo še dejstvo, da se je itali jansko gospodarstvo v lanskem letu utrdilo in, kar je pomembno, so italijanski proizvodi znova dosegli določeno stopnjo konkurenčnosti, kar navsezadnje izkazuje tudi izboljšanje trgovinske bilance.
Kam so usmerjeni blagovni tokovi? Naj večji del blagovne menjave odpade na države članice EGS. Lani je promet s temi deželami dosegel skoraj 61 milijard lir, med-
tem ko je vrednost celotne blagovne menjave (uvoz in izvoz) dosegla nekaj nad 120 milijard. Posebej velja zabeležiti občuten porast blagovne menjave z Anglijo in Dansko, precejšen vzpon pa je dosegla trgovina tudi s članicami SEV, zlasti s Poljsko in z Madžarsko. Blagovna menjava s tema državama je v lanskem letu dosegla vrednost skoraj 12 miliiard lir. Določeno stagnacijo je bilo opaziti v odnosih z Jugoslavijo, ki sicer še vedno zavzema posebno mesto v lestvici držav, š katerimi ima Goriška tesne gosoodarske odnose.
Vrednost blagovne menjave se je sicer povečala v primeri z letom 1977, vendar najbrž Samo glede-obsega monetarne vrednosti, medtem ko so pri dejanskem' obsegu izmenjave, z ozirom na količino, zabeležili celo rahlo nazadovartje. Taka ugotovitev velja za trgovinske posle, ki se odvijajo na podlagi generalnega računa, menjava na o-snovi maloobmejnih sporazumov tu ne pride v poštev.
Zdaj pa nekaj ugotovitev glede razmerja med posameznimi blagovnimi vrstami. Najbolj se je povečal uvoz govedine in drugega mesa, kmetijskih proizvodov, tekstilnih vlaken in strojev. Pri izvozu pa so največ,ji porast zabeležili pri tekstilnih izdelkih, papirju, strojih in industrijskih napravah. Nazadovanje so zabeležili glede izmenjave kemičnih izdelkov, manjši pa je bil tudi uvoz lesa.
Iz goriške pokrajine smo lani izvozili (pri tem se upošteva tudi blago. ki je bilo izdelano drugod, a izvoženo prek podjetij, ki imajo pravni sedež v goriški pokrajini) za nekaj nad 60 milijard lir blaga, u-voz pa je bil za približno milijardo nižji. Od skupne blagovne menjave v vrednosti "nekaj'nad '120 milijard lir, odpade na območje držav članic EGS skoraj 61 milijard, na države SEV skoraj 12 milijard, na Jugoslavijo nekaj nad 17 milijard, na Avstrijo 3,6 milijarde, na Švico
4,4	milijarde, na ostale države pa nekaj nad 22 milijard.
VČERAJ ZJUTRAJ OB LEPEM VREMENU
PRED VSEDRŽAVNIM KONGRESOM
Demokristjani se pripravljajo na predkongresne skupščine
V sekcijah bodo delegati izbirali med 3. novembrom in 2, decembrom - Zaccagninijeva skupina se že zbira
ZA ZDRAVLJENJE LIVIJA ČOKA Podjetje Indules daruje 100.000 lir.
Od 3. novembra do 2. decembra bodo predkongresne skupščine v de-mokristjanskih sekcijah. To v pripravi na vsedržavni kongres te stranke, ,ki bo konec januarja prihodnjega leta. Datume o predkongresnih skupščinah so sprejeli na seji pokrajinskega odbora KD, ki je bil v ponedeljek zvečer. Sejo je vodil tajnik Reverdito.
V	stranki je že v teku živahna razprava. Demokristjani bodo izkoristili predkongresno razpravo, da izberejo tisto politično linijo, ki bo najbolj pripomogla k rešitvi odprtih vprašanj italijanske družbe. Krščanska demokracija se zaveda, je rečeno v tiskovnem poročilu pokrajinskega tajništva, da je osrednja italijanska stranka in dk pripada torej njej naloga predlagati rešitve za napredek italijanske družbe.
Na tem sestanku so tudi sklenili imeti v teh zadnjih mesecih leta 1979 vrsto sestankov, na katerih bodo preučili položaj v krajevnih u-pravah, gospodarsko krizo in vprašanje zaposlitve na Goriškem, soočanja z drugimi političnimi silami.
V	krščanski demokraciji se na kongres pripravljajo tudi razne struje in skupine. Goriški demokristjani,
ki se prištevajo široki skupini, ki podpira tajnika Zaccagninija, so se že sestali. Ta stališča so na prejšnjem kongresu podprli tako moro-tejci kot bazisti in forzanovisti. ki so v goriški pokrajini dosegli zelo veliko večino. V petek, 12. oktobra, bo sestanek Zaccagninijevih somišljenikov v dvorani Stella Matutina. Zastopstvo goriških voditeljev te skupine bo šlo prihodnji ponedeljek v Treviso, kjer bo meddeželni sestanek. Goriški privrženci Zaccagninija menijo, da mora biti petkov sestanek odprtega značaja in Zato vabijo vse tiste demokristjane, ki niso sicer njihovega mišljenja, lahko pa pripomorejo k oblikovanju e-notne platforme.
Seveda ostaja odprto vprašanje, kdo se bo tokrat na Goriškem vključil v to platformo. Bodo v njej o-stali vsi morotejci, vsi bazisti in vsi forzanovisti? Goriška skupina «Forze nuove* bo sledila Donat Cat-tinu ali Bcdratu? Za koga se bodo odločili tisti morotejci, ki kritizirajo goriškega župana in za koga tisti, ki ga podpirajo? Bo ostalo vse pri starem ali bomo doživeli kaj novega?
ZAGONETNI BRODOLOM GLISERJA PRED TRŽIČEM
Njegovega kapitana Marcella Bestija je rešil vlačilec «lmpetus» - Luško poveljstvo uvedlo preiskavo
Dokaj nenavaden brodolom se je včeraj zjutraj pripetil v plovnem kanalu, ki iz Pancanskega zaliva vodi v tržiško pristanišče in dalje v marino Hannibal. Luško poveljstvo, ki je posredovalo v zadevi, je po členu 578 pomorskega zakonika uvedlo preiskavo, da osvetli nekatere nepojasnjene okoliščine, kako se je v tem prekopu, potopil gliser «Manuel», na katerem je bil špediter 58-letni Marcello Besti, stanujoč v Gorici, Ul. Ristori 31/2.
Kakor je bilo mogoče izvedeti na podlagi pričevanj, se je Besti z «Manuelom* nekaj po 8. uri zjutraj odpeljal iz marine Hannibal, kjer ima za svoje plovilo privez. Že ob 9.30 pa je vlačilec «Impe-tus», ki pripada tržiškemu luškemu poveljstvu, Bestija vsega premra-ženega povlekel z morja kakšne pol milje od boje pri začetku plovnega kanala. Na tistem mestu se je namreč iz neznanih vzrokov gliser potopil. Kako se je potopil ter »pristal* na dnu morja, ki je na tistem mestu globoko 9 metrov, tega Besti ni znal povedati svojim rešiteljem^ in niti kasneje v bolnišnici v Tržiču, kjer so ga pridržali na zdravljenju za pet dni. Največjo zaskrbljenost pa je povzročilo njegovo zmedeno pripovedovanje, po katerem so rešitelji sklepali, da je bilo na gliserju pet oseb. Včeraj pozno popoldne so na kraj nesreče odpluli potapljači, da bi ugotovili, ali je v njegovih besedah kaj resnice, ali pa so gola izmišljotina, posledica šoka ali še česa drugega
Gliser «Manuel» je bil delno last Bestijeve žene, delno pa nekega nemškega delničarja. Vreden je bil okoli sto milijonov lir. Dolg je bil enajst metrov in je bil skoraj nov. Zato je zares vprašljivo, kako je moglo priti do brodoloma. Besti je namreč izjavljal, da je plovilo skušal rešiti pred potopitvijo, vendar se ni posluži! varnostnih signalov, raket, ki jih je imel na krovu, da bi opozoril na stisko. Naj dodamo, da je bilo včeraj zjutraj morje popolnoma mirno in vidljivost izvrstna.
Pozno zvečer nam je luško poveljstvo sporočilo, da so na kraj dogodka odpluli karabinjerji s potap-•!aško opremo. Ugotovili so, da ima gtL-er na desni strani premca luknjo v velikosti 10 cm, skozi katero je vdrla voda v kabino.
Pri brodolomu je bil na krovu Besti sam. To je mogoče sklepati, ker potapljači niso našli v potopljenem gliserju nikogar in tudi brodolomcev na morju ne. Če je Besti pod šokom omenjal goste, ki so bili na krovu v trenutku nesreče, se je to morda nanašalo na prejšnji dan, ali pa je to govoril zaradi strahu, ki ga je doživel v nesreči. Luško poveljstvo je pregledalo tudi morsko gladino, da bi ugotovilo, ali plava po njej kakšno deblo aii kakšen drug predmet, ob katerega je gliser trčil, vendar ni našlo ničesar.
Svet slovenskih organizacij predsedniku Pertiniju
Predsedniku reoublike Sandru Pertiniju, ki odhaja na državniški o-bisk v Jugoslavijo je Svet slovenski organizacij poslal naslednji telegram: «Ob priliki Vašega obiska jugoslovanski republiki in tudi v zvezi s srečanjem, ki ga je z Vami imela enotna slovenska delegacija Furlanije - Julijske krajine v novembru 1978, naprošamo za ugledno intervencijo tudi na podlagi o-simskega sporazuma za globalno rešitev problemov, ki zanimajo slovensko manjšino v Italiji.*
Istočasno sta svetovalca Slovenske skupnosti Andrej Bratuž in Damijan Paulin poslala županu interpelacijo v kateri sprašujeta, zakaj se ni goriška občinska uprava vključila v dialog med deželo in rimsko vlado ob priliki obiska šefa države v sosednji Socialistični federativni republiki Jugoslaviji. To v zvezi z izvajanjem osimskega sporazuma tudi v točki 8, ki obravnava zaščito slovenske manjšine.
katere- datume gostovanj in tudi gostujoče skupine.
Ža letošnjo sezono so predvidevali gostovanje orkestra Slovenske filharmonije iz Ljubljane in mariborske opere s «Prešernom» Danila Švare. Pa je vmes posegla prepoved vsakovrstne uporabe veVkega odra Verdijevega gledališča. Podobno je z našim in italijanskim gledališčem ter drugimi glasbenimi in dramskimi skupinami. V Verdiju bodo odslej predvajali le filme, Glasbena matica pa se je morala odločiti za take koncerte, ki gredo lahko v avditorij ali v dvorano palače Attems. Zaradi tega že kar nestrpno pričakujemo odprtje našega kulturnega doma, kjer bod0 lahko nastopale tudi večje glasbene in instrumentalne skupine.
Letošnji program Glasbene matice pa ne bo zaradi tega prav nič okrnjen. 30. oktobra bo prvi koncert v avditoriju. Nastopi slovenski komorni orkester pod vodstvom Antona Nanuta. Drugi koncert bo 14. decembra; takrat bomo imeli v svoji sredi, spet v avditoriju, priljubljeno vokalno skupino Slovenski oktet. Tretji koncert sezone bo v dvorani palače Attems 22. januarja. Koncert bo imel violinist Žarko Hrvatig. Oba naslednja koncerta bosta spet v avditoriju. 27. marca bo recital priznane slovenske pianistke Dubravke Tomšič. 8. maja pa bo zadnji koncert letošnje sezone; nastopil bo pevski zbor Consortium musieum iz Ljubljane.
Glasbena matica bo pričela z vpisovanjem abonmajev prihodnji teden. Podrobno bomo o abonmajih še poročali.
Gledališča
Primorsko dramsko gledališče v Novi Gorici bo v tem tednu pripravilo za svoje abonente tri predstave. Nastopilo bo v četrtek ob 1Q.30 in v petek ob 20. uri z delom Iona Druceja Največja svetinja. Predstave bodo v veliki dvorani PDG.
Na sedežu SPZ v Ulici Malta 2, tel. 2495, vpisujejo vsak delavnik ob uradnih dopoldanskih in popoldanskih urah abonmaje za letošnjo slovensko gledališko sezono v Gorici. Pohitite z vpisom.
Razstave
V	razstavnem poviljonu Meblo v
Novi Gorici razstavlja še ta teden priznani slovenski slikar Joža Horvat - Jaki.	■
V	galeriji bara Jolly v Ulici.O berdan v. Gorici je odprta razstava slikarja Renza Moreua.
V	galeriji La Bottega v Ulici Niz-za so razstavljena dela tržaškega kiparja Uga Carraja.
Izleti
SPD iz Gorice sporoča udeležen-cen zaključnega družinskega izleta v nedeljo, 14. oktobra, da bo odhod avtobusa iz Gorice - Travnik ob 6. uri; iz štandreža ob 6.05, iz Sovodenj ob 6.10. Prosimo za točnost na običajnih mestih. Na razpolago je še nekaj sedežev v avtobusu.
Slovensko 'ilaninsko društvo priredi v nedeljo, 14 oktobra, zaključni družinski izlet v Pulj. Po možnosti bo tudi ogled «zlatne stene* Vpisovanje do 10. cktobra, do zasedbe sedežev v avtobusu na sedežu društva v Ul. Malta . 2, od
9.30	do 11. ure. Pohitite z vpisom.
Slovensko planinsko društvo vabi člane in prijatelje, da se 14. oktobra udeležijo jesenskega pohoda v kanalske hribe, k Sv. Genderci in na Lig. Hrana iz nahrbtnika, izlet bo vodil Bernard Bratuž. Zbrali se bomo ob 6.45 na železniški postaji v Novi Gorici. Povratek v poznih popoldanskih urah, prav tako z vlakom. V primeru slabega vremena izlet odpade.
Kino
Gorica
VERDI 17.30 — 22.00 «Disavventure di un commisario di polizia*. Barvni film.
CORSO 17.30-22.00 «Obiettivo brass*. S. Loren in J. Cassavetes. Barvni film.
VITTORIA 17.00-22.00 «Zombi nu-mero 2». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 16.30—22.00 «11 caccia-
tore».
PRINCIPE 17.30—,22.00 «Disavven-ture di un commirario*.
IXo ra Gorica •in okolica
SOČA (Nova Gorica) 18,00—20.00 «Bel paese - trpljenje moje*. Italijanski film.
SVOBODA (Šempeter) 18.00—20.00 «Prekleto dobra policaja*. Itali-ianski film
DESKLE 17.00—19.30 «Roka smrti*. Hongkonški film.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna S. Giusto, Korzo Italia 244, tel. 83-538.
Nenadoma nas je zapustil naš dragi oče
ANTON SOBAN
Pogreb bo danes, 10. t.m., ob 15. uri iz hiše žalosti v Jamljah na domače pokopališče.
Žalostno vest sporočajo sinovi in hčere z družinami
Jami je, 9. oktobra 1979

A


Fiat 144:127 za jugoslovanski trg
V zadnjem času je v okolici Fiatove tovarne Mirafiori pri 'lurinu večkrat opaziti avto, ki je na moč podoben limuzini 127. Gre za prototip fiat 144, ki ga bodo (če so naše informacije točne) proizvajali v jugoslovanski tovarni Zastava v Kragujevcu, kjer že vrsto let proizvajajo po licenci Fiatova vo?''a. Motor bo isti kot pri italijanski limuzini, zunanjost pa, kot kaže gornja slika, je bila povsem prenovljena
Nekaj nasvetov za vzdrževanje avta pred zimo
Po dolgem in vročem poletju, je jesen tu, mraz trka na duri in pred nami je letni čas, ko je vozilo izpostavljeno najhujšim vremenskim neprilikam, vožnja pa najbolj nevarna in zahtevna. Da avto ne pusti voznika na cedilu in da se človek po nepotrebnem ne ■ izpostavlja nevšečnostim, zaradi katerih bi moral tudi globoko seči v žep, ne bo napak, če pred zimo vsakdo nekoliko pregleda svoje vozilo. Morda ni potrebno, da se napoti k mehaniku, če je vselej redno vzdrževal svoje vozilo; nekatere enostavne preglede lahko opravi kar sam v domači garaži.
Potem ko je avto opran, čist zunaj in noter, se je treba najprej lotiti preverjanja, ali je dovolj destilirane vode v akumulatorju, ali je dovolj tekočine v hladilnem sistemu, ali je dovolj olja v zavornem sistemu in v motorju. Kdor rabi poletno olje, ga bo moral zamenjati z manj gostim zimskim, meditem ko se ta problem ne postavlja z olji «inultigrade»; obenem ne bo napak preveriti, ali je olje že dotrajalo in ga zamenjati v primeru, da je že več kot 10.000 km v motorju. Pri dolivanju destilirane vode .akumulatorju, ne kaže pozabiti na končne pole jih očistiti in namazati z vazelinom.
Preveriti je treba tudi učinkovitost, obes in blažilnikov, zlasti še, če je avto poleti prevez:1 veliko razrvanih cest. Dotrajani blažilniki in obese znatno zmanjšujejo varnost avtomobila in udobnost vožnje.
Končno se je treba spomniti tudi pnevmatik. Preveriti bo treba, ali so v redu, ali guma ni prerezana in razpokana in končno ali niso obrabljena. Zakon predpisuje, da je treba gumo zamenjati, ko glavni žlebovi profila niso globlji od 1 mm. Za varno vožnjo pa so potrebni vsaj trije milimetri. Zato je bolje zamenjati pnevmatike, zlasti ob upoštevanju dejstva, da le guma z globokimi žlebovi jamči varno vožnjo na mokrem cestišču, da o snegu in ledu ne govorimo.
Pred zaključkom naj opozorimo še na filter zraka (preveriti je treba, ali je čist in premakniti priključek sesalne cevi na zimski položaj) in na brisalce. Če je guma otrdela in razpokana jih je treba zamenjati, sicer bo vožnja v dežju mučna in nevarna.
Mešanica plina in destilirane vode novo gorivo za avte
S privoljenjem vladnega komisarja je neka belgijska družba za uvoz in izvoz odprla v tržaški industrijski coni lastno podružnico. v kateri bodo spreminjali destilirano vodo v bistveno sestavino plinskih avtomobilskih goriv. Podjetje se pri tem poslužuje japonskega patenta MASER, sistem pa naj bi omogočil do 75-odstotni prihranek plina. Novega goriva naj bi se na Japonskem služevali že številni taksisti.
Kaže tudi, da se je belgijsko podjetje že povezalo s podjetjema iz Vicenze in Bologne, ki sta specializirani za prirejanje avtomobilov plinskemu gorivu, da bi prodajali v Italiji nove naprave.
Rio 680 cabin» sredozemska jahta
V našem kratkem opisu novosti za leto 1980 podjetja Rio iz Samica vam bomo danes predsta vili gliser •trio 680 cabin*. ki je s svojimi skoraj 7 metri že prava motorna jahta za ljubitelje potrošniškega udobja tudi med poletno plovbo. To je tudi skrajna tneja gliserjev, ki vam jih bomo občasno posredovali v naši rubriki, saj je popolnoma jasno, da so taka plovila le zanimivosti, ker si jih le redki lahko privoščijo.
Že samo ime vam pove, da je ta gliser dolg 6,80 metra, kar ga uvršča v skrajno mejo srednjih drsečih plovil. Širok je 2,60 metra, tehta . pa od 1.200 do 1.500 kilo-
gramov glede na različno motorizacijo. Proizvajalec namreč predvideva kar tri različice, in sicer namestitev bencinskega motorja mereruiser od 170 KS, dizlov motor volvo 130 KS in celo dva bencinska motorja volvo/merk po 120 KS. Različni motorji pogojujejo tudi ceno, ki se suče cd 20 do 25 milijonov lir, katerim je treba prišteti še davek IVA 18 od sto.
Če sedaj pobliže pogledamo to izrazito sredozemsko plovilo, nam je tako jasno, da je proizvajalec obdržal obdržal temeljna načela, ki smo jih opazili že pri gliserju «rio 580 cubin». Ima Huntovo dno («globoki V» z vzdolžnimi letvami)
in prostorno podkrovje, ki so ga uresničili z enostavno, a posrečeno rešitvijo. Pregrada, ki ločuje podkrovje od zgornjega, odprtega dela gliserja je nagnjena, kar o-megoča ob desnem boku namestitev stranišča, ob levem pa smotrno uporabo kuhinjskega kota, saj bo občasni kuhar lahko vzravnan, kljub temu, da je hrust, glavo bo imel namreč pod milim nebom.
Plovilo lahko vkrca osetn oseb, a kot sme že večkrat omenili je treba tako število pri gliserjih zmanjšati na polovico, če bomo z njimi križarili. Poleg stranišča in kuhinjskega kota, je v podkrov-ju omara in dovolj shramb pod ležišči in nad njimi, v premcu pa prostor za sidro, verige in vrvi. V »kuhinji* je poleg gorilnika vgrajen tudi hladilnik, rezervoar za vodo «drži» 150 litrov. Goriva pa lahko «rio 680 cabin* vkrca kar 300 litrov, kar triu daje vsaj z dizlovim motorjem precejšnjo avtonomijo.
Po izjavah proizvajalca doseže gliser tutii ob popolni obremenitvi kaj kmalu drsno hitrost ob vseli treh motornih inačicah/ samo po sebi umevno pa je hitrost, različna, saj se dizlov motor ne more primerjati z dvema bencinskima, Vsekakor pa proizvajalec predvideva, da bodo v sedanjem obdobju energetskega varčevanja naj-.bol.je šli v promet prav gliserji z dizlovimi motorji, kljub temu, da so dražji in počasnejši. Višjo ceno lastnik namreč kaj kmalu amortizira z manjšo porabo^ goriva (bencinski ladijski mdtorji so kot znano vedno - «žejni»), nižjo hitrost dizlovega motorja pa odtehta trajnost in varnost. Samo no sebi umevno predvideva «rio 680 cabin» vgraditev motorjev «2 drive* (pogon Z).
Propulzijski gliser «rio/piaggio 440 jet»
Po predstavitvi takega gosposkega plovila smo prihranili za navadne smrtnike manjši in doseg-ljivejši gliser, 1 i je nastal v koprodukciji med podjetjem Rio in obratom Piaggio. To je 4,35 metra dolg «rio/piaggio 440 jet», s katerim hočeta kooperanta premostiti nezaupanje občinstva do tako imenovanega propulzijskega pogona. Piaggio je namreč sklenil, da bo že v prihodnji sezoni uresničil vsakodnevno 24-umo Telefonsko pomoč».
Kot rečeno je med občinstvom še vedno precej nezaupanja do propulzijskega pogona kar je do neke mere razumljivo zaradi novosti, še več pa zaradi občasnih zapletljajev pri tem novem pro-pulzijskem sistemu. Naj omenimo, da motor poganja črpalko, ki sesa vodo izpod dna čolna, vodni curek iz nje pa potiska čoln. Na šobi je nameščena posebna zapornica. ki omogoča z usmeritvijo curka najrazličnejše manevre, ki so s klasičnim motorjem nemogoči. Glavna prednost takega pogonskega sistema je odsotnost vijaka, ki omogoča plovbo tudi v izredno plitvi vodi in med vrvmi ne da bi ogrožali morebitnih kopalcev. Do sedaj so se za tak sistem odločali predvsem tisti, ki jim ugaja »divjanje* po lagunskem območju in plitvi vodi. «Rio/plag-gio 440 jet» pa naj bi prodrl tudi v širši krog občinstva. Plovilo je brez krova razen v premcu, kjer ie prostor za sidro in v krmi, kjer je vgrajen motor. Krmilo in armaturna plošča za vetrobranom je v osrednjem delu. Tudi ta mali gliser ima Huntovo dr.o, preurejeno za propulzijski motor, kar mu omogoča plombo tudi po delno razburkanem morju,
ZA OMEJEVANJE PORABE GORIVA
Zanimiva raziskovalna dejavnost dveh nemških avtomobilskih hiš
Pri Mercedesu in BMW preučujejo možnost polovične uporabe večjih motorjev
Minilo je dvajset let, od kar je britanska avtomobilska hiša Ley-land predstavila svojo prvo mini, vozilo, ki je bilo mejnik v razvoju osebnih prevoznih sredstev. Miru, ki jo je v Italiji proizvajala tovarna Innocenti, je doživela izreden uspeh; šele pred nekaj leti je začela zaostajati za tekmeci. Tovarna Innocenti, ki jo v zadnjih letih vodi industrijec argentinskega porekla Alessandro De Tomaso, je britanski avtomobil nadomestila z lastnim, ki ima enako zasnovo, vendar s povsem prenovljeno zunanjostjo. Italijanska mini nedvomno ne doživlja tolikšnega u-speha kot nekdanja, je pa, kljub letom, avto, ki si je prisvojil del tržišča. Vozili smo model 90 SL, ki najbolj ustreza miselnosti poprečnega italijanskega avtomobilista: poskočen, vendar majhen motor in solidna oprema.
Navzlic letom je od zunaj mini, kateremu je <robleko» prikrojil Nuc-cio Bertone, vedno eden od najlepših in najbolj posrečenih »malčkov*. Pri novejših vozilih je steklena površina sicer večja, vendar redkokateri je tako uravnovešen in obenem tako »agresiven* kot In-nocentijev »malček*. Po začetnih pomanjkljivostih je sedaj, vsaj kolikor je mogoče soditi po bežnem pregledu, karoserija precej skrbno izdelana in lakirana, le zunanje vzvratno ogledalce je pritrjeno preveč nazaj, tako da mora voznik vselej obrniti glavo in u-makniti pogled s cestišča, da vidi, Kaj se dogaja za njegovim hrbtom.
Tudi znotraj je mini solidno o-premljen avto, pri katerem pa so pozabili na nekatere malenkosti., Sedeži so udobni in so iz lepega in dokaj trpežnega blaga, armaturna plošča je dobro izdelana, medtem ko je moquette na podu videti bolj Cenena. Prostora za male predmete ne manjka tako spredaj kot zadaj, ni pa predala na arma -turni plošči, kamor bi voznik lahko spravil dokumente. Še bolj kot te. motijo druge pomanjkljivosti: vzratno ogledalce je slabo pritrjeno in se venomer premika, tako da je skorajda neuporabno, saj ga je treba stalno naravnavati. Nič kaj trpežne niso videti niti ročice za dviganje in spuščanje šip, ki so v celoti iz plastike.
Z dolžino 3,12 metra mini sodi med najmanjše avtomobile na tržišču, razpoložljiv prostor je zelo dobro in racionalno izrabljen. Voznik in prednji potnik sploh nimata vtisa, da sedita v tako majhnem avtomobilu: sedeža sta u-dobna, prostora za noge ne manjka in tudi širina je kar zadovoljiva. Drugače pa je s potnikoma, kt sedita zadaj. Dostop je sicer zadovoljiv. saj so pri Innocentiju dodobra preučili ta problem in so ga rešili tako, da se prednji stol zvrne in avtomatično premakne v naprej. Vendar ko sta prednja sedeža potisnjena nazaj do kraja, nikakor ni dovolj prostora za noge človeka normalne postave.
Razporeditev stikal je še kar
racionalna, vendar pa se mora voznik stegniti v naprej, da jih doseže. Skrivnost, ki je nismo utegnili razvozlati pa je, zakaj so stikalo brisalca zadnje šipe dobesedno skrili za volan, tako, da ga voznik najde le s težavo. Povedati je namreč treba, da je na armaturni plošči prostora še za eno stikalo, Ogrevana šipa in brisalec sta zadaj nujno potrebna, saj se zadnja šipa zaradi oblike karoserije takoj zamaže.
Ko smo že pri pomanjkljivostih naj omenimo še zračenje, ki je nezadostno, saj je v avtu vroče tudi v tem-letnem času. šobi na armaturni plošči poleg tega zelo nev-šečno žvižgata.
Najboljša lastnost avtomobila je nedvomno lega na cesti. Mini je skorajda prilepljen na asfalt, o-vink prevozi s hitrostjo, ki je za dober del drugih vozil nedosegljiva. K temu pripomoreta v isti meri dobro uglašeno podvozje ter dokaj močan in obenem elastičen motor. Na avto se je treba sicer nekoliko privaditi, ko pa ga voznik dodobra spozna, si lahko dovoli marsikaj, kar bi si z drugimi vozili ne mogel. Na gladkem a-sfaltu in na cesti polni ovinkov je mini zelo zabaven in nenavadno okreten, zelo občutljiv za volan in za plin. Na makadamu pa ie vzmetenje pretrdo in avto rad poskakuje.
Žal, da avto, ob tako dobrih voznih lastnostih, nima ustreznejših zavor. Zavorna moč sistema je v normalnih pogojih zadostna, pri o-strejšem zaviranju pa avto nekoliko zanaša in je treba dobro držati volan. Za bolj divjo vožnjo navzdol in pri večji obremenitvi avta pa so zavore nezadostne.
Poseben užitek je voziti se z mi-nijem po mestu. Avto je majhen in okreten, petdeset poskočnih žrebcev v motorju pa daje zadostnega pospeška, da se izvleče iz gužve. Žal le, da je bil testni avto nov in da nismo mogli dodobra preisku-siti vseh pozitivnih lastnosti vozila.
Mini je skratka soliden mestni avto s skromno porabo goriva, ki je primeren tudi za daijša potovanja. Všeč bo predvsem mladim, ki jim je do hitrega in poskočnega vozila in ki jih nekoliko hrupa ne moti. Za večje družine pa je premajhen.
Cena: na cesti (ključi v roke), mini 90 SL 4.570.000 lir, nekoliko slabše opremljeni mini 90 N pa
3.990.000	Ur.
Kot je pokazal salon v Frankfurtu avtomobilske hiše ne nameravajo omejevati gibne prostornine lastnih motorjev, zlasti ko gre za hitra in razkošna vozila, V nekaterih primerih celo večajo gibno prostornino. Obenem pa. ne ' pozabljajo, da je energetska kriza pred durmi in da bodo morali razkošni avtomobili v korak s časom.
Kako ohraniti motorju njegovo moč in obenem omejiti porabo goriva? Nekatere avtomobilske hiše in še zlasti nemški Mercedes ter BMW preizkušata nov sistem delne izrabe motorja. Izhodišče teh poskusov je takšno-le razmišljanje: voznik le redko rabi vso moč šest ali osemvaljne-ga motorja, običajno motor deluje z manjšo storilnostjo. Če pa uporabimo ie polovico motorja (tri oziroma štiri bate), bodo ti delali vselej s primernim številom obratov, poraba goriva pa bo znatno manjša. Neuporabljeni bati seveda trošijo energijo zaradi trenja, vendar tako zapravljena energija je neznatna v primerjavi s prihrankom.
Pri dosedanjih poskusih o uporabi potrebnega števila batov odloča elektronski računalnik. Na o-snovi informacij, ki jih dobiva (položaj pedala za .plin, število o-bratov, potrebna moč), določa, koliko valjev bo napolnjenih z gorivom in katere svečke se bodo prižgale. Samoumevno je, da sistem ne more delovati, če motor nima elektronskega vzbrizgavanja goriva.
Po vesteh, ki so doslej pronicni-le, kaže, da so nemški izvedenci dosegli zadovoljive rezultate in da močni večbatni motorji lahko brezhibno delujejo tudi s polovico batov. Mercedesovi tehniki pri izključenih batih izključujejo tudi ventile, pri BMW pa pošiljajo v nedelujoče valje izpušne pline delujočih, tako da motor v celoti
vselej ohrani optimalno temperaturo.
S podobnimi poiskusi se je v Italiji ukvarjal Alfa Romeo v o-kviru namenskih raziskovalnih načrtov CNR. Italijanska hiša je baje pripravila načrt, p0 katerem naj bi se nepotrebni bati ustaviU, tako da bi odpravilo tudi nepotrebno trošenje energije zaradi trenja.
Po izjavah nemških izvedencev naj bi se sistemom delnega izkoriščanja motorjev prihranili do 32 odstotkov goriva, kar pomeni, da bi razkošni avtomobili, navzlic moči in poskočnosti, v normalnih pogojih porabili kot vozila srednjega razreda.
Ob koncu naj nnenimo še vprašanje cene: zahtevne elektronske naprave, ki so potrebne za tovrstne motorje, niso zastonj in očitno je, da. tako opremljeni avtomobili bodo znatno dražji od sedanjih. Vendar pa višja cena ne bo prevelika- obremenitev za tistega, ki si lahko privošči vozilo 20 milijonov lir.
Superglohe: vozniki odšteli že nad 25 milijard lir
Nedisciplirani italijanski avtomobilisti so. v dveh letih, od kar so uvedli takoimenovane superglobe, morali odšteti približno 25 milijard lir. Od septembra meseca 1.977 je prometna policija zasačila nad 90.000 voznikov, ki niso spoštovali hitrostnih omejitev. Poprečno so agenti vsakemu od njih zasolili 300.000 do 350.000 lir globa. V zadnjem trimesečju leta 1977 so agenti kaznovali z globo okrog 15.000 nediscipliniranih voznikov, lani 41.000, letos pa v prvem šestmesečju 23.000.
TEHNIŠKI PODATKI
MOTOR:	štirivaljni,	štiri-
taktni, vrstni, nameščen prečno nad prednjo premo; vrtnina in gib 64,59X76,20, kom-presijsko razmerje 9:1, najve-čja moč 49 KM pri 5.600 o-hratih. največji navor 7 kpm pri 2.600 obratih; akumulator 12 V, 43 Ah.
PRENOS MOČI:	motor
spredaj s pogonom na prednja kolesa, enokolutna suha sklopka, štiristopenjski sinhronizirani menjalnik s prestavno ročico pri tleh; radialne pnevmatike 155/70 SR - 12.
VOZ IN OBESE: limuzina za pet oseb, trojna vrata, sa-mouosna karoserija: prednja in zadnja kolesa na posamičnih obesah, gumijaste vzmeti in teleskopski blažilniki.
ZAVORE: dvokrožne, spredaj koluti, zadaj bobni, mehanska ročna zavora na zadnja kolesa.
VOLAN: zobata letev
MERE IN TEŽE:	dolžina
3,12 m, višina 1,38 m, medosna razdalja 2,04 m, širina 1,50 m, teža praznega vozila 720 kg, dovoljena teža prikolice z zavoro 550 kg.
ZMOGLJIVOSTI (po podatkih tovarne): največja hitrost 140 km na uro, kilometer brez zaleta 38,2 sekunde, poprečna poraba 7,71, pri hitrosti 80 km na uro 16,8 km z enim litrom bencina.
VOZILI SMO ZA BRALCE PRIMORSKEGA DNEVNIKA
MINI 90 SL: ZARES ISKER »MALČEK*
Majhen avto zelo solidno opremljen, opazne pa so tudi nekatere pomanjkljivosti in neracionalne rešitve - Cena: 4.570.000 lir
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Antibiotiki. 2. del
13.00	Velike razstave
13.25	Vremenska slika
13.30	DNEVNIK - Danes v parlamentu
14.10	Vzgoja in dežele:
Otroštvo in ozemlje
17.00	Riccardo Cucciolla pripoveduje : Srečna družina
17.10	Ugo in Josefin, 3. del
17.25	Aiuto supernonna:
Skriti zaklad, risanka
17.30	Bilo je nekoč . . ., jutri
18.00	Ko so se začele televizijske oddaje, 4. del
18.30	Non stop: Ballata senza manovratore
19.00	DNEVNIK 1 - Kronika
19.20	Trije nečaki in majordom
Jody, TV film
19.45	Almanah in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	Kojak:
Poštni kodeks, TV film
21.35	Zgodbe v zrcalu:
Zgodba o Amerigi A.
22.05	Športna sreda:
Turin: box Zanon - Rodriguez
Ob koncu DNEVNIK - Danes v parlamentu in Vremenska slika
Drugi kanal
10.30	Milan: Odprtje evropskega sejma o strojili
12.30	DNEVNIK 2 - Proti in za
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.30	Ekologija Program za mladino
17.00	Miške, risanke
17.10	Kapitan Harlock:
Strašne rastline, TV film
17.35	Trije načini slikanja:
Giotto, 1. del
18.00	Kinoteka - Gledališče: Tradicija igralca, 2. del Iz parlamenta DNEVNTK 2 - Športne vesti
18.50	Spaziolibero:
Programi pristopanja
19.05	Dober večer z . . . Macariom Okopaj se George!
18.30
Vremenska napoved
19.45	DNEVNIK 2 - Odprti studio
20.40	Morte a passo di valzer 2. del, TV nanizanke
21.45	Kakšni smo bili, 2. del
22.40	Detektivi: TV film
Ob koncu DNEVNIK 2 - Zadnje vesti
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.30	- 10.00 TV v šoli
17.35	Poročila
17.40	Potepuh in nočna lučka, o-troška oddaja
17.55	Potovanje v deželo lutk, otroška nanizanka
18.15	Ne prezrite
18.30	Obzornik
18.40	Glasbena mladina na delu
19.15	Risanka
19.20	Cikcak
19.30	TV dnevnik
19.55	Propagandna oddaja
20.00	Kralj v parku, ameriški film
21.45	Propagandna oddaja
21.50	TV dnevnik
22.05	Nogomet:
Španija - Jugoslavija
Koper
19.50	Stičišče 19.58 Dve minuti
20.00	Risanke
20.15	TV dnevnik
20.30	Nogomet:
Španija - Jugoslavija
22.15	Ljubljenje, film Režija: Ir vin Kreshner Igrajo: George Segal, Eva Marie Saint. Sterling,Hayden
Zagreb	. t
17.45	Sezamova ulica
18.15	Ekspedicija Tigris
19.30	TV dnevnik	"■>
20.25	Evropsko nogometno prvenstvo
22.15	60 let SKOJ
23.00	TV dnevnik "
23.15	Dokumentarni, film
ŠVICA
18.05	Program za mladino
19.00	V hiši in zunaj
20.55	Argumenti
21.35	Musicalmente dallo Studio 3
TRSTA
7.00,	8.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00,
15.30,	17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.05 Jutranji almanah: 9.05 Iz naših oddaj;
9.30	Ciganska glasba; 10.05 Radijski koncert; 11.35 Umetnice jazza;
12.00	Pod Matajurjem, posebnosti in omika nediških dolin; 12.30 Melodije iz vse povsod; 13.15 Zborovska glasba: 13.35 Instumentalni solisti: 14.05 Otroško okence; 14.30 Roman v nadaljevanjih: A. Rebula «Duh Velikih jezer*, 2. del;
15.00	Paleta orkestrov; 15.35 Najnovejša izdaja plošč; 16.30 Jugo-tonov expres; 17.05 Mi in glasba;
17.25	Slavni pevci; 18.00 Kulturna kronika; 18.05 Kulturni prostor;.
18.20	Slovct^ft^jičnn,, gla^a,
(Italijanski program)
7.30,	8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30,
13.30,	14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30,
19.30	Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Glasba; 9.15 Poje skupina The Manhatan Transfer; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je . . .; 10.10 Otroški kotiček;
10.40	Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 12.05 Glasba po že-
Srednji val 277,8	metra ali
1080 kilohertzov in 253,4 metra	
ali 1170 kilohertzov	
UKW - Beli križ	97,7 MHz
UKW - Koper	89,3 MHz
UKW — Nanos	101,0 MHz
ljah; 14.00 Piccola discoteca; 14.33 Zbrani za vas; 14.45 Kirn parade;
15.00	Kje naj se ustavimo; 15.10 Glasbeni trenutek; 15.45 Dalmacija in njene pesmi; 16.00 Kino danes; 16.10 Flash in mušica; 16.32 Crash; 16.55 Pismo iz . . .; 17.00 Poslušajmo jih skupaj; 18.32 E-vergreen; 19.00 Zbori v večeru. KOPER
(Slovenski program)
6.30,	7.25, 13.00, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro;
13.05	Zapojmo pesem; 13.37 Melodije na tekočem traku; 14.00 Iz naše glasbene produkcije; 14.37 Glas-
Srednji val 546,4	metra ali
549 kilohertzov	
UKW — Beli križ	102,0 MHz
UKW - Koper	98,1 MHz
UKVV — Nanos	88,6 MHz
beni notes in objave; 15.00 Program radia Ljubljana; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Primorski dnevnik; 16.15 Reklame in zabavna glasba; 16.30 Aktualna tema; 16.40 Zapojmo in zaigrajmo.
RADIO 1
7.00,	8.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00,
19.00	Poročila; 6.00 - 7.30 Glasbeno prebujanje; 8.40 Včeraj v parlamentu; 9.00 Radio anch’io; 11.00 Drops musac; 11.30 Glasbena oddaja z Mino; 12.03 - 13.15 Vi in jaz; 14.03 Glasba; 15.03 Rally;
15.30	Radio 1; 16.40 Resna glasba; 17.00 Plošče; 17.30 Globetrot-ter; 18.00 Dylan, malo več; 18.30 Slučajno glasba: 19.15 Poslušaj, večeri' se; 19.20 Poje John Lenon in skupina La Bionda; 20.00 Glasba; 21.03 L’albero dalla corteccia bianca - radijska drama; 21.35 Di-sco contro; 22.30 Poletje.
RADIO 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30,
12.30,	13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30,
19.30	Poročila; 6.00 - 8.45 Nekega drugega dne; 9.33 Sin, sin moj!; 10.12 V pričakovanju; 11.32 Petdesetletniki; 12.45 Dan uspeha, in potem?: 13.40 Belle epeque; 15.00 - 19.00 Radio 2 - Jesen; 20.40 Spa-zio X; 22.45 Soft mušic.
LJUBLJANA
6.00,	7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 15.00, 19.00 Poročila;
6.20	Rekreacija: 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Z glasbo v dober dan...;
8.30	Pisan svet pravljic in zgodb;
9.05	Z radiom na poti; 10.05 Rezervirano za...; 12.10 Veliki zabavni orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti; 13.00 Iz naših krajev; 13.20 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam . .
14.05	Razmišljamo, ugotavljamo...;
14.25	Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 14.55 Minute za EP;
15.30	Zabavna glasba; 16.00 »Loto vrtiljak*; 17.00 Studio ob 17.;
18.00	Zborovska glasba v prostoru in času - Dejan Despič; 18.15 Naš gost; 18.30 Odskočna deska;
18.55	Minute za EP; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Fantje treh dolin; 20.00 Narodne za koncertni oder; 20.25 Pozabljeni violinski virtuozi; 21.05 Donizetti: Odlomki iz opere «Lu-cia Lammermoor*; 22 20 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe;
23.05	Lirični utrinki; 23.10 Jazz pred polnočjo.
AUT0 GAS
PLINSKE INSTALACIJE BEDINI — LANDI — TARTARINI LOVATO
Cena naprave — brez montaže 180.000 lir
VARNOSTNI VENTILI TESTIRANI V JUGOSLAVIJI
Plinske jeklenke vseh velikosti za vse avtomobile
Ročne in električne črpalke za polnjenje plina v rezervoarje
NADOMESTNI DELI
AMAR
TRST
Ulica del Bosco 6 — TRST — tel. 741946
Nadomestni deli za FIAT — AVTORADIO Dodatni deli za vse avtomobile
NOGOMET
DREVI OB 20.30 V VALENCII
ŠPANIJA ZA NADALJNJO UVRSTITEV JUGOSLAVIJA ZA REVALORIZACIJO
Kubala zaskrbljen - Neposreden prenos po koprski TV
VALENCIA — Drevišnja kvalifikacijska nogometna tekma za EP teed Španijo in Jugoslavijo verjetno ne bo le gola formalnost, če-Pfav je na dlani, da se je Španija Praktično že uvrstila v finalni del tega tekmovanja in da je Jugoslavija (skoraj matematično) že izločena.
Španija in Jugoslavija bosta drevi stopili na igrišče z dvema različnima ciljema: Španci bodo jurišali na zmago, tako da bi si že po petem kolu 3. skupine zagotovili vizum za finalni del v Italiji, Jugoslovani pa “°do skušali z dobrim nastopom dati jugoslovanskemu nogometu novega elana in verodostojnosti v evropskem merilu.
Različna cilja torej, ki pa sta jamstvo, da bo drevišnje srečanje dokaj zanimivo.
••• ••....mu iVtv t 1 u.. u , i»Hv ’ur' $$1' &*&•#*&*•****
^uu*n Savič bo drevi v Valencii vodil jugoslovanski napad
&a so se Spanci resno pripravili Ja to tekmo, nam kaže tudi izjava “Panskega zveznega trenerja Kuhate, ki je novinarjem dejal: «Kar tee največ zaskrblja, je to, da jugoslovanski zvezni trener Miljanič °dlično pozna španski način igranja, Poleg tega pa me tudi zaskrblja dejstvo, da bodo Jugoslovani igrali “tez vsakega psihološkega pritiska: n>majo ničesar izgubiti.*
In verjetno strah španskega zvezda trenerja je tudi upravičen, ®aj je znano, da utegnejo biti »pla-
-panija - Jugoslavija po TV
Koprska televizija bo neposredno, * Pričetkom ob 20.30, prenašala dreganje kvalifikacijsko srečanje za *•** med Španijo in Jugoslavijo, tecdtem ko bo ljubljanska televizija Predvajala posnetek tega srečanja, s Pričetkom ob 22.05.
na finalnem delu evropskega prvenstva. Kdo bo torej nastopil v finalnem delu v Italiji bo gotovo odločal neposredni obračun (čez teden dni) med obema reprezentancama, v katerem pa imajo nekaj več možnosti nizozemski igralci, saj bodo igrali na domačih tleh.
Tudi reprezentanci ČSSR se danes nudi lepa možnost, da izpodrine Francijo s prvega mesta 5. izločilne skupine, v kateri so češkoslovaški nogometaši glavni favoriti: v treh nastopih so trikrat zmagali, medtem ko ima Francija za seboj že pet tekem, od katerih je tri zmagala, eno izenačila in eno izgubila. Ostala dva tekmeca Švedska in Luksemburg pa sta brez vsakega upanja.
V A LIGI
V	zadnjih šestih letih 50 milijonov gledalcev
V	zadnjih šestih letih si je ogledalo nogometne tekme prve italijanske lige 47.443.023 gledalcev, kar bi
bilo poprečno 7.907.170 na leto. Največ gledalcev si je prvoligaške tekme ogledalo v sezoni 1973-74, ko se je na stadionih zbralo 8.379.480 gledalcev, leto kasneje pa se jih je zbralo 7.501.981,, kar je najmanj v zadnjih šestih letih.
Nogometne tekme druge italijanske lige pa si je v zadnjih šestih letih ogledalo 24.191.548 gledalcev ,kar bi bilo poprečno 4.031.324 na leto. Največ so jih zabeležili v lanski sezoni in sicer 4.664.322, najmanj pa — 3 mil. 353.496 — v sezoni 1973-74.
Nogometna društva prve lige so v šestih letih kasirala 155 milijard 164.705.095 lir. V B ligi pa so društva kasirala 64.799.573.248 lir.
V zadnjih šestih letih je največ gledalcev imel Napoli in sicer 5 milijonov 996.491, sledita mu Roma (4.097.469) in Milan (4.033.423). Napoli je imel tudi največ dobička, saj je kasiral 15.815.986.700 lir: na tej lestvici je drugi Lazio (14.213.432.000 lir), tretja pa Roma (14.040.412.800). V eni sami sezoni pa je največ kasiral Milan (3.769.405.300) in sicer v lanski ko je osvojil naslov državnega prvaka.
•IMlliiiMiiMlllilIliiiiliilIllIllMMIIlliiiilIliiiiiniiiniiniiiiiliiiiiiMiiiiiiiiiiMliiMiiiniiiiiniitiiiiiimiiiHiiiiii«
ODBOJKA
I EVROPSKO PRVENSTVO
Italija in Jugoslavija za visoko uvrstitev
Danes se bodo pričeli boji v finalni skupini
J'1*, ko igrajo sproščeno, zelo zelo (tovarni, kar so tudi npr. dokaza-** v zmagovitem prijateljskem sre-Canju z Argentino.
Reprezentanci bosta skoraj gotovo j tecvi ob 20.30 igrali z naslednjima :
Postavama.
. ŠPANIJA: Arconada, San Jose, ^figueli, Alesanco, Uria, Villar, Dol 5°sque, Asensi. Dani, Santillana, *teredia (Mesa).
.JUGOSLAVIJA: Pantelič, Zoran jtejovič, Rožič (Mužmič), Primorac, £.®tet, Krstičevič, Zlatko Vujovič, “hskcvič, Susič, Šestič, Šurjak.
Sodil b0 Škot Mebinlay.
LESTVICA 3. SKUPINE Španija	4	3	1	0	10:3	7
Romunija	4	1	2	1	6:6	4
Jugoslavija	3	1	0	2	6:5	2
Ciper	3	0	1	2	1:9	1
jska — Islandija ČSSR — Švedska
Poleg tekme med Španijo in Jugoslavijo bosta danes na vrsti še Ve srečanji, ki bosta veljali za . tropsko nogometno prvenstvo. V stilni tekmi 4. skupine se bosta j P'Prijeli reprezentanci Poljske in S|andije, v 5. skupini pa bo na teli srečanje med ČSSR in Švedsko.
današnjo zmago nad reprezen-lo k” teluudijc. o čemer bi ne sme-uiti nobenega dvoma, bo Poljska tjtevzsla vodstvo svoje skupine; iz-^drinila bo reprezentanco Nizozem-' ,e> ki pa bo še vnaprej ostala K avni tekmec Poljakov za nastop
l|,l,l"tiii,lliil„ii,liii„i„„„i„i.nmiimimi
ŠPORT NA TV
v _ Italijanska televizija bo .Prihodnjih dneh prenašala več dolgih dogodkov. Jutri, od 14.10
16.30,	bo na prvem programu po-e'n prenos odbojkarske tekme ancija • Italija z evropskega pr-. nstva. Na drugem programu pa v. P0 večernem dnevniku kratek iz-?9ek tekme SZ - Italija.
vem
Petek, 12. oktobra, bo po pr-
» Vj programu neposreden prenos , v odbojki med Italijo in Ju-22 4^1°' Na isti mreži pa bodo od k do 23.10 neposredno prenašali sarkarsko srečanje Stella Azzur-a ' Auxilium.
^ v soboto, 13. oktobra, bodo po te'gem programu, med večernim L Cvnikom prenašali izvleček odboj-arakega srečanja z EP v Franciji °ted ČSSR in Italijo.
PARIZ — Danes se bodo v glavnem francoskem mestu pričele finalne borbe 11. evropskega odbojkarskega prvenstva. V finalni del sta se, kot je znano, uvrstili tudi reprezentanci Italije in Jugoslavije, kar je za obe vrsti po svoje tudi lep uspeh.
»Azzurri* so na sredozemskih i-grah v Splitu bridko razočarali in nič ni dalo slutiti, da se bodo v tako kratkem času opomogli. Jugoslavija. pa, ki je že dlje časa izgubila stik z evropskim vrhom, pa je na splitskih igrah pokazala, da je trenutno ,v izredni, formi in je zalo njena" uvrstitev" v" finalni del tudi povsem zaslužena ter navsezadnje tudi pričakovana. Le škoda, da je «p'avim» prav nerodno spodletel podvig proti Sovjetski zvezi, so bili na pragu verjetno največjega presenečenja.
Obe reprezentanci začenjata boje v finalni skupini ambiciozno. V obeh taborih ne skrivajo možnosti, da bi posegli po eni od kolajn, čeprav je, po našem mnenju, dokaj težko, saj obe šesterici startata v finalni skupini brez točke.
Poleg tega ne gre prezreti, da bosta morali obe reprezentanci še igrati z nevarnima nasprotnikoma, kot sta ČSSR, ki je še vedno odbojkarska velesila, in Francija, ki igra pred domačim občinstvom. Poleg tega pa bo Jugoslavija morala igrati še s Poljsko, Italija pa s Sovjetsko zvezo.
No, Jugoslavija pa ima v tem finalnem delu še motiv več: borila se bo za uvrstitev na olimpijske igre v Moskvi. Če namreč upoštevamo, da bo SZ, kot gostiteljica, seveda igrala na H da imajo «vi-zum v žepu* še Poljska (olimpijski prvak) in Italija, ki je bila druga na SP v Rimu, potem je jasno, da so možnosti za uvrstitev na olim-piado dokajšnje. Za eno razpoložljivo mesto se bodo namreč borile Francija, ČSSR in Jugoslavija.
Spored finalnega dela (moški) DANES, 10. 10.
Poljska - SZ, Francija - Italija,
ČSSR - Jugoslavija
JUTRI, 11. 10.
Francija - Jugoslavija, Poljska -
ČSSR, SZ - Italija PETEK, 12. 10.
Jugoslavija - Italija, ČSSR - SZ,
Francija - Poljska SOBOTA, 13. 10.
SZ - Francija, Poljska - Jugoslavija, Italija - ČSSR
KOLESARSTVO
Včeraj predstavili 67. «Tour de Francc»
PARIZ — Felix Levitan in Jacques Goddet sta včeraj predstavila 67. krožno dirko po Franciji, ki bo od 26. junija do 20. julija. Celotna proga bo merila 3.900 km, ki jo bodo kolesarji prevozili v 23 etaoah. Šest etap bo na kronometer, od katerih bodo štiri za posameznike, dve pa ekipe. Med «Tourom» bo en sam dan počitka in sicer 5. julija. Start dirke bo v Frankfurtu, ko bo na vrsti 8 km dolg prolog za kronometer za posameznike, dirka pa se bo kot običajno zaključila v Parizu.
NAMIZNI TENIS
1. EVROPSKA DIVIZIJA
V četrtek v Turinu -SZ
Italija
TURIN — Prihodnji četrtek se bo italijanska namiznoteniška reprezentanca pomerila s SZ v okviru turnirja prve evropske divizije. Prvič se bo zgodilo, da se bosta reprezentanci pomerili z mešanima ekipa ma; spored dvoboja namreč predvideva štiri srečanja posameznikov,
eno srečanje posameznic, srečanje moških parov ter srečanje mešanih parov. Favoriti dvoboja so gostje iz SZ, ki so še v lanski sezoni igrali v evropski superligi, poleg tega pa je njihova namiznoteniška šola mnogo kvalitetnejša od italijanske.
Italijanski zvezni trener Tiao Wen Yuan je za dvoboj sklical naslednje igralce: Stefana Bosi ja (Sisport Fiat Turin), Massima Costantinija in Enza Marianija (TT Senigalia) ter predstavnico Cus Milana Paolo Bevilacqua. V reorezentanci bo tokrat prvič nastopil 19-letni Mariani, ki bo igral le v srečanju dvojic skupno s klubskim tovarišem, Čo-stantinijem.
V okviru tega tekmovanja je Italija že igrala proti Avstriji in jo premagala s 4:3. V nadaljevanju tekmovanja pa se bo srečala 15. novembra z Luksemburgom, 6. decembra (v Padovi) z Bolgarijo, 17. januarja s Turčijo, 14. februarja z Grčijo ter 13. marca (v Ascoli Pi-cet.u) z Nizozemsko.
JUDO
BRESCIA — 20. in 21 oktobra bo v Brescii evropsko ekipno prvenstvo v judu. Nastopilo bo osem ekip in sicer: SZ, Francija, ZRN, Nizozemska, Velika Britanija, Poljska, Jugoslavija in Italija. Glavni favoriti so predstavniki prvih petih držav, čeprav ni izključeno, da bi tudi Poljska, Jugoslavija in Italija lahko posegli no najboljših mestih.
JADRANJE
NA REGATI ZA «JESENSKI POKAL»
Nepričakovan uspeh Čupine posadke
V svojem razredu je «Ona» osvojila prvo mesto Tudi ostale naše posadke so se uveljavile
Po trenutkih negotovosti in dve-urni odložitvi je žirija vendarle dala znak na start. Kar 220 jadrnic je razpelo jadra in odplulo izpred Barkovelj v smeri Tanki rtič - Zdo-ba - Barkovlje. Nedeljska regata je pomenila velikemu številu tržaških jadralcev že običajen zaključek poletne dejavnosti, zato tudi ne preseneča tako visoko število jadralcev, saj se jih je društvu JK Bar-cola - Grignano, ki že enajsto leto zaporedoma organizira regato za Jesenski pokal, prijavilo kar 290 posadk. Kar pa je še posebej važno, je velika prisotnost zamejskih Slovencev, ki še zmeraj regatirajo za italijanske klube, včlanjene v italijansko jadralno federacijo FIV, ali pod imenom koprskega jadralnega kluba Jadro. To so storili jadralci PK Čupe iz Sesljana, ker jim sicer pod lastnim imenom ni dovoljeno tekmovati.
Čupovci so tokrat regatirali s sedmimi jadrnicami, ki so se na splošno dobro uvrstile; pravo presenečenje pa je zmaga posadke «One» (Kosmdna, Puh, Rolič, Benči, Kos-mina), ki je v svojem razredu zasluženo osvojila prvo mesto, saj je starta] a med prvimi in takoj razprostrla vso jadrno površino, z barvnim spinakarjem, česar se z bur-jo, ki je pihala z jakostjo 70 do 80 km na uro, lotevajo le najbolj izkušene posadke. V skupni lestvici je «Ona» zasedla 15. mesto, kar je zavidljiv uspeh naših jadralcev.
Za «Uno» se je uvrstila posadka «Zule» iz Portoroža ter «WDL» s kom. Guličem (SVBG). V istem razredu, kjer je startalo 58 posadk, je Zandomenijeva «Jura» osvojila 18. mesto, Malalanov «Kajtimar» 20. ter Hmeljakov «EC 26» 33. mesto.
V razredu manjših jadrnic je Zavadlavova «Sitna» zasedla 15. mesto, Bensi je s »Telohom* osvojil 36. mesto, Bauconova »Maria Te-resa» pa 38.
Po kategorijah pa je razpored najboljših posadk sledeči:
1.	razred: 1. Lunic II., kom. Bo-ranga (YC Lignam); 2. Bora Scu-ra, kom. Anzellotti (Adriaco); 3. Tretartarughe, kom. Zelco.
2.	razred: 1. El Cid, kom. Žago (ST Ve'a); 2. Christina, k-m. Scar-pa (Arsonia Orado); 3. Refolo III., kem. Fran7ie.se (Adriaco).
3.	rozred: 1. I.a Gatta, kom. Sop-p?ni (CV Mv»gia)i 2. Sandra HI., kom. T.ocatelli 'Adriaco); 3. Lola, kom. Mice'azzi (ST Vela).
4.	razred: 1. Ona. kom. Kosmina (JK-Jadro Koper); 2. NB, kom. Zule (JK Pirat); 3. j^DL, kom. Gu-
5.	T'*Exce!sior Two, kom. De Martis (YC Excelsior Venezia);
2.	B and B kom. Bembo (Adriaco);
3.	Ontly Vou kom. Panletti (SVBG).
6.	nzrrd: 1. Stag 24, kom. Mo-rin (SVOC MonfaI<->ne); 2. Torziolo-na kom. Specia (ST VelaL 3. Off Limits, , kom. Abrami (AN Lago Iseo).
Pašcre in goci: 1. Urama, kom. Spangara (SVBG); 2. Nibbio, kom. Rossetti (ST Vela); 3. Cinti, kom. Latin (SVBG).
Ti uspehi, ki vzbujajo v naših jadralnih krogih optimizem glede razvoja tega športa v zamejstvu, ponovno postavljajo v ospredje probleme s katerimi se klub redno spopri-jema že od samega začetka, in sicer s problemom prostora za čolne, privezov, trenerjev ter nasploh razširitve tega pomorskega športa posebno med mladino.
Vsi ti problemi so v marsičem skupni s težavami drugih zamejskih športnih društev, so pa glede na pionirsko dejavnost še trši oreh.
(m.m.)
BOKS
DREVI V TURINU
Zanon - Rodriguez za evropski naslov
TURIN — Drevi se bosta v Turinu pomerila italijanski boksar težke kategorije Lorenzo Zanon in Španec Felipe »Pantera* Rodriguez. Dvoboj bo veljal za evropski naslov, ki je sedaj v rokah italijanskega boksarja. Rodriguez ima 26 let; doslej je kot profesionalec o-pravil 17 dvobojev, od katerih je 11 zmagal s k.o., 5 pa po točkah, medtem ko je izenačil proti rojaku Evangelistu, kateremu je Zanon 18. aprila odvzel evropski naslov. Rodriguez je španski prvak kategorije, zanimivo pa je, da je doslej boksal le na domačih tleh. Drevišnji dvoboj je tako za španskega boksarja prava premiera v mednarodni areni.
Dvoboj bo neposredno prenašala tudi italijanska televizija.
TENIS
TEL AVIV — Trije mladi upi italijanskega tenisa, ki bi morali v bližnji prihodnosti zamenjati Panat-to in tovariše v državni reprezentanci, so bili izločeni že v prvem dnevu mednarodnega teniškega turnirja za mladince v Tel Avivu. Najprej je Izraelec Haim Arlosoroff gladko odpravil Marca Alciatija s 6:1, 6:2; Andreas Maurer je v treh setih premagal mlajšega brata A-driana Panatte, Claudia 1:6, 6:2, 6:4, medtem ko je drugi Izraelec Sholmo Glickstein odpravil Famia-na Maneschincherija s 7:5, 6:7, 6:1.
KOLESARSTVO
Na nedavni kolesarski dirki Pariz - Bruselj je kar sto kolesarjev med potjo zašlo. Namesto na cilju so se znašli na dvorišču nekega doma za onemogle. Ker so pa bili še vse prej kot onemogli, so re urno pognali v obratno smer, poiskali pravo pot in prišli srečno na cilj. Bolje kasno kot nikoli.
KAR 15 SVETOVNIH REKORDOV
Letošnja atletska sezona se počasi izteka, kljub temu pa lahko potegnemo kratek obračun najboljših dosežkov na svetu. Leto pred moskovskimi olimpijskimi igrami, ko se atletinje in atleti v glavnem pripravljajo na to veliko športno prireditev, je kljub vsemu padlo kar sedem svetovnih rekordov v ženski konkurenci, v moški konkurenci pa je končni obračun še boljši. Leto 1979 je torej prineslo 15 novih svetovnih rekordov, med katerimi je treba vsekakor omeniti izredne dosežke Pietra Mennee v teku na 200 m, Reinalda Nehemiaha v teku na 110 m ovire ter tri svetovne rekorde, ki jih je letos dosegel angleški srednjeprogaš Sebastjan Coe. V ženski konkurenci pa velja omeniti reprezentanco NDR, .iz katere je več atletinj poseglo po najvišjih svetovnih dosežkih.
NOVI SVETOVNI REKORDI SO NASLEDNJI:
ŽENSKE
200 m	22”03	Marita Koch (NDR)	Leipzig	(3 6.)
	21”71	Marita Koch (NDR)	K. M. Stadt	(16.6)
400 m	48”60	Marita Koch (NDR)	Turin	(4.8.)
2.000 m	5'39”0	Nataha Maracescu (Rom.)	Auckland	(13.1.)
400 m ovire	54''78	Marina Makejeva (SZ)	Moskva	(27:7.)
Met kopja	69,53 m	Ruth Fuchs (NDR)	* Dresden	(13.6.)
4x100 m	42”09	NDR (Koch, Schneider,		
		Auerswald, Gohr)	K. M. Stadt	(10.6.)
	42"09	NDR (Gohr, Auerswald,		
		Schneider, Bohmer)	Turin	(4.8.)
4x200 m	1’3C80	SZ (Makhova, Žuskhova		
		Pročerenko, Kulčunova)	Moskva	(29.7.)
		MOŠKI		
200’ m	i9”72	Pietro Mennea (It.)	C. Mexico	(12.9.)
800 m	1’42”4	Sebastian Coe (VB)	Oslo	(5.7.)
1.500 m	3'32”1	Sebastjan Coe (VB)	Ziirich	(15.8.)
1 milja	3’49”0	Sebastian Coe (VB)	Oslo	(17.7.)
110 m ovire	13*16	Reinaldo Nehemiah (ZDA)	San Jose	(14.4.)
	13”00	Reinaldo Nehemiah (ZDA)	Los Angeles	(6.5.)
20 km hoja 1.22'19”4		Gerard Lelievre (Fr.)	Epinay	(24.4.)
1.20'58”6		Domingo Colin (Mehika)	Bergen	(26.5.)
1 ura hoja 14,654 km		Gerard Lelievre (Fr.)	Epinay	(24.4.)
50 km hoja 3.41'32,,0		Raul Gonzales (Mehika)	Bergen	(25.5.)

NOGOMET
SLOVENSKE ENAJSTERICE V MLADINSKIH PRVENSTVIH
NAŠE EKIPE IGRALE S SPREMENLJIVO SREČO
Zmaga Primorčevih cicibanov - Prosečani so v deželnem prvenstvu (kljub porazu) dobro igrali
KADETI
Roianese - Breg 4:3 (0:2)
BREG: Smotlak, Albertini, Laria-li, Peroša, Tritta, Poropat, Kraljič, Grizolič, Cigui, Zonta, Seliča.
STRELCI: (za Breg) p.p. Kraljič, Peroša; d.p. Kraljič.
Kot zgleda, Bregovim kadetom letos v gosteh res ne gre. Po dveh visokih zmagah na domačih tleh so Brežani že drugič izgubili v gosteh. Izgubili so proti ekipi Roianese, potek tekme pa je bil celo dramatičen. Vprašati se je treba, ali je mogoče, da ekipa ki zmaguje s 3:0 lahko izgubi tekmo s 3:4. Tekma Breg - Roianese nam je potrdila, da je to mogoče.
- Bretaw st»' -'prišli -r vodstvo; že v 1. min. srečanja po zaslugi Kraljični. Kmalu nato-so podvojili s Pe-VUSlj*ll'‘ je 'T glaVtJ spretno Ukanil vratarja! Skozi ves prvi polčas so bjli «plavi» v premoči, vendar do drugih zadetkov ni prišlo. 'Že v za-četku drugega polčasa pa je padel še tretji zadetek. Zopet je bil uspešen Kraljič, ki je izkoristil lep pred-ložek Peroše in povedel.
Nato so domačini, ki so igrali s pomočjo burje dosegli svoj prvi zadetek. Izkoristili so zmedo v Bregovi obrambi in premagali vratarja Smotlaka. Kmalu nato jim je sodnik dosodil v korist nerazumljivo enajstmetrovko. Smotlak je strel u-branil, sodnik pa je zaradi ugovarjanja izključil Tritto. Brežani so i-grali le v desetih, bili so precej zmedeni in to jih je drago stalo. Roianese je tako v samih petih minutah dosegla kar tri gole in osvojila obe točki.
SMI
IIIIIIIIIIIIIIIIIIMM|IIIIIIIIMIIIMIIIIIIIIIIIIlilll|li||Mi||||||||Mi|||M||M||||||||||||||MMi|||||||||||||||i||||j|||||iomni|||||||||||||||||||,|||||||||||||||||||||||||||i|i|||||||||||||||||
DOLINSKI ŠPORTNIKI NA DVODNEVNEM GOSTOVANJU V KOČEVJU
v
Se okrepili prijateljske stilne
V raznih športnih disciplinah domačini boljši • Nepozaben večer v koči
Kljub porazom v vseh športnih disciplinah je bilo gostovanje Bregovih športnikov v pobratenem Kočevju nadvse uspešno. Prijateljski stiki med kočevsko in dolinsko občino so tako po novem, uspelem srečanju še tesnejši.
No, pa začnimo s športnim sporedom.
Bregovi kadeti so v nogometu morali priznati premoč domačinov, ki so zmagali s 4:1; edini zadetek za dolinske nogometaše pa je dosegel Lovrečič. Tudi ženska članska odbojkarska tekma se je končala s prepričljivo zmago domačink (3:1) .dokaj zanimivo in napeto pa je bilo srečanje rekreativcev. Po petih izenačenih setih so slavili domačini.
Za lepo presenečenje pa so poskrbeli mladi Bregovi košarkarji, ki so nudili tehnično boljšim kočevskim igralcem močan odpor in so izgubili «le» za 12 točk. Pri tem ne moremo mimo izredne igre Henrika Ma-verja, ki je sam dosegel kar 23 od skupnih 26 točk.
Po tekmah je bila na sporedu «polharska noč* na Podsteni pri Rogu. Škoda pa, da so morali Brežani zaradi slabega vremena in odsotnosti lovca v glavnem ostati v koči, kjer pa so z vrstniki iz Kočevja preživeli nepozaben družabni večer. Mladi pionirji pa so prespali v Kočevju po domovih kočevskih košarkarjev.
«Dolinska odprava* se je vrnila domov seveda zelo dobro razpoložena, saj je bilo za vse gostovanje v Kočevju več kot prijetno doživetje.
Športni izidi
NCGCHET (kadeti)
Kočevje - Breg	4:1
BREG: Sancin, M. Kofol, Šavron, Sancin, Lovrečič, Pavletič, Kraljič, Fabjan (Kofol), Grizonič, Zobin, Zonta, F. Kraljič.
KOŠARKA (pionirji)
Kočevje - Breg 38:26 (14:12) BREG: Maver 23, A. Slavec 3, D. Vodopivec, M. Slavec, B. Žerjal, B. Slavec, štrajn, R. Žerjal, I. Vodopivec.
OCBOJKA (članice)
Kočevje - Breg 3:1 (5, —12, 6, 6) BREG: Slavec, Kerin, Pečenik, Maver, Fontanot, Ota, Zobec, Žerjal, K. Slavec, Švab, Stepančič.
ODBOJKA (rekreativci)
Kočevje - Breg	3:2
(11, 6, -8, -8, 13)
BREG: B„ V. in M. Žerjal, Kralj, Lovriha, Slavec_ Jurkič.
F. Korošec
BUENOS AIRES — Na svetovnem kolesarskem prvenstvu za mladince, ki je v teh dneh na dirkališču v Buenos Airesu, je sovjetski kolesar Daynis Leipinč osvoiii prvo mesto v zasledovalni vožnji za posamez-
nike. Drugi je bil Gren Lemond (ZDA), tretji Chevallier (Fr.), četrti pa Kobek (ZRN).
GIMNASTIKA
Balkaniada v Ljubljani
V zadnjih dneh tega tedna bo v Ljubljani na sporedu pomembna gimnastična priredite-", saj bo slovenska prestolnica gostila 11. balkansko prvenstvo v orodni telovadbi in ritmični gimnastiki.
Prvi tekmovalci so v Ljubljano prispeli že včeraj, danes pa bodo imeli popoldne v dvorani na Kodeljevem uradni trening. Tudi v četrtek bo uradni trening, v petek, soboto in nedeljo pa bodo na vrsti tekmovanja.
Ker bo nastopilo mnogo slovitih telovadcev in zlasti telovadk (romunska olimpijska vrsta) vlada za to prireditev izredno zanimanje.
Frizur z nedeljske tekme med Primorcem iu Liber Usom
MLADINCI
Mladost — Grado 1:0 (0:0)
MLADOST: Croselli, De Lorenzo, Devetak, Zamer, Bagon, Ferfolja, Visintin, Fra-ndolič, Pahor, Kobal, Marušič.
STRELEC: Pahor v 26. min.
Mladinci Mladosti so na domačih tleh odpravili ekipo iz Gradeža. V prvem delu srečanja se je igra odvijala predvsem na sredini igrišča, kjer se je izkazala požrtvovalnost in borbenost domačinov. Tudi v nadaljevanju se igra ni spremenila, čeprav r.ta bodisi ena, kot druga ekipa imeli lepe priložnosti za zadetek. V 26. min. pa je Mladost s Pahorjem šla v napad in skušala remizirati, sičnik pa,je.posodil e-najslmetrovkb, katero je Croselli dobro ubranil.
_,.Ik.Gergolet
NARAŠČAJNIKI Zaule - Primorec 2:0 (0:0)
ZAULE: Canciani, Borsani, Bo-schin, Muran, Sega, Unec, Azzano, Mondo, Millo, Bonut, Ceprilo.
PRIMOREC: Vidali, Pavlo Tomč, Alessandro Tome, Dolce, Valter, vale, Finessi, Mule, Mirko M.l-kovič, Franko Kralj, Salvi, Pečar, 12 Žagar, 13 Fabio Kalc.
STRELCA: v 10. min. d.p. Umek in v 35. min. Ceprilo.
Po treh zaporednih zmagah se je pri naraščajnikih Primorca pojavilo podcenjevanje nasprotnika. Zaule, ki so imele do sedaj le eno točko bi morale biti lahka ovira, vendar so zasluženo premagale vodečega Primorca.
V	prvem polčasu so igrali Treben-ci pro.i burji in držali rezultat pri belem izidu.
V	drugem polčasu pa, ko je izgle-dalo, da bodo Trebenci prišli na svoj račun, so v 10. min. domačini povedli z enajstmetrovko, katero je zakrivil Finessi, ko je nerazumljivo ustavil žogo z roko v kazenskem prostoru. Primorec je takoj hotel nadoknaditi izgubljeno, a so bili napadalci vedno prepočasni in preveč živčni. Pet minut pred koncem tekme so pa domačini prišli do drugega gola po zaslugi Ceprila, ki je soretno izkoristil ponovno napako Finessija.
Bruno Križmančič
Montebello - Breg 0:2 (0:1)
BREG: Korošec, Smotlak, Tul, Albertini, Bartole, Grgič, Kraljič, Mondo, Pizzi, Zeriali, Costa.
STRELCI: v 8. min. Pizzi, v 38. min. Kraljič.
V	nedeljo so Bregovi naraščajniki zmagali v gosteh proti ekipi Montebello. Tekma se je začela s premočjo Brežanov, ki so hitro začeli ogrožati nasprotnikova vrata. Uspešni so bili že v 8. min., ko je Pizzi prvič zatresel nasprotnikovo mrežo.
V	drugem polčasu je bila igra na igrišču bolj uravnovešena; domačini so v tem delu srečanja u-stvari svoje prve priložnosti za gol. Večkrat so bili nevarni, vendar je bil Korošec vedno na mestu. Kljub vsemu pa so bili Brežani tisti, ki so prišli do gola. Tokrat je bil u-spešen Kraljič, ki je po osebni akciji preigral celo obrambo in podvojil. S tem se je srečanje tudi končalo in Brežani so tako ostali še neporaženi.
SMI
NAJMLAJŠI
POKRAJINSKO PRVENSTVO
S. Luigi - Kras	0:0
KRAS: Igor Škabar, Dario Legi-ša, Gabrovec, Peric, Drago Purič, Škrk, Franko Škabar (Šuc), Terčon, Kralj, Rebula in Hrvatič.
Krasovi najmlajši predstavniki so na gostovanju pri Sv. Alojziju osvojili prvo točko v letošnjem prvenstvu. Proti skromnim domačinom so naši fantje igrali precej dobro. Vsi so se potrudili in niso dovolili nasprotnikom, da bi pogosto streljali na vrata. Junak tekme je bil tokrat Škabar, ki je prestregel dve enajstmetrovki. Sodnik je bil precej
pristranski in je po našem mnenju enajstmetrovki prestrogo dosodil. Na žalost smo ugotovili, da prihaja na vsakem srečanju s tem društvom d0 kakega neljubega dogodka; tudi tokrat nam sicer maloštevilni gledalci niso prizanesli s psovko «s’ciavi» in drugimi žaljivkami.
R.B.
DEŽELNO PRVENSTVO
Manzanese - Primorje 4:0
(2:0)
PRIMORJE: Ostrouška, Metelko, Husu, Meden, Martellani (v 46. Ab-bondanza), Antoni, Zankolič, Sedmak, Križmančič, Celea, Rochetti.
V prvem kolu deželnega prvenstva najmlajših je proseško Primorje v gosteh z visokim rezultatom klonilo bolj izkušeni ekipi iz Man-zana. Čeprav so domačini zmagali popolnoma zasluženo, maramo reči, da tako visok poraz prav gotovo ne odgovarja realnemu stanju na igrišču. Prosečani so namreč zaigrali dobro in so se -kozi vso tekmo upirali sicer bol: šem u nasprotniku, ki pa je prišel do golov le zaradi banalnih napak še neizkušene o-brambe rdeče-rumenih. Primorje je torei kljub porazu popolnoma zadovoljilo.
H.W.
ZAČETNIKI
Primorje - Libertas 0:0
PRIMORJE: Comino, Faggin, De Pase, Simat, Micheli, Sardoč, Mar-cuzzi, D. Comino, Carli, Bac, Kemperle.
Na domačih tleh je Primorje v drugi prvenstveni tekmi osvojilo zasluženo točko proti solidni ekipi Li-
bertasa. Remi odgovarja realnemu stanju na igrišču, kjer sta si bili ekipi skozi celo tekmo enakovredni. Igra se je namreč odvijala pretežno na sredini igrišča, tak0 da sta bila oba vratarja v celi tekmi skoraj nezaposlena.
H.W.,
CICIBANI
Esperia Sl - Primorje 1:0
(0:0)
PRIMORJE: Costanzo (Luxa), De Bernardi, Gava, Grego, Stoca, Ta-uer, E. Reina (A, Černigoj),
Proseško Primorje je v gosteh izgubilo proti domači ekini Esceria SI s pičlim rezultatom 0:1. Prosečani so si brez dvoma zaslužili remi, saj so bili povsem enakovredni nasprotniku, ki pa je znal izkoristiti edino napako v proseški obrambi in realizirati zmagoviti gol.
H.W.
Primorec - Greifa 7:0 (1:0)
V prvenstvu cicibanov, ki ga organizira CSI, je Primorec zasluženo premagal z zelo visokim izidom ekipo Grette. Trebenci bi lahko kljub številnim zadetkom dosegli še druge, a so bili nekajkrat prepočasni.
Gole so dosegli Cristian Canziani kar petkrat, po enega pa Černe in Boris Kralj.
Bruno Križmančič
TENIS
BRESCIA — 17. in 18 oktobra Lo v Brescii mednarodni teniški turnir, na katerem bodo nastopili John Mc Enroe, Adriano Panatta, Ilie Nastase in Sandy Mayer.
iiiiiiMikiuiiHiiiiiiiiHMiiiiiiMMiiiiiiimiiiitnifiiuiiMiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiitiimimtiMiiimiiiiiiiiiiiimiifiiiiiiiii
NOGOMET
V 2. Al NA GORIŠKEM
Derbi za Mladost
Doberdobči so prepričljivo premagali Sovodenjce
Mladost - Sovodnje 4:0 (1:0)
MLADOST: A. Gergolet, L. Ger-golet, Frandolič, Uljan, Candusso, Pahor, Kobal, E. Gergolet, Marson, K. Ferfolja, G. Ferfolja.
SOVODNJE: Raimondo Petejan (46. min. Uršič), Rodolfo Petejan, Ferfolja, Bagon, Kovic, E. Petejan, Tomšič, R. Visintin, Frandolič, K. Visintin (59. min. Čevdek)
STRELCA: v 18. min., 56. min. in 75. min. G. Ferfolja, v 67. min. Kobal.
Gabrijel Ferfolja je na prvert slovenskem derbiju prvenstva 3. AL na Goriškem s tremi goli spravil na kolena sovodenjsko ekipo. Že v u-vodnih potezah je bila vidna terenska premoč domačinov, saj so v 3. min. s Karlom Ferfoljo zadeli vratnico. Domačini so skušali priti do gola, vendar je bila obramba Sovodenj dobro razpoložena in vse napadalne akcije domačinov so bile zaman.
V	18. min. pa je Gabrijel Ferfolja izkoristil napako obrambe Sovodenj in premagal Petejana. Po zadetku se je igra odvijala predvsem na sredini igrišča, medtem ko sta bila vratarja le redko zaposlena.
V	nadaljevanju se igra v bistvu ni spremenila. Gostje so skušali priti do remija in so se podali v napad, vendar je Gabrijel Ferfolja podvojil. Po tem zadetku je bilo igre praktično konec, saj je vsako upanje na remi s strani gostov postalo brezupno, V 67. min. pa je Kobal streljal na vrata, žoga se je odbila od kola in se zaustavila na sami gol-črti, nato jo je Gabrijel Ferfolja poslal v mrežo, vendar je sodnik že prej dosodil zadetek domačinom.
V	ključnih potezah je Mladost le
nadzorovala igro in zopet z Gabrijelom Ferfoljo zvišalo izid na 4:0. Mladost je tokrat zaigrala bolje kot proti Azzurri, predvsem kar se tiče obrambe in sredine igrišča, Sovodnje pa so bile pomanjkljive predvsem v obrambi, saj so goli padli le po napaki obrambe.
D. Gergolet
OBVKSHLA S P DT
obvešča, da se bo začela predsm carska telovadba za člane v pete 12. t.m„ ob 20.30 na stadionu « maj*. Telovadbo, ki bo na spor du vsak petek, vodi prof. Gia Furlanič. Vse informacije i mestu.
• « «
ŠPORTNA ŠOLA TRST obvešča, du bo vadba za otrok ki obiskujejo telesno vzgojo r stadionu «1. maj* pri Sv. Ivan odslej vsak torek in petek po n sledn jem umiku : od 15 00 do 16 i L in 2. razred — od 16.00 (
17.30	3., 4. in 5. razred * • .
ŠZ BCR
sporoča, da se bo v kratkem z čela orodna telovadba za deklfi in dečke od 8. do 16. leta str rosi Vpisovanje bo na stadionu « maj*, v Trstu, jutri, od 15. t 16. ure.
* *,#
Košarkarska sekcija ŠZ Bor
obvešča, da bodo treningi MINIBASKETA
ob ponedeljkih in četrtkih na sti dionn »Prvi maj*, kot šledl:
—	od 16.30 do 17.45 za košarka letnika 1970 in mlaiše
—	od 17.45 do 19.15 za košarkar letnika 1968 in 1969
Urednlitvo, uprava, oglasni oddelek.
TRST. Ul Montecchl 6 PP 559	Tel. (040)	79 46 72 (4 linije)
Podružnica	Gorica Ul 24 Magglo 1 — Tel (0481) 8 33 82 57 23
Naročnina
Mesečno 3.500 Mr — vnoprel plačano celotna 32.000 lir Letna naročnine za inozemstvo 48.000 Ijr. za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 3,50 din. ob nedeljah 4,00 din, za zasebnike mesečno 50,00. letno 500.00 din. za organizacije in oodjetja mesečno 65.00. letno 650.00 din
PRIMORSKI DNEVNIK
la SFRJ
DZS 61000 Ljubljano
Oglasi
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
Stran 6
2lro račun 50101-603-45361 «ADIT»
Gradišče 10/11 nad., telefon 22207
Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš 43 mml 18 800 lir Finančni 700. legalni 600 osmrtnice 300. sožaiio 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 150 lir besedo Ob praznikih: povišek 20% IVA 14% Oglasi iz dežele Furlanii« - Juh|sM krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dez» v Italiji pri SPI.	J
založnikov FIEG ^4]X«Db. p,
10. oktobra 1979 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja j in tiska j
j zn
I Trst
IZ RAZLIČNIH ZORNIH KOTOV JI OČITAJO PROTISLOVNOST
Socialisti in PRI kritizirajo gospodarsko politiko vlade
V'
Berlinguerjevi pogovori v Španiji
Vodstvo PSI se zavzema za premostitev krize s pove-c rajem investicij, republikanci pa za strogo varčevanje
RIM — Gospodarska politika Cos-sigove manjšinske vlade je na gostem (in strogem) rešetu ocenjevanja političnih sil. Stranke, ki niso pristopile v vlado namreč oporekajo njenim dosedanjim ukrepom ne-načrtnosti in celo protislovnost. Vsedržavno vodstvo PSI je izdalo včeraj poseben dokument, v katerem izraža hudo zaskrbljenost nad konjunk-tumim značajem vladnega ukrepanja na gospodarskem področju, medtem ko označujejo krizo globoki in strukturalni elementi. Podobne kritike je izrazilo tudi republikansko vodstvo na svoji včerajšnji seji.
Izhajajoč iz negativne ocene dosedanjega dela vlade, ji socialisti naštevajo seznam najbolj perečih vprašanj, ki terjajo nujnih odgovorov. Med njimi so na prvem mestu prilagoditev pokojnin naraščanju življenjskih stroškov, resna energetska politika in preusmeritev industrije na osnovi globalnega načrta. Glede stanovanjske politike zahteva PSI pospeševanje zasebnih in javnili gradenj ter ukrepe v zvezi s stanovanjskimi izgoni. Naslednje točke dokumenta zadevajo odobritev zakona o kmetijskih pogodbah, borbo proti davčnim utajem (pri čemer socialisti odobravajo ukrepe, ki jih je pristojni minister predlagal, a zahtevajo njihovo hitro izvajanje), izredne ukrepe za zaposlitev mladine na Jugu, nadzorstvo nad cenami, da se preprečijo špekulacije ter nov zakon o bačnem poslovanju.
Po mnenju PSI je prvenstvene važnosti, da se ohrani notranje povpraševanje, spričo predvidene gospodarske stagnacije v zahodnih razvitih državah. Pri tem je treba zajeziti inflacijo, toda s takimi ukrepi, ki spodbujajo investicije, ne pa potrošništva, kot se zdi iz zadržanja vlade. Če bi nadaljevali po tem tiru, bi bila po oceni socialistov nevarnost, da bi- imeli hkrati inflacijo in recesijo. Zato zahteva socialistično vodstvo korenitih sprememb pri gospodarski politiki vlade in sicer v kratkih rokih.
Republikansko vsedržavno vodstvo, ki se je včeraj prvič sestalo po izvolitvi Visentinija za predsednika in Spadolinija za tajnika PRI, je prav tako izrazilo ostro kritiko do-, sedanjemu delovanju Cossigove vla- J de na gospodarskem področju, čeprav — razumljivo — z drugačnega zornega kota. Tako republikancem ni prav, da je vlada pristala na trimesečno obračunavanje draginske doklade javnim uslužbencem, kot jim ne prija, da se je obvezala delno odviti davčni vijak na delavskih plačali. Po njihovem je edino bistveno vprašanje zmanjšanje primanjkljaja javnili ustanov, čemur je treba pogoievati vse ukrepe, kar vlada ni storila.
Kar zadeva strogo politična vprašanja so republikanci izrekli sicer pripravljenost sodelovati pri srečanjih med strankami, ki jih je predlagal Zaccagnini po znanem Craxi-jem članku o novem zavezništvu za «velike reforme* (tudi ustavnega značaja). Poudarjajo pa, da so u-stavna vprašanja nerazdružljiva od ozdravitve gospodarstva in da je zato treba vzpostaviti »nov družbeni pakt*, ki naj omogoči izvajanje stroge varčevalne politike. V bistvu torej PRI ponavlja stare La Malfove teze o žrtvah, ki naj bi jih morali prevzeti široki sloji delovnih ljudi «za ustalitev razmer v Italiji, v okviru zahodnih zavežništev in vojaške varnosti, ki jo zagotavlja NATO*, (iv)
cem turinske tovarne avtomobilov ter županu Novelliju, ki ga dolžijo, ' tesno sodeluje z Agnellijevo
»da
tolpo*. Kot že večkrat doslej pa je v letaku razvidno, da razpolagajo brieadisti s precej podrobnimi informacijami o notranji ureditvi nekaterih oddelkov tovarne.
Pretor iz Catanzara bo zaslišal Stiza
CATANZARO — Na zahtevo od vet nika Azzariie Bova, ki je na procesu o pokolu na Trgu Fontana zastopal zasebno stranko, bo pretor La Bruna, ki vodi preiskavo o domnevnem lažnem pričevanju poslancev Andreottija in Rumorja ter bivšega ministra Tanassiia, v kratkem zaslišal tudi sodnika Giancarla Sti-
za iz Trevisa. Kot je znano je Stiz, ki je svojčas vodil preiskavo o pokolu v Kmečki banki v Milanu in o fašističnem rovarjenju, v nekem intervjuju izjavil, da je bivša obveščavalna služba SID na ne načine ovirala njegovo skavo.
raz-
prei-
Prrd 16 leti vajontska tragedija
LONGARONE — Na včerajšnji dan pred 16 leti je zemeljski plaz s hriba Toc povzročil tragedijo v Vajontu. Bridke obletnice so se v Longaroneju spomnili z razstavo slik in pričevanj tragedije, na pokopališču v Fortogni, kjer je pokopanih 2.000 žrtev, pa je bila žalna svečanost.
PO 19 LETIH PRVIČ NA AMERIŠKIH TLEH
PRIM' Iv Go v
Predsednik Fidel Castro obišče Stekleno palačo^i
Pred generalno skupščino OZN bo morda soreaovoril tudi o kubanski «minikrizi»
spregovoril tudi o kubanski «minikrizi»
Nedavni govor Leonida Brežnjevd Sp, v vzhodnem Berlinu je razgrnil
Po pogovorih z generalnim sekretar jem KP Španije Santiagom Carrillom sc je sekretar KPI Berlinguer sestal tudi z liderjem španskih socialistov Felipejem Gonzalczom.	(Telefoto ANbA - uri;
NEW YORK — Kubanski predsednik Fidel Castro bo danes prvič po 19 letih stopil na ameriška tla, da se v Stekleni palači udeleži zasedanja generalne skupščine OZN. Programa obiska zaradi varnostnih razlogov niso objavili, kot tudi še ni povsem jasno, če bo Castro spregovoril pred generalno skupščino.
V krogih OZN pa so prepričani, da se Castro ne bo omejil zgolj na obisk, temveč bo skušal pred generalno skupščino prikazati svoje stališče do tako imenovane kubanske «mini krize» (prisotnost sovjetske bojne enote na otoku) in povračilnih ukrepov ZDA. Med političnimi opazovalci celo vlada prepričanje, da obstajajo možnosti pogovorov pied Castrom in predstavniki Carterjeve uprave. Vsekakor je zanimanje v svetu za Castrov obisk izredno.
pravo dimno zaveso nad dogajanji Vnj na karibskem območju, ko je svoj'
poseg osredotočil na razmerje sij v Evropi. Castro bi lahko v prrt osebi obrazložil karibski zaplet s kubanskega zornega kota, saj so bila do sedaj znana le uradna sta-, B lišča, ki so zavračala ameriške ob-! obisk
Josip
*Unai
tožbe. V teh dneh pa se vsa Med morska Amerika sooča s stopnje■ vanjem ameriške vojaške prisotno■ legon sit, kar naj bi pogojevalo Castro-,	(
vo odločitev, da se udeleži zaseda-\ šnjo n ja generalne skupščine OZN. Vsi Kajbi pričakujejo ostre reakcije na ame- kot riško rožljanje z orožjem, V prihod- da j( njih dneh se bo na ameriškem o-, Voja porišču Guantanamo na Kubi izkr- strat calo 1.800 mornariških strelcev < nia topništvom, oklopno motorizacijo in ma
zaslišal tudi sodnika Giancarla Sti- svečanost.	sestal umi z imerjem spm.sm«	*«"*"•*---
...........................................................-...—.......................—.........-....................................
OBISK PREDSEDNIKA VLADE COSSIGE V ZAHODNI NEMČIJI	V N0EI "ED PONEDELJKOM IN TORKOM
Kancler Helmut Schmidt obljubil V Rimu roparji odnesli dragocenosti
. .	_	I	■■	■ I	■■■■' J ■	I ■■
podporo italijanskim zahtevam
Bonn in Rim «identično» ocenjujeta predloge Brežnjeva
v vrednosti treh milijard in pol lir
Nezakrinkani so odpeljali lastnika draguljarne na sedež njegovega podjetja in ga prisilili, da je odprl blagajno
RIM
«PoIitioni» dokument teroristov RB
TURIN — Teroristi rdečih brigad so včeraj izdali «politični» doku ment. v katerem »utemeljujejo* ne davni atentat na funkcionarja Fiat Cesareja Varetta, ki je bil kot znano ranjen v obe nogi. Letak vsebuje že običajne grožnje uslužben-
(Od dap’snika Tanjuga posebej i.<\ Primorski dnevnik) ■
BONN — V «ekspresnem» slogu sta zahodnonemški zvezni konc.er Helmut Schmidt in njegov enodnevni gost iz Rima Francesco Cossiga obvestila sedmo silo o rezultatih svojih pogovorov. Cossiga se je no vinarjem, ki so začeli postavljati vprašanja pa za to niso dobili priložnosti opravičil v brezhibni nemščini: «Oprostite, čaka me predsed nik republike*. Poklon prof. Karlu Carstensu — od julija predsedniku ZR Nemčije — sodi v okvir nove i-talijanske podobe, ki so jo zahodni Nemci sprejeli po nadvse uspešnem obisku Sandra Pertinija ob Renu. Kdo ve — mogoče je pozornost Cossige do Caretensa in njegove besede o »pristnem prijateljstvu med obema narodoma, kj sta skupaj doživela tragedijo druge svetovne vojne*, tudi poskus previdnega retu-širanja edine Pertinije spotakljive poteze, ko je namreč namignil na Carstensovo nacistično preteklost.
čitno dominirale rakete. Predlogi Brežnjeva, ki jih je izrekel na proslavi 30-letnice Nemške demokra-ič.ie republike v vzhodnem Berlinu so bili Schmidtu in Cossigi povod, da sta podčrtala «identičnost stališč*, kar zadeva »nujnost vzpostavitve ravnovesja in stabilnosti v Evropi*. Državnika se nista izjasnila v tem, ali iniciativa Brežnjeva, njegov predlog, da umakne iz Nemške demokratične republike 20 tisoč vojakov in tisoč tankov, še lahko spremeni načrte NATO o modernizaciji vojaškega potenciala in o začetku proizvodnje ameriških «evro-strateških raket*. Kot je znano je Zahodna Nemčija voljna stacionirati takšne rakete na svojem ozemlju samo v primeru, če to storijo tudi druge evropske članice NATO. Ita lija je eden izmed kandidatov, ki bi lahko bonski vladi olajšali odločitev.
Schmidta je novi italijanski premier «fasciniral», tako vsaj so zatrjevali v kanclerjevi bližini. Mogoče je dober vtis, ki ga je napravil
kancler rekel, da bo v Evropski skupnosti podprl, italijanske predstave o prerazporedelitvi finančnega bremena. Kaj konkretnejšega o tej temi ni bilo mogoče izvedeti, Bonn pa ima itak zvezane roke, saj so se komajda umirila vrata, skozi katera je prejšnji teden odšel francoski predsednik Giscard, ki odločno nasprotuje zahtevam nekaterih najbolj prizadetih članic, predvsem Velike Britanije, pa tudi Italije po razporedelitvi finančnih obveznosti do Evropske skupnosti.
Kancler je dal tudi vedeti, da se bo na zasedanju syet,a Evropske skupnosti, ki bo konec novembra v Dublinu zavzel ?a 'izboljšanje in spremembo strukture organov Evropske skupnosti. Bruseljski komisarji so postali spričo neučinkovitosti in razsipnosti 'predmet kritičnih člankov ih ocen predvsem v tukajšnjem tisku.
IVO VAJGL
Na sliki (telefoto ANSA - UPI) kancler Schmidt in ministrski predsednik Cossiga na letališču v Bonnu.
>uje že običajne grožnje usiuzoen- V^g^on/Tbch ^fov'vlad'so o-1 Cossiga prispeval k'temu, da je
.....................n..................................................."...........
PREDSINOČNJIM V SKLADIŠČU GOSPODINJSKIH STROJEV
„,1U — Neznani roparji so včeraj ponoči izvedli senzacionalen rop pri izvozni družbi Arisa - export, last židovskega trgovca Mardokaia Fadluna, ki je sicer italijanski državljan in trguje z zlatom in dragocenimi predmeti z arabskimi državami. Roparji, ki so akcijo izvedli nezakrinkani, so odnesli plen v vrednosti 3 milijard in pol lir v petih kovčkih.
Vse se je začelo malo po 21. uri, ko se je pred vrati stanovanja trgovca Fadluna na Trgu Bologna predstavil moški v uniformi s tele gramotn v roki. Trgovec, ki je bil doma z ženo in dvema otrokoma, je nič hudega misleč odprl vvata; tedaj je iz zgornjega nadstropja pritekla pred vrata Fadlunovega stanovanja skupina štirih oboroženih mladih mož, ki je vdrla v stanovanje in zvezala roke vsem članom Fadlunove družine. Tedaj so roparji zahtevali od trgovca, da jim izroči ključe družbe Arisa - export, ki ima sedež na Trgu Santa Maria Maggiore. Medtem ko sta dva roparja odšla na sedež podjetja, so ostali trije v stanovanju, skupaj s trgovcem in njegovo družino. Po približno eni uri sta se roparja vrnila, ker jima ni uspelo odpreti železne blagajne. Zato ste z grožnjami prisilila Fadluna, da jima je sledil v avto fiat 127, ki je bil parkiran pred njegovim stanovanjem, s katerim sta ga odpeljala na sedež podjetja, da bi jima tako odprl vrata dveh železnih blagajn.
Pri pregledovanju vsebine blagajn sta bila roparja zelo izbirčna, saj sta polnila kovčke samo z najdra-gocenejšimi predmeti. Pred odhodom sta lastnika zvezala k radiatorju in mu zalepila usta z lepilnim trakom, da bi se lahko nemoteno oddaljila. Še prej pa sta telefonirala ostalim pajdašem, ki sta na Fadlunovem . stanovanju stražila o-stale družinske člane in ki so odnesli s seboj dragocenosti v višini 200 milijonov lir.
Prva, ki je policiji prijavila rop. potom ko se je osvobodila vezi, je bila Fadlunova žena. Z desetminutno zamudo je isto uspelo tudi Fa-dlunu. Policija je takoj postavila po mestu cestne bloke, toda roparji so se medtem že nemoteno oddaljili.
Uslužbenci letečega oddelka rimske kvesture, ki so na kraju ropa opravili preiskavo, so ugotovili, da je roparjem uspelo odnesti le del dragocenih predmetov, ki so bili v blagajni. Za primer se zanimajo tudi agenti Digosa in varnostna služba. (zt)
že vodil švedsko vlado od 1976 do oktobra 1978, ko se je meščanska koalicija razbila zaradi različnih stališč do jedrske izbire. Opazovalci domnevajo, da bo nova vlada vzdržala kljub pičli razliki v parlamentu do marčevega referenduma o jedrskih elektrarnah.
Hitri sodni postopek za aretirana radikalca
RIM — Sekretarju radikalne stranke Jeanu Fabru in občinskemu svetovalcu Angilu Bandinelliju bodo že v petek ali soboto sodili po hitrem postopku zaradi posesti in razpečevanja mamil. Oba radikalca je policija aretirala v okviru strankinih pobud za legalizacijo derivatov kanabisa, tako imenovanih lahkih drog, marihuane in hašiša.
Jetniški paznik talec nevarnega kriminalca
Spodletel roparski podvig pri Vidmu: ranjen nočni čuvaj, mlad ropar ubit
VIDEM — En mrtev in en ranjen je krvav obračun sicer izjalovljene nočne roparske tatvine na cesti Videm - Tricesimo. Vse je že spa lo predvčerajšnjim, na cestah je bilo malo prometa, ko se je 45-letni Kereo Tosolini. zaposlen kot nočni čuvaj, malo pred 22. uro odpravil na delo. Ko je privozil do skladišča podjetja Jupiter, nekako na sredi poti med Vidmom in Tricesi-mom. se je zavedel, da je bila žična ograja prerezana. Postal je bolj oorezen in še preden si je hotel ogledati okolico, .je spravil svoje vozilo, nsu prinz, v skladiščno lopo. Komaj je zavozil v notranjost ga je pet neznancev, od katerih je bil e-den oborožen, obkolilo, ga začelo postiti, dokler se Tosolini ni opogumil, potegnil iz žepa samokres
kal. 22 in sprožil. Eden od neznancev je padel, drugi pa so ga ponovno naskočili, ga pretepli in zaprli v poltovornjak ter Seveda zbežali z njegovim avtom, kamor so prenesli ranjenega pajdaša.
Vse se je neslišno odvijalo, kot so neznanci pred prihodom Tosolini-ja skoraj neslišno nakladali tovornjak z električnimi pečicami, medtem ko so druge gospodanjske stroje odnašali k drugemu tovornjaku, na katerega so jih hoteli nakladati. Toda prihod Tosolinija jim je prekrižal račune in so morali popihati praznih rok. Med begom pa so ugotovili, da je stanje njihovega pajdaša resno, zaradi česar so avto z negibnim truplom parkirali na tem nem dvorišču nekega bara samo 300 metrov od prizorišča ropa, eden od
njih pa se je opogumil, stopil v bar, zavrtel telefonsko številko policije ter opozoril na ranjenega neznanca. Medtem se je tudi precej potolčenemu Tosoliniju posrečilo priti iz poltovornjaka in nemudoma je obvestil policijo. Njega so odpeljali v bolnišnico, druge policijske izvidnice so napravile cestne bloke, ena izvidnica pa se je podala do bara, kjer je našla avto z roparjem, ki pa je bil že mrtev. Identificirati ga ni bilo mogoče, ker je bil brez dokumentov, zaradi česar ni bilo drugega kot ga odpeljati v mrtvašnico. kjer so mu odvzeli prstne odtise in te poslali z. drugimi podatki v osrednjo 1 kriminalistično kartoteko v Rim.
Vse je kazalo, in tega je bil prepričan tudi nočni čuvaj, da je
on ubil neznanega roparja. Toda zdravniki so ugotovili, da je neznanec padel pod nabojem samokresa kal. 38 special, medtem ko je imel Tosolini samokres kal. 22. Tedaj je bilo jasno, da je neznanec postal žrtev lastnega pajdaša, katerega strel je bil prav gotovo namenjen nočnemu čuvaju. Slednji je precej izdelan, saj ima popolnoma otekel obraz, zlomljeno rebro in druge poškodbe, vendar menijo, da bo okreval v 20 dneh.
O roparjih seveda nobenega sledu in tudi mrtvega neznanca do večera niso mogli identificirato. Vsekakor domnevajo, da je šlo za ljudi, ki so dobro poznali razporeditev dela v skladišču. S preiskavo jih bodo seveda skušali odkriti in jih spravili za rešetke.
ga je naredil iz žlice. Vse to se je dogajalo v superzaporu na otoku Favignana, kamor se je podal tudi sodni funkcionar iz Trapanija. Ko je slednji dobil od pravosodnega ministrstva dovoljenje za premestitev jetnika, je Maltese izpustil paznika in se predal. Nevarnega kriminalca so v spremstvu karabinjerjev odpeljali v Trani, kjer so ga zaprli v samico.
času
usp«
lični
da se bo pred oporiščem zasidralo letalonosilka «Forrestah. Predsinoi-njim pa je ameriški obrambni minister Brouin obiskal Key West, naj- ,B, južnejšo točko Floride, kjer je pri- meji pravil vse potrebno, da ZDA v čim- razi krajšem času ustanovijo enotno po- skli veljstvo za karibsko območje, ki krel bi lahko s posebno udarno enoto Kal posegli vsak trenutek v karibski tiek zaplet. Američani so v soboto tudi obnovili svoje letalske vohunske po- vra lete nad Kubo, da bi se še podrobneje seznanili z dejansko nevarnostjo. ki jo predstavlja sovjetska bojna oklopna brigada v Cienfuego-su, kjer sta zasidrani tudi dve j sovjetski podmornici.
Kot rečeno bo Castro skoraj go-, tovo ostro napadel ameriški imperializem, a lahko bi tudi vzpostavil
novo ravnotežje v odnosih z ZDA, j
Na Asinari sc upirajo vsi: teroristi in tudi pazniki
TriAPANI — Hotel je premestitev v drug zapor in ker zlepa ni dosegel ničesar, je 29-letni Sglvatore Maltese, ki je bil obsojen zaradi
umora, ropa in podobnih zločinov, ... ---------------. —	--- —
'včeraj »ugrabil* 22-letnega jetni- našli v žepu ujetega bngadista Breškega paznika Giuseppa Agliana, spera Gallmarija. Preiskavo je u-kateremu je grozil s šilom, ki si I vedlo tudi pravosodno ministrstvo.
SASSARI — Na Asinari se pritožujejo in upirajo vsi: teroristi zaradi strožnjih ukrepov, ki so jih ponovno uvedli po njihovem uporu, med katerim so ranili jetniškega naznika, razdejali številne celice in se posl užili celo plinskih steklenk kot eksploziv, jetniški pazniki pa zaradi dejstva, da so izpostavljeni raznim nevarnostim in napadom. Ti se posebno zgražajo, ker imajo teroris'i vsega na k z nb- o in celo »zalivajo podvige rdečih brigad* in drugih z najdražjim šampanjcem. Medtem ko so na Asinari začeli popravljati celice in ojačili stražo, je sodna oblast odprla pre iskavo, da odkrije pobudnike upo ra in načrta za pobeg, ki so ga
če bi bil pripravljen na koncesije. ■ karibskem dogajanju pa bi morala prav Amerika dati največje koncesije. saj je povsem jasno, da je sovjetska vojaška prisotnost na Kubi malenkostna in predvsem tehnične narave, kar ne moremo trditi o podobnih ameriških oporiščih, predvsem pa ne o Guantanamu. ki je najzgovorejši dokaz ameriških «že-Ija*, do normalizacije odnosov > Kubo.
Oporišče Guanfanamo. v prekrasnem zalivu, ki ga je na Kubi odkril Krištof Kolumb, je bil in je za Havano največja nevarnost za obstoj njene revolucije. Washington ima sedaj izredno priliko, da se izmaže iz kaše, ki si jo je sam skuhal-Normalizacija odnosov s Havano, razčiščenje vlone sovjetske vojaške prisotnosti na Kubi in konec ameriških provokacij na karibskem območju, bi lahko v dobršni meri celo spremenil sedanie življeniske vezi med Havano in Moskvo. Nedvomno so za seda i to le skrite želje naprednih sil Latinske Amerike, ki i jih Carterjeva uprava ne bo ures-ničila. Vedno večja teža andskega pakta in Mehike na bodo prej ali ; slei načele ameriško objestnost in prioričanie, da v zahodni polobli ni prostora za socialistične države.
(voc)
NEW YORK — Tunizijec Habib Chatti je novi sekretar konference islamskih držav.
Tiskovna konferenca filozofa Guattarija
RIM — Zasebna radijska postaja «Onda rossa*, ki je tesno vezana s tako imenovano delavsko avtonomijo, je včeraj priredila tiskovno konferenco, na kateri je francoski filozof Guattari napovedal nekatere politične akcije za izpustitev Tonija Negrija in drugih priprtih avtonomistov. Guattari je novinarjem tudi povedal, da se je pred dnevi srečal s padovanskim profesorjem v rimskem zaporu Re-bibbia.
JADRANSKI
KOLEDAR
zbirko
1980
Prežihov Voranc DOBERDOB Matjaž Kmeci S PRIJATELJI POD MACESNI
STENSKI KOLEDAR ZTT
Četrta knjiga v letošnji zbirki je nagrada za prednaročnike, ki naj izberejo eno od teh izdaj:
Branko Babič
LJUDJE IN BOJI NA KOZARI
Thorbjocrn Faclldin kandidat za predsednika nove švedske vlade
STOCKHOLM — Tri švedske meščanske stranke so se včeraj domenile, da bo novi predsednik vladne koalicije lider centristlčne stranke Thorbjoern Faelldin, ki je
Maksim Gaspari
MONOGRAFIJA
3.
Bogdan Tekavčič
KAJ MORA MOŠKI VEDETI O SEBI IN ŽENSKI
Skupna vrednost zbirke po knjigarniški ceni 50.500 lir
CENA ZBIRKE V PREDNAROČILU SAMO DO 31 OKTOBRA
16.000 lir
Po 1. novembru 22.000 lir
NAROČILA IN PREDPLAČILA
PREKO POSTE z nakazilom 16.000 lir na tekoči račun št. 11/5374 za Založništvo tržaškega tiska,
...	__i.i o oa-io-7 t-«* Mm.aHita. «7n Indrnncki IrnloHnr*	nnnrnrin« Uniina in
EI\VJ ruo I IZ L IIUAU4IIUIII I U.UUU lil ' 'V* ‘onuui -- • --- -« •-•------ O'- ---
Ul. Montecchl 6, 34137 Trst. Navedite: «Za Jadranski koledar«, številko nagradne knjige vaš naslov.
OSEBNO na upravi ZTT, Ul. Montecchl 6, Trst O V Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, Trst O Na uredništvu Primorskega dnevnika. Ul. 24. maja 1, Gorica.
PREKO RAZNAŠALCEV PRIMORSKEGA DNEVNIKA, sporočite jim številko Izbrane knjige.