LETNIK XLIX FEBRUAR 2011 CENA 2,50 € ^£?yoA, O vgrajen Graupnerjev izenačevalnik s priključkom za 1 do 6 akumulatorjev Ni-Cd/NI-MH/l_i-po/Li-io-/Li-F'dra O samodejni program za polnjenje modelarskih baterij Ni- O Časovno stikalo z možnostjo izključitve O enostavno programiranje s pomočjo štirih tipk O osvetljen dvovrstični LCD-prikazovalnik, ki omogoča hkratno prikazovanje vseh pomembnejših fiwk O možnost polnjenja akumulatorjev Ni-Cd, Ni-Mh, Lr-po, Li-io, Li-Fe, Li-Mn in svinčepih akumulatorjev O možnost nastavitve zaznavanja delta-peak za akumulatorje Ni-Cd in NI-MH O možnost polnjenja samo ene celice ♦ C, polnjenje baterij Li-po, Li-io in Li-Fe s konstantno napetostjo in tokom; samodejno . zmanjševanje polnilnega toka in izklop po dosegu nazivne polnilne napetosti O*več polnilnih programov za polnjenje svinčenih akumulatorjev . ' O zaščita pred preobremenitvijo, kratkim stikom in napačno polariteto O možnost izbire angleškega, nemškega ali francoskega nlenija O prikaz notranje upornosti akumulatorjev priročni nastavitvi polnjenja akumulatorjev Ni-MH in Ni-Cd O prikaz napetosti posameznih celic pri polnjenju 2- do 6-celičnega akumulatorja Ni-Cd/Ni-MH/Li GRAUPNERfembH l'Co. KG Posttach 1242 73220 Kirchheim unter Teck www.gtaupner.de UnverblndVtche Preisemptehtung Tržaška 87b SI-1370 Logatec, Slovenia http://shop.mibomodeli.com Email: shop@mibomodeli.com Tel: +386 1 759 01 00 %fejaks: +386 1 759 01 03 * ULTRAMAT 14 plus Best.-Nr. 6464 ' s Tehnični podatki: Delovna napetost: Možndst polnjenja:' Polnilni tok: * 11—15 v/8,5 A, enosmerna ali 100—240 V, izmenična * 1-14 celfc Ni-MH/Ni-Cd I— 6 celic Li-po/Li-io-/Li-Fe t 1-^6celioPb f 0,1 A—5 A pri priključitvi na omrežno $apetost (maks. 50 W) f 0, TA—5 A pri priključitvi na enosmerno napetost I1- 15 V (maks. 50 W) * j. 1-46 celit? Ni-Cd/Ni-MH/Li-po/Li-io/Li-Fe Ni-MH/Ni-Cd - 0,1 A; Li-Po/Li-io/Li-Fe - 0,3 A , 14$ x 14£ x 54^nm 600 g ‘ Izenačevalnik: < * Izenačevalni tok: Mere: $ , # Masa brez omrežnega kabla: AZ 258 • DZ10022 Revija za tehniško ustvarjalnost mladih FEBRUAR 2011, LETNIK XLIX, CENA 2,50 € POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI PRI POŠT11102 Revijo TIM izdaja Tehniška založba Slovenije, d. d. Za založbo: Blaž de Costa Odgovorni in tehnični urednik revije: Jože Čuden Lektoriranje: Katarina Pevnik Trženje oglasnega prostora: Bernarda Žužek Naslov uredništva: Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, p. p. 541, telefon: 01/479 02 20, brezplačna številka: 080 17 90 faks: 01/479 02 30, e-pošta: cuden@TZS.si internet: http://www.TZS.si Naročniški oddelek: telefon: 01/479 02 24, e-pošta: mojca.borko@TZS.si Revija izide desetkrat v šolskem letu. Naročite jo lahko na naslov uredništva ali po telefonu. Posamezna številka stane 2,50 €, naročnina za prvo polletje pa 12,50 €. Transakcijski račun: SI56 0700 0000 0641 745 (Gorenjska Banka, Kranj) in SI56 0292 2001 2171 943 (NLB, Ljubljana). Celoletna naročnina za tujino znaša 50 €. Devizni transakcijski račun pri Novi ljubljanski banki, Ljubljana d. d., Trg Republike 2, 1520 Ljubljana IBAN: SI56029220012171943 Koda SWIFT: UBASI2X Revijo ureja uredniški odbor: Jernej Bohm, Jože Čuden, Jan Lokovšek, Matej Pavlič, Aleksander Sekirnik, Miha Zorec, Roman Zupančič. Računalniški prelom: SET, d. o. o. Tisk: Dravska tiskarna, d. o. o. Naklada: 4.000 izvodov Publikacijo sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS št. 89/98) sodi revija med proizvode, za katere se obračunava in plačuje davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Prispevkov, objavljenih v reviji TIM, ni dovoljeno ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva. Fotografija na naslovnici: RV jadralni model guppy MS je kot nalašč za letenje v vetru na pobočju. Letenje z njim je zanimivo, saj omogoča dolge polete in nam z malo truda nudi obilo zabave. Foto: Mitja Seršen - Erman KAZALO 11 14 18 20 30 32 TIMOV TEST - MINI VISION GUPPY MS. DIRKE Z AVTOMOBILSKIMI MODELI SLOT (10. DEL) NA PLESIŠČU (2. DEL). TIMOVO IZLOŽBENO OKNO - BIG ED. 2. TIMOVO NAGRADNO TEKMOVANJE S PAPIRNATIMI LETALCI 33 36 TIMOV NATEČAJ - TEKMOVANJE Z MODELI BALONOV. ELEKTRONIKA ZA ZAČETNIKE (6. DEL) ŠATULJA IZ VEZANE PLOŠČE 40 41 44 NOVO NA TRGU NAMIZNI VENTILATOR % VEZAVA ŽEPNE KNJIŽICE. Naročnike obveščamo, da naročnina na revijo TIM ne velja samo za eno leto, pač pa do pisne odpovedi. TIH 6 februar 2011 I REPORTAŽA ral Predstavitev tehničnih dejavnosti na Osnovni šoli III v Murski Soboti Za tokratno predstavitev smo izbrali šolo iz Pomurja, in sicer Osnovno šolo III iz Murske Sobote, ki že od nekdaj velja za šolo, ki se lahko pohvali z od¬ mevnimi dosežki mladih tehnikov, kon¬ struktorjev in raziskovalcev. Skorajda ni področja, na katerem se njihovi učenci ne bi redno uvrščali na najvišja mesta in vzbujali pozornost z inovativnostjo in zanimivimi tehničnimi rešitvami svo¬ jih izdelkov. O tem, kako jim to uspeva in kateri so njihovi največji dosežki, smo pokramljali z Miranom Podojsterškom, učiteljem tehnike, ki že tretje desetletje predano prenaša svoje znanje mladim generacijam Pomurcev. Ali lahko na kratko predstavite vašo šolo, predvsem pa tehnične interesne aktivnosti, ki jih gojite na vaši šoli? Osnovna šola III Murska Sobota bo čez nekaj let praznovala petdeseto oblet¬ nico ustanovitve. V vsem tem času se je tehniki in tehničnim interesnim de¬ javnostim na šoli dajalo velik pomen. Glavno zaslugo za to ima učitelj Jože Horvat, ki je vse od začetka, pa še da¬ nes, čeprav je že v pokoju, tehniko na šoli dvignil na nivo, ki si ga vsaka šola lahko samo želi. Pred osemindvajsetimi leti sem se pridružil še sam, nekoliko pozneje pa še učitelj Bojan Kuprivec. Pri teh dejavnostih deluje še nekaj učite¬ ljic s predmetne in razredne stopnje. Še posebej pa moram poudariti, da imamo vsa leta na šoli izjemno podporo vodstva šole, ki se trudi zagotoviti opremo in ma¬ terialne pogoje za naše delo. Šolo danes obiskuje okrog 450 učencev, katerim poskušamo zagoto¬ viti čim boljše tehnično izobraževanje in omogočiti, da lahko svoje ustvarjal¬ ne potenciale uspešno razvijajo. Poleg obveznega pouka se vsako leto izvajajo vsaj trije izbirni predmeti (obde¬ lava lesa, obdela¬ va umetnih snovi in elektrotehni¬ ka), delujejo vse modelarske pano¬ ge (avtomobilsko modelarstvo, ladij¬ sko modelarstvo, raketarstvo, zma- jarstvo in letalsko modelarstvo), na višji stopnji tudi mladi raziskovalci, na nižji pa mla¬ di konstruktorji. Skoraj vsako leto za učence pripra¬ vimo še poletni mladinski mode¬ larski tabor in za najmlajše eko-tabor »Polžek«. Pri izvedbi taborov uspešno sode¬ lujemo z Regionalnim centrom ZOTKS v Murski Soboti, saj materialno pokri¬ jejo stroške le-teh. Prav tako pa skupaj z regionalnim centrom organiziramo večino regijskih in državnih tekmovanj iz tehničnih dejavnosti. V mislih imam tako modelarska tekmovanja kot tudi državna tekmovanja iz konstruktorstva in obdelave gradiv, ki jih tradicionalno gostimo na naši šoli. Na katerih področjih ste se doslej naj¬ bolj izkazali, s katerimi najvidnejšimi dosežki se lahko pohvalite? Dobrih rezultatov v teh letih je bilo ogromno, saj se praktično na vseh tek¬ movanjih naši učenci uvrščajo na sam vrh razpredelnice. Vsako leto se na dr¬ žavnem tekmovanju mladih modelarjev kar nekaj učencev uvrsti na enega od pr¬ vih treh mest. Prvake imamo tako med avtomobilskimi modelarji, ladijskimi modelarji, raketarji, zmajarji in letalski¬ mi modelarji. Prav tako vsako leto naši mladi raziskovalci prejemajo srebrna in zlata priznanja za svoje raziskovalne na¬ loge na državnem srečanju mladih raz¬ iskovalcev, vidne rezultate pa dosegajo tudi mladi na tekmovanju v konstruira¬ nju in obdelavi gradiv. Prizadevanja mentorjev in šole so bila opažena tudi v širšem okolju. Šola je prejela več priznanj, med katerimi bi posebej poudaril zlato priznanje Zveze za tehnično kulturo Slovenije (leta 2010) in naziv »najboljša šola na tehni¬ čnem področju v Sloveniji« (leta 2007). Mentorji pa so prejeli dve bronasti, eno srebrno in eno zlato priznanje ZOTK Slovenije. Mentor Jože Horvat je leta 2010 prejel tudi častni znak Zveze za tehnično kulturo Slovenije kot naj¬ višje priznanje za delo na tehničnem področju. Avtomobilske modele izdelujejo pretežno učenci 8. in 9. razreda. Modelar pri sestavljanju modela čolna februar 2011 REPORTAŽA T~7T Vsi modeli čolnov so izdelani po lastnih načrtih. Kako je zmanjša¬ nje fonda ur za pouk tehnike in tehnologije vpli¬ valo na zanima¬ nje učencev za sodelovanje pri tehničnih intere¬ snih dejavnostih? Zmanjšanje šte¬ vila ur tehnike in laciji, saj se v odrasli dobi primanjkljaji na tem področju ne morejo več nado¬ knaditi. Vsi propagirajo pomen razvi¬ janja ustvarjalnosti in inovativnosti ter nadaljevanje poklicne poti v tehničnih smereh, praksa pa gre v napačno smer. Zmanjšanje števila ur pomeni tudi za uči¬ telje tehnike manjšo učno obvezo, kar na majhnih šolah pomeni, da učiteljev teh¬ nike in tehnologije sploh ne potrebujejo ali pa jim je to področje samo dodatek za dopolnitev do polne učne obveze. Katere modelarske projekte imate ta hip v delu? Ali kateri od teh nastajajo po načrtih, objavljenih v Timu? Koli¬ ko in kateri nastajajo po lastni za¬ misli? Tudi letos v modelarskih dejavno¬ stih nastajajo novi modeli. Praktično vsi modeli raket, raketoplanov, modelarski zmaji in ladijski modeli nastajajo po la¬ stnih načrtih, modeli avtomobilov pa po predlogah in fotografijah s spleta, avto¬ mobilskih revij ter lastnih idejah in ino¬ vacijah. Načrti, ki so objavljeni v Timu, so zelo kakovostni in za začetnike zelo primerni, nam pa predstavljajo vir infor¬ macij, s katerimi izboljšujemo in razvija¬ mo naše projekte in modele. Pri razvija¬ nju modelov raket in raketoplanov nam je v veliko pomoč tudi knjiga Raketno modelarstvo. Za tako uspešen razvoj tehnične ustvarjalnosti na naši šoli so najbolj za¬ služni predani učitelji oz. mentorji. S snovanjem in načrtovanjem lastnih načr¬ tov in projektov, zlasti v modelarskih in raziskovalnih programih, smo dosegli sa- tehnologije v devetletki samo po sebi ne vpliva na zanimanje učencev za teh¬ nične dejavnosti. Na naši šoli je število učencev, ki delujejo v teh dejavnostih, še vedno skoraj enako. Učenci še vedno radi ustvarjajo, delajo z različnimi mate¬ riali in se pripravljajo na tehnična tek¬ movanja. Vsak uspešno narejen model, vsak uspeh na tekmovanjih jih močno motivira in jim krepi samozaupanje v delo in znanje. To potrjuje tudi dejstvo, da se na interesne dejavnosti radi vrača¬ Sprašujem se, koliko je sploh še učiteljev tehnike in tehnologije na naših šolah in koliko se jih še sploh ukvarja z intere¬ snimi dejavnostmi. Zadnja leta opažam, da se tekmovanj iz tehničnih dejavnosti udeležuje vedno manj šol in učencev, kar je zelo zaskrbljujoče. Nujno bi bilo tehniki na šolah vrniti pomen in status, ki ga je imela pred šolsko reformo, to pa v prvi vrsti pomeni, da se mora povečati fond ur, namenjenih pouku tehnike in tehnologije. Predstavitev šolskih dejavnosti na prireditvi Mladi za napredek Pomurja mostojen razvoj, ki temelji na novih ide¬ jah, domiselnosti in lastni ustvarjalnosti. S to progresivno drugačnostjo smo imeli svoj čas težave, kajti težko se je prebija¬ la v sprejetje in zavest drugih. V času, v katerem živimo, dozoreva spoznanje, da prav te vrednote najbolj pogrešamo v naši družbi. To spoznanje bi moralo biti kot osnovni apel za bodočo usmeritev našega šolstva. jo tudi dijaki, ki so se prej udejstvovali v naših dejavnostih. Kar nekaj jih še ve¬ dno prihaja in prenaša svoje znanje na mlajše modelarje. Skrb vzbujajoče pa je dejstvo, da se politika in odgovorni ne zavedajo pome¬ na tehničnega izobraževanja in razvija¬ nja ustvarjalnosti že pri najmlajši popu- Kljub porazni družbeni klimi, ki je našemu področju izrazito nenaklonje¬ na, pa sem sam zelo vesel in ponosen, da lahko prenašam znanje na učence, jih spodbujam pri njihovem delu, razvijam njihovo ustvarjalnost in inovativnost. Delo z mladimi me še vedno zabava, na¬ vdihuje in v celoti izpopolnjuje. Modeli jadrnic na prireditvi Mladi za napredek Pomurja 6 februar 2011 Učenca opravljata meritve za raziskovalno nalogo. 5 PRILOGA Minima MARKO MALEC Minima je bila naslednica športne¬ ga letala tse-tse, pri kateri naj bi inženir Anton Kuhelj upošteval vse izkušnje s prvim prototipom, uporabil zanesljivejši motor, poleg tega pa naj bi pri njej od¬ pravil še eno pomanjkljivost, ki je bila po Kuhljevem prepričanju najbolj kriva, da je imel tse-tse tako skromno najve¬ čjo hitrost, saj so namesto načrtovanih 170 km/h namerili le 158. Kuhelj se je namreč s svojim sodelavcem, inženirjem Bojanom Devetakom, na svojo pest lotil projektiranja povsem novega krila brez galebjega loma, brez zajetnega prehoda v trup in brez eliptičnih koncev, trup pa naj bi imel normalno širino. Za novo letalo je Devetak narisal že prve načrte, vendar je Kuhelj po pogovorih s Petrom Hribarjem naposled le privolil v manj radikalen razvoj tse-tseja, ki pa se je še vedno toliko razlikoval od predhodnika, da je dobilo ime SVEP minima. Osnovna sprememba je bila v profilu krila (RAF48 in RAF38), ki je v srednjem delu omo¬ gočal za deset centimetrov tanjše krilo kot NACA230, kar je ugodno vplivalo na zmogljivosti letala. Krilna nosilca sta bila izdelana v enem kosu, medtem ko je bilo prej mogoče konca sneti. Podvozje je imelo blaženje iz gumijastih ploščic in večja kolesa. Višinsko krmilo je postalo precej manjše in ga je s trupa prestavil na smerni stabilizator. Kabina je bila še vedno enako tesna kot pri tse-tseju, zato je bilo treba ročico za plin umakniti v levo krilo, na desni strani pa je Kuhelj predvidel prtljažni prostor. Letalo je imelo za tiste čase precej popolne in¬ strumente. Novost je bila tudi v koles¬ nih zavorah, ki so precej olajšale vožnjo in usmerjanje po tleh. Gradnja je bila v primerjavi s tse-tsejem poenostavljena, trdnost kril pa povečana z oplato iz ve¬ zanega lesa. Prej je bilo krilo z izjemo nosa prekrito s platnom. Minima je do¬ bila tudi močnejši in boljši motor kolben danek praga B z močjo 39 KM. Medtem ko se je Peter Hribar v svoji tovarni nogavic v Mostah začel priprav¬ ljati na gradnjo minime, so se za novo letalo začeli ogrevati tudi v aeroklubu in se naposled odločili financirati izdelavo letala. Svetozar in Peter Hribar pa sta se Minima je bila izredno skladne oblike in po mnenju mnogih do takrat eno najlepših letal, izdelanih pri nas. Minima je bila naslednik tse-tseja. Bila je nekoliko večja in je imela vgrajen močnejši motor vrste kolben danek praga B. Druga minima, zasebno letalo Hribarjev, seje od prve razlikovala le po nižje postavljenem višinskem stabilizatorju in krmilu. Po vojni je dobila ime Pionir in z njo je letel izključno Branko Ivanuš. februar 2011 TEE.E 6 PRILOGA odločila, da bosta hkrati izdelala še eno letalo zase, ker bi s tem poenostavili ter pocenili gradnjo. Ker preizkusi še niso dali odgovora o višinskem repu, so se odločili, da bi bil pri drugi minimi višin¬ ski rep spuščen za 4 centimetre nižje kot pri prvi in bi se šele po primerjavi obeh odločili za dokončno lego. Večina načrtov je bila končana že fe¬ bruarja 1939. Marca in aprila so naredili le še montažne načrte. Pričakovali so, da bo prva minima končana že julija 1939, vendar so se dela zavlekla do septembra. Medtem so prispeli tudi motorji - dva dvovaljna praga B in en močnejši štiri¬ valjni praga D, ki sta ga Hribarja kupila za načrtovani poznejši razvoj minime v dvosed. Mestni aeroklub je zagotavljal, da bi bilo dvosedežno letalo lažje tržiti kot enosedežno, motor praga D z 69 KM pa bi kot nalašč ustrezal za to. Izkazalo pa se je, da iz dvosedežne minime z le majhnimi spremembami na trupu ne bi nastalo nič dobrega, če hkrati ne bi povečali tudi kril. To pa bi pomenilo po¬ vsem drugačno letalo. Na letališču v Polju je prvi let s prvo minimo 27. septembra 1939 izvedel Svetozar Hribar. Že pri vožnji po tleh se je pokazala vrsta pomanjkljivosti, vendar nič takšnega, kar bi ogrozilo vzlet. Motor Inženir Anton Kuhelj v minimi na ljubljanskem letališču Po enem od uspešnih letov. Prvega je z ljubljanskega letališča v Polju opravil Svetozar Hribar, 27. septembra 1939- Med tem poletom seje z minimo povzpel do višine 150 metrov. razpetina kril: 7,78 m dolžina: 5,48 m višina: 2,12 m motor: kolben danek praga B moč motorja: 39 KM površina kril: 10,05 m 2 masa praznega: 240 kg največja masa: 400 kg profil krila: RAF 48/RAF 38 največja dosežena hitrost: 167,4 km/h razpetina višinskega repa: 3,06 m razpetina krilc: 1,46 m premer propelerja: 1,6 m ni imel potrebnih vrtljajev, ker je bil vi¬ jak heine pretežak. Letalo je bilo težko na nos in palico je bilo treba nenehno vleči proti sebi. Sicer se je minima zelo hitro vzpenjala, spuščala pa se je precej bolj strmo kot tse-tse. Pri prvem poletu se je Svetozar dvignil okoli 150 metrov visoko in kmalu nato vzletel še enkrat. Potem so se lotili številnih manjših spre¬ memb in popravkov, minimo so tako te¬ meljiteje začeli preizkušati šele oktobra. Na sliki je lepo vidno, da je bila kabina zelo tesna, zato je konstruktor, inženir Kuhelj, re¬ šil namestitev ročice za plin tako, da je nare¬ dil večji prehod med trupom in krilom, ki pa je bil aerodinamično zelo učinkovito izpe¬ ljan. Na desni strani je prehod med trupom in krilom služil kot prtljažni prostor. Ti poskusi so naposled dokazali, da je minima praktično brez pomanjkljivo¬ sti, ki jih je kazal tse-tse, le maksimalna hitrost je bila spet manjša, kot so priča¬ kovali. Zato je Kuhelj začel nagovarjati Hribarja, da bi model minime s spušče¬ nim repom poslali na preizkuse v ve- 'rirr 6 februar 2011 PRILOGA Detajl dvovaljnega motorja praga B, ki so ga vgradili v prvo minimo. travnik v Torino, da bi ugotovili, kaj je narobe s hitrostjo. Tudi vijak so nadomestili z manjšim in lažjim, na kolesa pa so dali aerodinamične okrove, da bi pridobili kak kilometer pri hitro¬ sti. Spomladi so nadaljevali s preizkušanjem, z minimo pa sta letela tudi Peter Hribar in Stane Rape. Pridružila se jima je še druga minima, ki so jo izdelali pozimi in je bila last Hribarjev. Aeroklubska minima je nekajkrat nastopila tudi na bližnjih mi¬ tingih, čeprav še ni bila uradno preizkušena in registrirana, predstavili pa so jo tudi na letalski razstavi jesenskega velesej¬ ma. Obe minimi sta leta 1940 leteli razmeroma malo. Še vedno so ju preizkušali in odpravljali manjše težave. Ker so med¬ tem z obema letaloma dovolili leteti tudi drugim pilotom, sta 16. marca z njima vzletela tudi vojaška pilota Perič in Babič. Perič je po vzletu začel z aeroklubsko minimo zavijati nazaj proti hangarju, pri tem pa padel v vrij in treščil na tla. Ob udar¬ cu se je ubil, letalo pa je bilo uničeno. Ker se je bližala vojna, so drugo minimo skrili v tovarni v Vodmatu v Ljubljani. Skrili so jo tako, da so jo zazidali v manjšem prostoru. Minima je na ta način preživela vojno. Po koncu vojne jo je decembra 1945 prevzela Letalska zveza. Prepeljali so jo v tovarno Letov, jo tam Na minimi je bil najprej nameščen propeler heine (na sliki). Ker je bil pretežakza vgrajeni motor, so ga pozneje, konec leta 1940, zamenjali z lažjim in manjšim, narejenim doma. Tehnična risba minime s podatki, ko je bil model na preskušanju v vetrovniku laboratorija aeronavtične politehnike v Torinu. Zanimi¬ va je letnica na dokumentu: 20. avgust 1942. Pionirja, nekdanjo minimo, so širši množici predstavili na prvomajski paradi leta 1947. na novo prevlekli s platnom in prebar¬ vali. Dobila je tudi času primerno novo ime - Pionir. Pionir je uspešno letel še poldrugo leto in Branko Ivanuš je z njim naletel kar 75 ur. Spomladi 1948 pa je le¬ talo med letom padlo v vrij, Ivanušu je uspelo izskočiti, Pionir, nekdanja mini¬ ma, pa je ostal le še kup razbitin. Viri: Gustav Ajdič, Zoran Jerin: Letalstvo in Slovenci - od prve do druge svetov¬ ne vojne, Založba Borec-Mladika, Ljubljana, 1990. Anton Pavlovčič: Skice letal slovenskih konstruktorjev (priročnik za letal¬ ske modelarje), Izola, 2005. Slike: Fond Zorana Jerina/Muzej no¬ vejše zgodovine Slovenije in arhiv avtorja februar 2011 THH 1 8 RV-model letala minima SAŠO KRAŠOVEC Foto: Marko Malec Pred vami je načrt slovenskega šport¬ nega letala minima v merilu 1 : 4 iz pred¬ vojnega obdobja. Timov projekt predsta¬ vitve tega letala je nastal na pobudo in s pomočjo enega od pionirjev sloven¬ skega modelarstva Antona Pavlovčiča. Izdelavo RV-polmakete priporočamo modelarjem z izkušnjami pri gradnji in pilotiranju motornih letalskih modelov. Model poganja letalski motorček s pro¬ stornino 10 cm 3 , z RV-napravo pa upra¬ vljate smerno in višinsko krmilo, nagib¬ na krilca in plin. Načrt je risan v merilu 1 : 5 in 1 : 2, profil krila, smernega in višinskega stabilizatorja pa so v naravni velikosti, torej v merilu 1:1. Oznake na načrtu pomenijo: B - balza, VP - vezana plošča, vse mere pa so v milimetrih. Ker je model namenjen izkušenim modelar¬ jem, bo potek gradnje opisan bolj po¬ enostavljeno. Krilo Krilo je iz stiropora, prekrito z bal¬ zo in ima spredaj prilepljeno balzovo letvico debeline 15 mm. Za rezanje sti¬ ropora si pripravite dve šablonski rebri KI in K5 iz vitroplasta ali vezane plošče 2 mm. Z njuno pomočjo odrežite oba zu¬ nanja dela kril in površino rahlo obrusi¬ te - na suho z vodnobrusilnim papirjem. Opozorilo: rebro K5 odrežite nekoliko večje, da bo po brušenju (krilo je zadaj v delu ločno) imelo pravo velikost, sicer bo profil krila med rebroma na sredini premajhen. Krila so proti koncu zvita za 2° - rebro K5 morate zadaj ustrezno po¬ višati. Iz lahke balze 2 mm pripravite opiate krila. Na mestih stikanja zunanjega dela in trupnega dela kril v območju nosil¬ cev kril V-lom oziroma balzo na notranji strani okrepite s pasom steklene tkanine 90 g/m 2 in razredčeno epoksidno smolo. Opiate na tanko premažite z epoksi¬ dno smolo in jih s pomočjo stiskalnice ali vakuumiranja prilepite na stiropor- Pri modelu minime je servomehanizem za pogon smeri nameščen v sprednjem delu trupa. — februar 2011 PRILOGA no jedro. Opozorilo: ker sta servomeha- nizma za pogon nagibnih krilc vgrajena v krilo, je treba prej zanju v stiroporno jedro vstaviti priključne žice. Ko se epo- ksidna smola strdi, segmente krila obre¬ žite ter prilepite sprednjo letvico in za¬ ključek (ločni konec) kril iz balze. Krila obrusite na obliko, pri čemer si pomaga¬ te s prerezi K2, K3, K4 in K5. Stične plo¬ skve delov krila (stik reber KI in K2) po¬ ševno zbrusite, tako da dobite pravilen V-lom krila, ko jih sestavite (glej načrt). Krila se natikajo na trupni del s po¬ močjo pravokotnih jeklenih bajonetov. Z ostrim modelarskim nožem izrežite nagibna krilca in krilo na tem mestu še dodatno odrežite, da boste lahko tja pri¬ lepili letev pred krilci. Prilepljeno letev zbrusite, kot kažeta prereza K4 in K5. Za pritrditev krilc uporabite plastične šarnirje. Celotno krilo prekrijte s srebr¬ no folijo za prekrivanje modelov, če bo¬ ste model barvali, pa najprej s tankim japonskim papirjem in akrilnim lakom (oziroma nitrolakom). Smerni stabilizator Iz vezane plošče debeline 4 mm iz¬ delajte srednji del in ga obojestransko oblepite z vezano ploščo 2 mm. Vsi tri¬ je kosi iz vezane plošče so preluknjani, da prihranite pri teži. Čez obojestransko prilepite lahko balzo in jo zbrusite (glej profil SS1). Višinski stabilizator Izdelate ga iz lahke balze, ki jo obli¬ kujete z brušenjem. Na trup oziroma smerni stabilizator bo prilepljen, za oja¬ čitev pa uporabite dva okrogla jeklena bajoneta. Višinski stabilizator zbrusite (glej profil VSI). Trup Zaradi boljše preglednosti konstruk¬ cije trupa in boljšega izkoristka prostora grafičnih prilog so na mestih reber nari¬ sani prerezi skozi trup. Prerezi so risani v merilu 1 : 2, rebra pa so risana poudar¬ jeno. Najprej morate iz ustrezne vezane plošče izrezati vse sestavne dele trupa, ki jih potem zlepite, kot kaže načrt. Med bočni ojačitvi iz VP 4 mm vlepite rebra 3, 4, 5, 5A, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12 in 14. Na rebra prilepite trebušno in hrbtno no¬ silno letvico iz vezane plošče 4 mm. Na tako zlepljen glavni del trupa prilepite še dodatni bočni ojačitveni opiati trupa iz VP 2 mm. Celotno nosilno konstruk¬ cijo trupa zbrusite, kot kažejo prerezi, trup pa prekrijte z balzo 2 mm, ki jo po zunanji strani trupa namočite tako, da se čim lepše ukrivi ter uleže po rebrih in konstrukciji. V predelu kril med rebra na dodatne ojačitve iz VP 4 mm prilepi¬ te opiate iz B 2 mm (glej načrt). Tako iz¬ delan trup obrusite in med rebra trupa v območju kril vlepite še grobo opasane kose iz stirodura. Stirodur obrusite do reber, da dobite lepo zaobljen in mehak prehod kril v trup. Na sprednji nosilec kril pritrdite obe nogi podvozja, ki ju naredite iz jeklene žice 0 6 mm, za pritrditev pa Detajl rejM modela minime 9 PRILOGA Da bi se čim bolj približal verodostojni obliki pravega letala, je Sveti¬ na okvir kabine opremil tudi s kovicami. Model minime na razstavi z drugimi modeli slovenskih letalskih kon¬ strukcij v Radovljici uporabite vezano ploščo, vijake in epo- ksidno lepilo. Čez stirodur in rebra nanesite epo- ksidni laminat tako, da bo po brušenju debel približno 1,5 mm. Krilo se v lo¬ čnem zaključku ne stika s trupom. V trup vlepite vodilo - bovden za pogon višinskega krmila in smerni sta¬ bilizator. Stik trupa in nepremičnega dela smernega stabilizatorja oblepite z balzo in vse zbrusite, da dobite mehak pre¬ hod. Nato vlepite še nepremični del vi¬ šinskega stabilizatorja. Pokrov motorja izdelate z brušenjem iz stiropora, čez katerega nanesete epo- ksidni laminat debeline 1,5 do 2 mm. Po končanem strjevanju smole vse lepo in gladko obrusite (vodnobrusilno). V pomoč naj vam bodo prerezi 1, 2 in 3- Stiroporno jedro odstranite, lupino po¬ krova pa prilagodite nosilcu motorja, motorju in vgradnji rezervoarja. Trup prekrijte s srebrno folijo za pre¬ krivanje modelov, če boste model bar¬ vali, pa s tankim japonskim papirjem in akrilnim lakom (oziroma nitrolakom). Za zasteklitev kabine je treba naj¬ prej izdelati pramodel, nato pa čezenj Noga glavnega podvozja je opremljena z vzmetjo. 10 povleči tanko akrilno steklo debeline 1,5 mm. Namesto prozorne izvedbe la¬ hko zasteklitev kabine izdelate na enak način kot pokrov motorja, le da vam stiropora ni treba odstraniti. Kabina se odpira tako, da omogoča vgradnjo RV- naprave. Premični del smernega in vi¬ šinskega stabilizatorja pritrdite na trup s pomočjo plastičnih šarnirjev. »Drobni detajli« Barvanje Glede na barvo pravega letala je naj¬ enostavnejše, da celoten model prekri¬ jete s srebrno folijo za prekrivanje mo¬ delov. V primeru pa, da se odločite za barvanje, pa je treba vse zunanje lesene površine modela prekriti s tankim ja¬ ponskim papirjem in akrilnim lakom ter jih obrusiti. Model pobarvajte s srebrno barvo in ga nato obvezno prelakirajte še z lakom, obstojnim na vpliv goriva. Ojačitev noge glavnega podvozja izdelate iz balze debeline 8 mm tako, da jo zbrusite (glej slike), izdolbete kanal 0 6 mm in prilepite na nogo podvozja. Balzo prekrijte s tankim ja¬ ponskim papirjem in akrilnim lakom (oziroma nitrolakom). Z balzo prekri¬ ta noga ne sme biti prilepljena na kri¬ lo. Kapljasta pokrova koles izdelate z laminiranjem na enak način kot nos. Oba vidna valja motorja ponazori¬ te iz obročev vezane plošče in kovin¬ skih palic. Iz vezane plošče 4 mm nare¬ dite še pokrova rezervoarjev (na levem trupnem delu krila zgoraj in na trupu zgoraj pred kabino), v desno krilo zgo¬ raj pa vlepite pitotovo cev, ki jo s spaj- Spuščanje modela Težišče modela mora biti na pra¬ vem mestu, prav tako mora tudi motor brezhibno delovati v različnih legah modela, pa tudi pilot mora imeti dovolj znanja o letenju z RV-modeli. Pri izdela¬ vi in spuščanju vam želim obilo uspeha. Ker smo zaradi prostorske stiske tokrat objavili samo prvi del načrta, bomo drugega s preostalimi rebri trupa predstavili v naslednji številki, ko bomo pripravili tudi barvne profile, ki vam bodo v pomoč pri okraševanju makete, ter še nekatere zanimivosti o razvoju tega slovenskega športnega letala. kanjem izdelate iz medeninastih cevk. Motor in RV-naprava Model poganja 10-cm 3 le¬ talski motorček, ki je pritrjen na nosilec, vse skupaj pa na re¬ bro 3. Odklon motorja je 1,6° navzdol in 1,6° v desno. Motor lahko vgradite z glavo na¬ vzdol ali z glavo vodoravno, lahko pa uporabite bokserski motor ustrezne moči. Model ima krmiljeno smer, višino in plin v trupu ter nagib v krilih. Razporeditev rezervoarja in RV- naprave v modelu naj bo tak¬ šna, da bo to čim bolj ugodno za položaj težišča. Servome- hanizmi morajo biti kakovost¬ ni, prav tako tudi njihova po¬ vezava s premičnimi krilci. Od tega bo v veliki meri odvisna usoda modela. Model minime je v grobem izdelal Anton Pavlovčič, dokončal pa Franci Svetina. Sestavljanje modela opa¬ zuje Albin Novak. februar 2011 M' MODELARSTVO j x 7J jni Vision SEBASTJAN HAJNŠEK Uvod Danes, ko imamo prostega časa vse manj, je za ljubitelje RV-letenja prava izbira modela skoraj ključnega pome¬ na. Vsi, ki so že kdaj leteli z jadralnimi modeli, vedo, da mora biti model čim bolj univerzalen, vedno pripravljen in nezahteven za letenje. In prav tak je mini Vision logaškega podjetja Mibo mode¬ li, d. o. o. Razvit je bil prav z namenom, da lahko z enim modelom letite praktično kjer koli in kadar koli. Si želite sredi po¬ letja jadrati na travniku ali pa sproščati adrenalin na okoliških hribih, ob koncu lepega dne pa izvesti še hitri akrobatski program? Vse to in še več si lahko omi¬ slite prav s tem modelom. Tanek profil mu omogoča prodornost, ki jo potrebu¬ jemo v močnem vetru, hkrati pa s štirimi servomehanizmi v krilih in s pomočjo zakrile model spremenimo v elegantni jadralnik. Vsi, ki prisegate na letenje na pobočju, sploh ne boste pomislili na mo¬ tor, saj kdo pa potrebuje motor na po¬ bočju. Tisti pa, ki uživate na travniku in lovite termiko, boste pač izbrali motor¬ no različico. Kdo pa še ima čas, da izvle¬ če pletenico vitla ali napenja gumo. Tudi velikost modela je pravšnja za tovrstne užitke, saj lahko razstavljen mo- Tehnični podatki o modelu: razpetina kril: dolžina: profil krila: površina kril: površina repa: profil repa: 2200 mm 1300 mm MT-23750-L 36,7 dm 2 4,6 dm 2 SD8025 Že nekaj časa letim in tekmujem z njegovim velikim bratom, zato mi je bila gradnja tega modela pravi užitek. Ker sem zelo navezan na travnike, bom v na¬ daljevanju predstavil izpeljanko modela na pomožni motor. Sestava modela za model, pri katerem je potrebno pred¬ hodno znanje RV-letenja, ni primeren za popolne začetnike. Navodil za sestavo ni, saj gre za podoben koncept kot pri večini modelov F3J, so pa priložena na¬ vodila za nastavitev modela. Krila Krila so pripravljena za vgradnjo šti¬ rih servomehanizmov. Sam sem upora¬ bil servomehanizma HS65MG za zakrilci in HS65HB za krilci (elerona). Za lažjo vgradnjo uporabimo pripadajoče nosil¬ ce. Pred lepljenjem nosilcev servome¬ hanizmov v krila moramo prej obrusiti površine na krilih in na nosilcih. Ploskev del brez večjih težav položite na zadnji sedež avtomobila ali v prtljažnik. Kon¬ strukcija modela je dovolj močna, da la¬ hko z njim v zraku počnete praktično vse, kar želite, brez bojazni, da bi model razpadel. To omogočajo krila, ki so nare¬ jena v izvedbi D-box in z dodatno okre¬ pljenim karbonskim nosilcem. Za pove¬ zavo obeh pa je uporabljen karbonski nosilec preseka 12 x 12 mm. Model je v celoti narejen iz kom- pozitnih materialov. Poudariti velja, da je trup, izdelan v kombinaciji steklo- karbon, primeren za uporabo 2,4-GHz RV-naprav. Pri nakupu modela dobite zraven ves drobni material kot tudi kom¬ plet električnih povezav s konektorji MPX. Če želite imeti različico brez mo¬ torja, lahko namestite tudi vlečno kljuko za vzlet s pomočjo gume ali vitla. Ker gre Glavni sestavni deli kompleta TIE£ 6 februar 2011 Pritrditev servomehanizmov na nosilca Brušenje plastike nosilca servomehanizma 11 Zaščita servomehanizma in nanos epoksija Krmilni ročici za zakrilce in krilce servomehanizma, ki leži na krilu, zašči¬ timo z lepilnim trakom. Lepimo s pet¬ minutnim epoksijem, ki smo mu dodali nekaj bombaža. Pri namestitvi krmilnih ročic mora¬ mo paziti, da večjo ročico namestimo na zakrilce, manjšo pa na krilce. Pred tem je treba na krmilih izvrtati izvrtine. Lepimo z redkim sekundnim lepilom in spoj na Za lažjo namestitev krmilnih ročic uporabi¬ mo jeklen zatič 0 1,8 mm, ki ga potisnemo skozi odprtino ročice tako, da se nasloni na rob krmila. Pravilna namestitev in povezava servome¬ hanizma 12 koncu okrepimo še s petminutnim epoksijem z do¬ datkom bombaža. Na koncu samo še povežemo ro¬ čico servomeha¬ nizma s krmilno ročico na zakrilcu oz. krilcu s prilo¬ ženimi vilicami in navojno palico. Ko končamo z nameščanjem ser- vo mehanizmov, pripravimo kom¬ plet električnih povezav, ki jih previdno prispaj- kamo na konek- torje MPX. Mo¬ delu so priloženi tudi ustrezni po- Pogled na sprejemnik in servomehanizma v trupu krovi za servomehanizme. Te je treba previdno obrezati in utrditi z lepilnim trakom. Pokrovi na krilcih so v nasprotju s tistimi na zakrilcih poglobljeni. Trup Pri namestitvi opreme v trup modela imamo na izbiro dve možnosti. V kolikor se odločimo za jadralno različico, servo¬ mehanizme namestimo v kabinski del trupa. Pri modelu z električnim pogo¬ nom servomehanizme vgradimo v trup za glavnim bajonetom krila. Na vrhu tru¬ pa sami naredimo odprtino, skozi katero vstavimo servomehanizme. Odprtina naj bo tolikšna, da lahko vanjo vstavimo dva servomehanizma in sprejemnik, to je približno 30 x 70 mm. Na ta način dobimo najugodnejšo name¬ stitev komponent, kar zadeva varnost in praktično uporabnost. Za smer sem uporabil servomehani- zem HS65HB, za višino pa digitalni ser- vomehanizem HS5065MG. Na repnem delu modela je treba na¬ mestiti L-vzvod za gibanje višinskega stabilizatorja. Med drobnim materialom so vsi deli za sestavo. Najprej prilepimo pušo, na kateri se L-vzvod vrti, nato vse skupaj povežemo z vijakom, ki zagotavlja močno in togo povezavo. Višinski stabilizator je s servomeha- nizmom spredaj povezan s karbonsko palico 0 6 mm, zadaj pa je 2-mm jeklena palica. Pri montaži višinskega stabilizatorja sprednji stični rob zavarujemo z lepil¬ nim trakom. L-vzvod za pomik višinskega stabilizatorja Kompletna sestava višinskega dela repa Lepo se vidita prilepljena puša in L-vzvod. Pogon Izbira motorja je odvisna od vsakega posameznika. Glede na to, da močna kon¬ strukcija modela zagotavlja varno letenje tudi pri višjih hitrostih, sem izbral motor HET EDF 3 W z vmesnim Kontronikovim reduktorjem 5,2 : L S tem sem zagotovil širok spekter uporabe modela z motor¬ jem, omejujem pa ga lahko s številom čle¬ nov Li-po. Ker takšen motor razvije tudi dober kilovat moči, je treba nosilec mo¬ torja močno prilepiti na trup modela. No¬ silec je izdelan iz 2-mm pertinaksa in ga s sekundnim lepilom prilepimo približno 5 do 8 mm od sprednjega roba trupa. februar 2011 Namestitev nosilca motorja Namestitev plastičnega pokrovčka Z zadnje strani nosilca vstavimo plastični pokrov od plastenke in ga na sprednji strani privijemo s samoreznim vijakom in podložko 0 18 mm. Nato zmešamo epoksi, ki mu dodamo toliko bombaža, da smola ne teče. Skozi odprti¬ no nosilca potiskamo smolo toliko časa, da zapolni prostor okoli plastičnega za¬ maška in steno trupa. Narežemo karbon¬ ske trakove, ki jih nato po plasteh nalaga¬ mo na sprednji del nosilca. Ko se smola strdi, odvijemo pokrovček in vse skupaj obdelamo. Pred fino obdelavo Po obdelavi zunanje strani rac februar 2011 Notranji del MODELARSTVO Če imate motor vključen, lahko z modelom izvajate vse mogoče vragolije brez strahu, da bi motor preobremeni¬ li. Model leti sorazmerno hitro, tako da boste tisti, ki vam je takšen način letenja všeč, vsekakor izredno uživali. Na strani http://www.youtube.com/ user/peterkarner#p/u/l/bwMnPSks QDA si lahko pogledate videoposnetek letenja modela, ki ga je posnel Peter Kar¬ ner na letališču v Levcu. Preizkusil sem tudi, kako hitro se model dviga in leti na 6 s. Model zdrži tudi takšne obremenitve, vprašanje pa je, ali jih pilot... Motor Najbolje je, da motor pri- spajkamo neposredno na krmilnik, nato vse skupaj položimo v trup ter privije¬ mo. Ker je sprejemnik zadaj za servomehanizmi, je treba podaljšati kabel za napajanje BEC. Najbolje je, da ga zame¬ njate na krmilniku vrtljajev. Če pa niste dovolj vešči tega opravila, lahko obstoječi ka¬ bel enostavno podaljšate. Ko je motor privit na no¬ silec, nanj pritrdimo kapo propelerja (spiner) in pripa¬ dajoči propeler. Celice name¬ stimo v kabinski prostor, ki je dovolj velik za akumulator 4s Li-po 1800 mAh. Celice pomi- Motor je neposredno vezan na krmilnik kamo vzdolžno, dokler ni težišče modela na pravem mestu. Letenje Pred letom še enkrat preverimo vse krmilne površine. Upošteval sem vse podatke, ki so priloženi za nastavitev modela, s to razliko, da sem odklone na krilcih povečal za 30 % in višino za 20 %. Višinsko krmilo je nastavljeno na sredino zadnjega utora. Za prvi štart sem uporabil propeler 12 x 10 in akumulator 3s 1800 mAh Li-Police blackline 43C. Zaključek Marsikomu se bo pogled na tako lep model ustavil pri ceni 499 EUR. Toda če upoštevate dejstvo, da lahko z njim letite praktično povsod in da z njim v zraku počnete vse. kar vam srce poželi, verjemite, da mini Vision v tem trenutku nima konkurence. Letel sem že z mno¬ gimi modeli te velikosti in noben me doslej še ni prepričal. Že res, da so bili cenovno precej ugodni, vendar na račun omejenih letalnih sposobnosti in tudi kakovosti izdelave modela. Težišče modela je na 90 mm od spred¬ njega roba krila, končna masa modela pa 1380 g. Model je takoj po metu iz roke začel nabirati višino brez kakršnega koli od¬ mika po smeri ali nagibu. Hitrost dvi¬ ganja je bila okoli 8 m/s. Ko sem motor izključil, je model letel naprej s konstan¬ tno hitrostjo. Nekaj popravkov trima vi¬ šine in nagiba in to je bilo tudi vse. Ker sem po srcu jadralec, so me vsekakor za¬ nimale jadralne lastnosti. Smerno krmi¬ lo je zelo občutljivo in sem ga zmanjšal na polovico, vse ostale krmilne površi¬ ne ostanejo enake. Ker ima model tanek in laminaren profil je izredno prodoren in vodljiv, zato me je uporaba zakrile presenetila, saj dobesedno ustavijo mo¬ del. Uporaba zakrile je zelo učinkovita in uporabna pri kroženju, model v za¬ vojih ne omahuje. Pristanek modela s funkcijo »butterfly« je učinkovit in prak¬ tičen, še posebno tam, kjer smo omejeni s prostorom. Hvalimo: • natančno izdelava modela, • enostavno namestitev komponent, • celovit paket drobnih delov, potreb¬ nih za izdelavo modela, • široko uporabnost modela. Grajamo: • ni navodil za izdelavo modela, • neposrečeno dodatno odprtino. Opozarjamo: • ni primeren za začetnike, • veliko sprehodov po lokalnih hribih. Oprema testnega modela: . motor HET EDF 3W, • reduktor Kontronik 5,2:1, • krmilnik vrtljajev KOBY 90 LV, • kapa propelerja (spiner) Graupner 0 32 mm, • propeler Aeronaut 12x10, • celice 3s 1800 mAh Li-Police blackli¬ ne 43C. 13 ■ f ,’v :č'>4» ..V-U& ■' ■1FWWW> v' s 'l M ■; i ■> *«''* ; - :p A-M. ‘- ’ MITJA SERŠEN - ERMAN / v r. materiala, s katerimi pridemo na koncu do precej natančnega profila. Korake iz¬ vajamo tako, da na risbi presekov povza¬ memo mere in jih prenesemo na balzo. V tem prispevku predstavljamo načrt manjšega jadralnega modela, primerne¬ ga za letenje v vetru na pobočju. Letenje z njim je ob primernem vetru zelo zani¬ mivo, saj omogoča polete, ki lahko traja¬ jo zelo dolgo in nam z malo truda nudijo obilo zabave. mehko desko, na kateri bomo krilo tudi sestavljali. Najprej izdelamo sprednji masivni del krila iz 8-mm balze. Če nimamo tako de¬ bele balzove deščice, lahko zlepimo več plasti tanjše (2 x 4, 2 + 6 ...), vendar pa- c’<4 W' v'.. A v '/ v < fr ' Kratek opis modela Model je krmiljen po nagibu in višini, tako da za vodenje zadostuje že naprava, ki premore vsaj dva kanala. En servome- hanizem upravlja s krilci na krilih, drugi pa z višinskim krmilom na repu. Sprednji del modela je izdelan iz letal- zimo, da se pri sušenju izdelek ne zvije. Na balzo narišemo tlorisno obliko, jo na grobo izrežemo in sprednji rob natančno obrusimo v pravilen radij. Po¬ tem se lotimo oblikovanja tega kosa bal¬ ze v pravilen presek, ki ustreza profilu krila. Na načrtu je narisan postopek, ki prikazuje potrebne korake odvzemanja Uporabimo modelarski oblič ter na lese¬ no deščico prilepljen brusilni papir. Zdaj pripravimo balzove letvice za rebra in zadnji krilni nosilec ter jih prile¬ pimo na svoja mesta. Najprej z bucikami pritrdimo zadnjo letvico, nato odmeri¬ mo, odrežemo in prilepimo vsako rebro posebej ter ga zavarujemo z bucikami, ske vezane plošče, nosilec repnih površin je karbonska cev, rep in krilo pa sta nare¬ jena iz balze in nekaj vezane plošče. Pri izdelavi sprednjega dela trupa imamo na razpolago dve različici. Ena je ta, da vse zaobljenosti na trupu zapolnimo s kosi balze, ki ji nato obrusimo v obliko, kot je prikazana na presekih trupa v načrtu. Druga različica pa je taka, da izdelamo levo in desno polovičko trupa iz meh¬ kejšega lesa ter na vakuumirki izdelamo dve lupini iz termoplastične folije. Podatki o modelu razpetina krila: površina krila: dolžina trupa: vzletna masa: obremenitev krila: 1189 mm 13,46 dm 2 687 mm ~ 310 g 23 g/dm 2 Gradnja Krilo Krilo ima precej neobičajno, vendar trdno konstrukcijo, hkrati pa zelo eno¬ stavno za izdelavo. Začnemo tako, da ko¬ pijo načrta za krilo prilepimo na ravno 14 februar 2011 PRILOGA dokler se lepilo ne posuši. Na koncu kri¬ la prilepimo še balzo za krilne zaključke. Dobili smo neke vrste lestev, ki je osno¬ va našega krila. Tako zasnovano krilo bo precej močno in odporno na manjše ne¬ zgode med letenjem in pristanki. Z brusilnim papirjem obrusimo re¬ bra in zadnjo letev v profil, kot je pri¬ kazano na načrtu. Če bomo sami izde¬ lali krilca, na njihovo mesto pritrdimo balzovo ploščo in jo skupaj z rebri in zadnjim nosilcem klinasto obrusimo v obliko profila krila. Pazimo, da ostane balza na zadnjem robu krilca debela okoli enega milimetra. Če na to mesto pritrdimo 1 mm debelo jekleno žico, nam bo pomagala, da bomo odbrusili res samo toliko, kolikor je potrebno, za¬ dnji rob krilca pa bo lepo raven in ena¬ komeren. Krilni polovici sta na sredini spojeni z dvema nosilcema (13 in 14), ki sta izrezana iz 2 mm debele letalske ve¬ zane plošče. Pri izdelavi pazimo na smer poteka letnic v lesu, kot je prikazano na načrtu, da bosta nosilca imela zadostno trdnost. V krilu izžagamo 2 milimetra široke utore in vanje vlepimo nosilca. Najprej ju vlepimo v eno polovico krila in počakamo, da se lepilo posuši, nato pa še v drugo polovico krila ter konec krila podpremo, da je 4,5 cm dvignjen od naše montažne plošče. S tem zagoto¬ vimo pravilen V-lom krila, ki pripomore k stabilnosti modela. V sprednjem delu krila v sredini iz¬ vrtamo luknjo premera 3 mm in vanjo prilepimo zašiljen kos okrogle palčke. Najbolje je, če uporabimo bambusovo palčko za ražnjiče, lahko pa tudi kako drugo palčko iz tršega lesa. Del krila, kjer sta prilepljena nosilca iz vezane plo¬ šče, zakitamo s kitom za les ali, še bolje, s posebnim kitom za balzo ter nanos glad¬ ko obrusimo z brusilnim papirjem. Spoj krila v sredini in tanki del krilnih zaklju¬ čkov okrepimo s koščki oziroma trakci 25- do 50-gramske steklene tkanine, ki jo prepojimo s sekundnim lepilom ali epoksidno smolo. Na zadnjem delu spo¬ ja prilepimo še ojačitev (15), ki bo služila kot zadnje pritrdilno mesto krila na trup, ter izvrtamo dve luknji za vijake. Vodoravni rep Iz 2-mm balze izrežemo dele 28, 29 in 30, pri čemer pazimo na pravilno smer letnic v lesu. Del 29 pomaga, da se rep ne more torzijsko zvijati. Na zgornji del v sredini prilepimo ojačitev (16). Sprednji rob višinskega krmila (30) obrusimo pod kotom 45°, kot je prika¬ zano na preseku repa. V utor na krmi¬ lu prilepimo krmilno ročico (18), ki jo izdelamo iz letalske vezane plošče ali vitroplasta, ki je še močnejši. Sprednji rob smernega stabilizatorja, del (28) na sprednjem robu, obrusimo okroglo, da bo imel rep manjši zračni upor. Trup - sprednji del Iz 2-mm vezane plošče izrežemo ele¬ mente, ki tvorijo osnovo sprednjega dela trupa. Dele sestavimo, kot prikazujejo slike. V pomoč je tudi perspektivna ski¬ ca tega sklopa na načrtu z označenimi elementi. Pred lepljenjem elementov v celoto priporočam, da na suho brez lepljenja sestavite vse elemente ter pre¬ verite, kako morajo biti sestavljeni, saj je napake pozneje težko ali nemogoče popraviti. Ko je osnovno ogrodje spre¬ dnjega dela trupa narejeno, mu v zadnji del prilepimo karbonsko cev, ki je hkrati nosilec repnih površin, a o tem pozneje. Na spodnji strani elementa (3) prilepi¬ mo dve kovinski matici M3. Na svoje me¬ sto ju privijemo s pomočjo povoskanih vijakov. Matice prekrijemo s 5-minutnim epoksidnim lepilom. Ko je lepilo suho, odvijemo vijake. Zdaj se posvetimo aerodinamiki sprednjega dela trupa. Da dodelamo trup, imamo na voljo dve ali celo tri re¬ šitve. Uporabimo tisto, ki nam je bolj všeč. Prva je ta, da iz tršega lesa po na¬ črtu naredimo dve polovički sprednjega dela trupa ter ju uporabimo kot model za vakuumiranje termoplastične folije, debele nekje med 0,4-0,8 mm. Polo¬ vički vakuumirane folije obrežemo na prave mere, z notranje strani pobarva¬ mo z akrilnim sprejem ter prilepimo na osnovno ogrodje trupa. Spoj obeh polo- TEH februar 2011 15 PRILOGA vic prelepimo z ozkim trakom samole¬ pilne folije. Druga rešitev je, da izdelani polovi- čki uporabimo kot pozitivni kalup za izdelavo iz steklenega laminata. Polovi- čki obdelamo do sijaja, prevlečemo z lo¬ čilnim sredstvom ter naredimo laminat iz steklene tkanine in epoksidne smole. Ko je laminat še na kalupu, ga prekita- mo, obrusimo in prebarvamo. Nato ga snamemo, primerno obrežemo in prile¬ pimo na osnovno ogrodje trupa. Najpreprostejša je tretja rešitev. V prostore med rebri trupa prilepimo de¬ belejše kose balze, ki jo potem oblo po- brusimo, kot narekuje oblika ukrivljenih delov reber. Spredaj prilepimo večji kos balze, ki ga obdelamo v nos modela. Naj¬ bolje je, če je ta kos zlepljen iz več tanj¬ ših plasti balze. Trup prekitamo s kitom za balzo ter ga fino obrusimo z brusilnim papirjem. Lahko ga pobarvamo ali prekrijemo s toplotno krčljivo modelarsko folijo. Rep modela s smernim stabilizatorjem Smerni stabilizator izdelamo iz dveh tankih opiat letalske vezane plošče (20 in 21) ter notranjega ogrodja iz topolo¬ ve vezane plošče. Pazimo na pravilno smer letnic v lesu, da bo konstrukcija dovolj trdna. Del (27) v zadnjem delu z obeh strani konično priostrimo z bru¬ silnim papirjem, ker mora imeti smerni rep zadaj oster rob. Smerni stabilizator sestavimo tako, da na oplato (2) na svo¬ ja mesta prilepimo notranje elemente iz topolove vezane plošče. Ko je lepilo suho, prekinemo povezavo v delu (27) za prehod krmilnega vzvoda. Na svoje mesto prilepimo kratek kos plastične cevke, bovdna, ki bo pomagala pri vode¬ nju krmilnega vzvoda. Na konstrukcijo nato prilepimo še preostalo oplato (21). Na zgornji rob smernega stabilizatorja pod pravim kotom prilepimo mizico višinskega repa (17) ter ji na spodnjem delu s 5-minutnim epoksidnim lepilom naredimo ojačitveni žleb, ki bo mizico še dodatno utrdil. Zdaj odrežemo karbonsko cevko pre¬ mera 6 mm na dolžino 40,3 cm, ji odbru¬ simo lesk na vsakem koncu, da bo lepilo bolje prijelo, ter na en konec prilepimo smerni stabilizator. Izdelamo in vstavi¬ mo jeklene žice za povezavo višinskega krmila ter izdelamo povezovalni vzvod (19). Lahko uporabimo tanko vezano ploščo, plastiko, vitroplast, aluminijasto 16 februar 2011 PRILOGA pločevino ali celo predelamo rezervno štirikrako ročico servomehanizma, kot Težišče mode¬ la je označeno na je prikazano na načrtu. Vzvod je pritr¬ jen v smernem stabilizatorju s pomočjo jeklene osi, ki jo na svojem mestu držita dva pokrovčka (22). Končna montaža Karbonsko cev repnega nosilca pri¬ lepimo na sprednji del trupa, za kar uporabimo sekundno lepilo. Vse spoje dobro »zalijemo« s sekundnim lepilom ter s sukancem ovijemo zadnji del spo¬ ja. Sukanec prepojimo s sekundnim lepilom. Spoj bo tako zares močan in trden. Zdaj vstavimo vse krmilne žice, jih skrajšamo na ustrezno mero ter jih za¬ ključimo v »Z«- ali »L«-krivine, katerih točno mesto določajo ročice krmil in servomehanizmov. Višinski rep je na svojo mizico pri¬ trjen s tremi drobnimi lesnimi vijaki. Uporabimo lahko tiste za pritrditev servomehanizmov. Vijaki nam omogo¬ čajo, da rep snamemo in po potrebi podložimo na sprednjem ali zadnjem robu, da korigiramo vpadne kote, sicer pa lahko rep prilepimo neposredno na mizico. Krilo s sprednjim zatičem za¬ taknemo v luknjo v rebru (6) ter zadaj privijemo z dvema kovinskima vijako¬ ma M3- Kabino naredimo po postopku, opi¬ sanem v Timu št. 8 (april) 2004, ter jo s prozornim lepilnim trakom prilepimo na trup. Krilo in repne površine prekrijemo s toplotno krčljivo modelarsko folijo. Šarnirji krmilnih površin so narejeni iz brezbarvnega lepilnega traku. načrtu in ga nastavimo s premikanjem sprejemniške baterije in sprejemnika po trupu ter dodajanjem svinčenega obtežila v nosnem delu modela. Letenje Model je namenjen za letenje v vetru na pobočjih, zato je treba z njim leteti malce hitreje kot z običajnimi modeli. Kosovnica Pri večjih hitrostih se bo model ubo¬ gljivo odzival na odklone krmil in vam bo v užitek. Model leti dobro tudi po¬ časi, vendar zna zato biti, ker krilo nima nobenega zvitja (aerodinamičnega in geometrijskega), pri počasnem letenju muhast in rad omahne na krilo. Držite se priporočenih odklonov krmil ter po možnosti uporabite nasta¬ vitev D/R (dual rate) ali še bolje expo na oddajniku. ■prfff 6 L februar 2011 17 MODELARSTVO Dirke z avtomobilskimi modeli slot (10. del) Dirkalni pravilniki VOJKO TRAVNER Tekmovanja slot potekajo po pravi¬ lih, ki smo jih oblikovali in prilagajali kar dve leti. Razdelili smo jih na tri osnovna tekmovanja: standardna dirka slot (SSR), trikrožni sprint (TKS) in rally tekmova¬ nja. Vsako od teh ima tudi svoj način to¬ čkovanja. Dirkalni pravilnik 8.1., Standard Slot Race - SSR 1. Splošno 1.1. Potek tekmovanja: Kadar so raz¬ pisane vsaj tri dirke v sezoni in na vsaki dirki sodelujejo najmanj štirje tekmo¬ valci, tekmovanje šteje kot prvenstvo. Sodelujejo tekmovalci obeh kategorij (novinci in licencirani) in starostnih ra¬ zredov: junior, divizija 1 in divizija 2. MT 900R iz skupine S2 (sport/GT) pro¬ izvajalca Ninco z dvokolesnim pogonom in pod kotom postavljenim motorjem vrste NC-5 speed. 1.4. Prijava in TPS: Ob prihodu na tekmovališče se kandidat najprej prijavi ali predloži že izpolnjeno prijavnico na obrazcu SO2. Sledi tehnični pregled dir¬ kalnika in regulatorja vožnje. Po uspešno opravljenem pregledu poravna startnino in s tem pridobi status tekmovalca. 2.1 Tekmovanje na dvožlebnih stezah Poleg pravil za dvožlebne steze pra¬ vilnik vsebuje še navodila za tri- in šti- rižlebne steze, ki v tem besedilu niso zajeta, so pa na voljo na spletni strani: http://slotcarracing.web.com. Srečanje je obvezno za vse tekmovalce, ki sodelujejo na razpisani dirki. 2.1.3. Kvalifikacije so obvezne in vsak tekmovalec opravi enominutno vožnjo v žlebu B, ki se evidentira kot kvalifika¬ cijski rezultat posameznika za nadalje¬ vanje na dirki in določitev tekmovalnih parov. Število prevoženih krogov določi 16 najboljših tekmovalcev, ki se uvrstijo v četrtfinale. Kadar je več tekmovalcev z enakim rezultatom, o napredovanju odloča žreb. 2.1.4. Tekmovalni pari: Komisar dir¬ ke in sodnik sestavita tabelo tekmoval¬ nih parov, ki temelji na rezultatih kvali¬ fikacijskih voženj. Pare skozi vso dirko določa žreb. 1.2. Dirkališče: Tekmovališča, name¬ njena dirkam SSR, so dvo- ali večžlebna krožna dirkališča, sestavljena iz serij¬ skih segmentov katerega koli izdelo¬ valca ali zgrajena iz lesa. Steza je lahko ovalna ali zavita. Steze se lahko tudi ni¬ vojsko križajo. Srednja dolžina steze je šest metrov ali več. Ciljna ravnina mora biti opremljena s S-/C-linijo, servisnim odsekom, označenimi sektorji in štev¬ cem krogov. Vsak žleb ima svoje napaja¬ nje 12 VDC/1 A. 1.3. Dirkalniki: Tekmovanja so name¬ njena vsem skupinam, razen S4 (DRAG), ki so v skladu s tehničnimi predpisi, kot jih določa pravilnik slot. Uporaba proti- zdrsnih magnetov (PZM) ni dovoljena. Na sliki 1 je prikazan dirkalnik mosler 18 2.1.1. Ogrevanje: Traja največ eno uro skupno oz. dve minuti ali deset krogov na posameznika, kar določi organiza¬ tor tik pred začetkom ogrevanja. Ogre¬ valne vožnje potekajo v obeh žlebovih, A in B. Tekmovalcu ogrevalno stezo določi organizator, in sicer po ključu prijavlja¬ nja: prvoprijavljeni - žleb A, drugoprija- vljeni - žleb B, tretjeprijavljeni - žleb A itd. Nadzor izvaja sodnik. 2.1.2. Race meeting: Kratko srečanje tekmovalcev (okoli 15 minut), ki ga skli¬ če komisar dirke tik po končanem ogre¬ vanju. Seznani jih z dirkalnim pravilni¬ kom, postopkom pri »deslotiranju« mo¬ dela, časovnimi termini dirke, načinom točkovanja ter disciplinskimi ukrepi. 2.1.5. Četrtfinale: Sestavljata ga dve vožnji v trajanju dveh minut. Najprej vsi pari vozijo v razvrstitvi A-B (žlebova) in nato še v menjavi žlebov B-A. Dirko vodi komisar dirke. 2.1.6. Polfinale: Najboljših osem tek¬ movalcev iz četrtfinala se uvrsti v pol¬ finale, ki traja dvakrat po dve minuti z enako izbiro parov in menjavo žle¬ bov (A-B in B-A). Dirko vodi komisar dirke. 2.1.7. Finalne: Najboljši štirje iz polfi¬ nala se uvrstijo v finalno dirko, ki traja dvakrat po dve minuti z menjavo žlebov A-B in B-A. Pari so določeni po predho¬ dnem ključu. februar 2011 MODELARSTVO O 2.1.8. Trajanje dirke in premori: Med vsako vožnjo je enominutni pre¬ mor, namenjen menjavi dirkalnikov na stezah, menjavi tekmovalcev, menja¬ vi regulatorjev vožnje in sestavi parov. Med posameznimi krogi (četrtfinale, polfinale in finale) premor traja pet minut. Med dirko velja predpisan štartni protokol (glej pravilnik slot). 2.1-9- »Deslot« (iztirjenje): Kadar dir¬ kalnik iztiri (»deslotira«), ga tekmovalec previdno namesti v svoj žleb in nadaljuje vožnjo. »Deslot« dirkalnika se od števila prevoženih krogov ne odšteva. Če se model pri iztirjenju toliko po¬ škoduje, da ne more nadaljevati vožnje, je za tekmovalca konec dirke in se v končni seštevek krogov beleži skupno število prevoženih krogov do tega tre¬ nutka. 3. Točkovanje in druge določbe Deset najbolje uvrščenih tekmoval¬ cev prejme točke po ključu SATZ-2: Točke niso deljive in v primeru ena¬ kega rezultata šteje večje število prevo¬ ženih krogov v posamični vožnji ali re¬ zultat kvalifikacij ali žreb. 3.1. Točkovanje za prvenstvo: Se¬ števek točk z vseh dirk da rezultat se¬ zone posameznika. V primeru enakega števila točk štejejo boljše uvrstitve: več prvih, drugih, tretjih mest itd. oz. kvalifi¬ kacijski rezultat. 3.2. Diskvalifikacija: V primeru gro¬ bega kršenja dirkalnega pravilnika, ne¬ ustreznega vedenja med in po dirki vse do zaključka tekmovanja je tekmovalec na predlog komisarja ali sodnika lahko diskvalificiran. 3-3. Pritožba tekmovalca: Poteka v skladu s pravilnikom slot. TEM' februar 2011 3.4. Informacijski list: Organizator mora na vidnem mestu obesiti informa¬ cijski list, najbolje na obrazcu SO5. 3-5- Končne določbe: Organizator dir¬ ke se obvezuje, da bo pravočasno razpi¬ sal dirko, pripravil tekmovalno stezo po vseh točkah pravilnika slot in priskrbel ustrezne obrazce ter tekmovalne tabele. Na koncu dirke razglasi in javno objavi rezultate dirke ter podeli točke. 4. Obrazci in tabele SO2 - Prijavnica SOH - Ogrevanje SO 12 - Kvalifikacije SO4 - Pritožba SOI... - Tekmovalne tabele 5. Urnik tekmovanja Na isti dan je tekmovanje lahko samo v enem terminu ali pa v obeh. Vsaka dirka se točkuje posebej. In še nekaj predstavnikov skupine S2, ki redno sodelujejo na dirkah SSR: BMW M3 GTR/Ninco (slika 2), calaway 12 /Ninco (slika 3) in lister Storm jaguar/ Fly (slika 4). 19 Na plesišču (2. del) SAŠA OGRIZEK V prejšnji številki Tima smo predsta¬ vili izdelavo plesišča v merilu 1:87 (HO), na katerem se vrti šest parov v narodnih nošah ob spremljavi pihalne godbe, ki jo s premikanjem taktirke v desni roki vodi dirigent. Pari se vrtijo okrog svoje osi, obenem pa se vrti še okrogli del ple¬ sišča. Nemška tovarna dodatkov za mo¬ delno železnico Preiser ima v svojem proizvodnem programu tudi modele fi¬ guric v merilu 1 : 87 in v široki ponudbi najdemo plesalce v bavarskih narodnih nošah (kat. št. 10240 in 10241); (slika 1). Za naše plesišče potrebujemo šest parov plesalcev, kar zadovolji nakup teh dveh kompletov. Ker si na plesišču želimo videti slo¬ venske pare, bo treba figurice nekoliko preoblikovati. S predelavo bomo imeli še najmanj dela, če jih »preoblečemo« v gorenjsko narodno nošo (slika 2). Moški nosijo kratke hlače do ko¬ len, navadno iz irha (irharice) in visoke škornje, čez srajco pa telovnik (lajbč). Žensko nošo sestavljajo dolga svilena obleka, ki je lahko različnih barv (mo¬ dra, zelena, rdeča, rjava, siva), svilena ruta, svilen črn predpasnik in rokavci, to je bluza s kratkim životom. Bele nogavi¬ ce z bunkicami nogi optično odebelijo. Preiserjevih figuric tako ni treba veliko spreminjati: moške »nogavice« prebarva¬ mo v črne škornje, kolena pa obdamo z belimi spodnjicami. Nekaj več dela bo z žensko nošo, predvsem s predelavo klo¬ bučka v gorenjsko avbo. Vsak plesni par prilepimo na zob¬ niški podstavek, ki ga vstavimo v eno od šestih izvrtin v ploščici plesišča. V plesnem krogu jih razvrstimo izmenjaje glede na barvitost oblek plesalk in držo plesalcev. Pod kataloško številko 10250 (slika 3) najdemo 12 že pobarvanih glasbeni¬ kov pihalne godbe ali pa se odločimo Slika 2. Par v gorenjski narodni noši za komplet 18 glasbenikov (kat. št. 16353), ki jih je treba sestaviti, opremiti z inštrumenti in pobarvati (sliki 4 in 5). Godbenike prilepimo na širši del plesi¬ šča, obrnjenega proti plesalcem. Slika 3. Komplet 12 glasbenikov pihalne godbe (kat. št. 10250) Slika 1. Figurice plesalcev s kat. št. 10240 in kat. št. 10241 v merilu 1: 87 februar 2011 'im • 20 Slika 4. Komplet 18 glasbenikov (kat. št. 16353) levo roko z luknji¬ co v dlani. Skozi zarezo v prsnem košu potisnemo je¬ kleno žico 0,3 mm, ukrivljeno v obliki črke L, da na levi peti sega iz škor¬ nja. Krajši del žice, ki štrli iz prsi, vta¬ knemo v luknjico v dlani leve roke. Če zdaj potiskamo in vlečemo žico, ki štrli iz škornja, se to pomikanje prek leve dlani prenaša Slika 5. Figurice 18-članskega orkestra je tre¬ ba še sestaviti. po roki do rame in na drugi strani premi¬ ka desno roko s taktirko (slika 7). Slika 7. Dirigent premika desno roko s tak¬ tirko. Doslej opisano plesišče lahko nad¬ gradimo in naredimo zanimivejše tako, da oživimo dirigentovo desno roko, v kateri drži taktirko. Če se odločimo za sestavljive glasbenike, je to še lažje, saj dirigentovih rok ne prilepimo na telo. Na mestu med desno in levo ramo skozi telo s svedrom 0,4 mm prevrtamo luknji¬ co. Prav tako naredimo 0,4 mm široko izvrtino skozi dlan leve roke in nazadnje z istim svedrom prevrtamo levo nogo in prsni koš, na katerem zarežemo navpi¬ čno zarezo širine 0,5 mm (slika 6). Na jekleno žico debeline 0,3 mm na enem koncu nasadimo desno roko s tak¬ tirko, drugi konec žice pa potisnemo sko¬ zi luknjo med rameni in nanj nataknemo Slika 6. Prikaz predelave figure dirigenta Slika 8. Risba izvrtin v ploščici A Slika 9. Pogonski sklop spodnje strani TEE! ‘ februar 2011 Slika 10. Risba ploščice D z odprtinami V prvem delu predstavitve izdelave plesišča smo omenili 7 mm debelo plo¬ ščico A premera 70 mm iz akrilnega ste¬ kla. Vanjo izvrtamo tri luknje premera 4,5 mm, na sliki 8 označene s C, katerih središče je 23 mm oddaljeno od sredi¬ šča ploščice. V te izvrtine bomo vtaknili čepe zobnika zbirke Fischertechnik (kat. št. 31 022); (slika 9). V ploščico iz 3 mm debelega akrilne¬ ga stekla, v prejšnji predstavitvi označe¬ no z D, izdelamo odprtino, kot je prika¬ zana na sliki 10. V ta izrez bomo vtaknili gradnik Fischertechnik (kat. št. 32 064 z zobnikom 35 695 in gredjo 35 066), sko¬ zi katerega navzkrižno potisnemo dva koščka žice debeline 0,5 mm (slika 11). Mehanizem, prikazan na sliki 12, bo prek vzvoda v spodnjem levem delu sli¬ ke dvigal in spuščal jekleno žico, ki bo posredno premikala dirigentovo desno roko s taktirko. Če bomo izdelku dodali še glasbeno podlago v štiričetrtinskem taktu iz zvo¬ čnika ob plesišču, bomo na maketi do¬ segli popoln učinek. Slika 11. Gradnik zbirke Fischertechnik z ži¬ čnima odmikaloma Slika 12. Mehanizem za premikanje dirigen¬ tovih rok 29 MAKETARSTVO Big Ed - komplet fotojedkanih delov za fairey swordfish Mk. I (Eduard, kat. št BIG3285, M 1 : 32) PRIMOŽ DEBENJAK Foto: Andrej Kogovšek Češko podjetje Eduard, ki v zadnjih letih izdaja številne dobre makete, ki nikakor ne zaostajajo za izdelki znanih evropskih in azijskih proizvajalcev, še vedno ostaja zvesto svoji prvotni dejav¬ nosti, namreč izdelavi fotojedkanih de¬ lov - izdeluje jih že okoli 20 let. V 2. šte¬ vilki letošnjega letnika Tima je bil pred¬ stavljen poenostavljen komplet jedkanih delov iz Eduardovega programa Zoom, tokrat pa se bomo seznanili še z enim od velikih kompletov, ki jih Eduard trži pod imenom Big Ed. Gre za komplet dodat- je bil sicer tudi dvokrilnik, a s sodobnej¬ šo opremo in zaprto kabino. Swordfish je zaslovel predvsem z dvema bojnima operacijama - napa¬ dom na italijansko mornariško oporišče Taranta novembra 1940, ko je bilo nekaj velikih italijanskih ladij hudo poškodo¬ vanih, torpedirane bojne ladje Conte di Cavour pa jim do kapitulacije Italije leta 1943 ni uspelo popraviti, in odločilnim zadetkom v krmo slavne nemške bojne ladje Bismarck, ki je do te mere ohromil najmočnejšo ladjo nemške mornarice, da so jo lahko dotolkle britanske bojne ladje, saj jim zaradi blokiranega krmila ni več mogla uiti. Precej manj uspeha so imeli svvordfishi ob napadu na franco¬ miiiiiii iiiniiniiiinnTTTnnTTnT Ovitek kompleta Big Eci kov za Trumpeterjevo maketo znanega britanskega torpednika fairey svvord- fish v velikem merilu 1 : 32, kakovostno maketo, ki jo je mogoče z jedkanimi do¬ datki še dopolniti in izboljšati. Komplet iz serije Big Ed vsebuje vse Eduardove dodatke za omenjeno maketo v enem paketu in je namenjen bolj izkušenim in ambicioznim maketarjem. Foirey Svvordfish Fairey swordfish je bil enomotorni dvokrilni torpednik s tremi člani posad¬ ke. Imel je zložljiva krila za uporabo na letalonosilkah, kjer je bilo v hangarjih in dvigalih seveda malo prostora. Prva različica Mk.I je bila čisti torpednik, ki je nosil en torpedo pod trupom, poznej¬ še izpeljanke pa so lahko nosile tudi rake¬ te in manjše bombe pod krili. Izpeljanka Mk. III je imela pod nosom veliko »grbo« z radarjem za odkrivanje ladij. Svvordfish je bil svojevrsten anahro¬ nizem - počasen dvokrilnik s fiksnim podvozjem in odprto kabino, okrepljen z žicami med krili, in to v času, ko so že prevladovala precej hitrejša enokrilna letala z uvlačljivim podvozjem. Kljub temu je v oborožitvi ostal vse do konca 2. svetovne vojne, torej dlje kot njegov načrtovani naslednik, fairey albacore, ki Nekaj na nepobarvano plastiko nalepljenih jedkanih delov sko oporišče Mers el-Kebir blizu Orana v Alžiriji v začetku julija 1940. Takrat so Britanci po kapitulaciji Francije zadali hud udarec francoski mornarici, ker so se bali, da bi lahko padla v roke Nemcem, bojni križarki Strasbourg, ki je med obstreljevanjem edina ostala nepoško¬ dovana, pa je uspelo uiti. Popoln de- bakel so svvordfishi doživeli ob umi¬ ku nemških bojnih ladij Scharnhorst in Gneisenau ter težke križarke Prinz Eugen iz Bresta skozi Rokavski preliv v Severno morje, ko je nemška protiletal¬ ska obramba sestrelila prav vsa letala tiste eskadrilje, ki je bila maja 1941 zaslu¬ žna za uničenje Bismarcka. Polovica kompleta za notranjost 32-649 30 Komplet za zunanjost z deli za zložena krila - 32-236 februar 2011 MAKETARSTVO : m lU ^ZIZIZI i:i:i:i:i i:i:i:i:i ' , krJ L/T/rwi cizcizi i:i:i:i:i • nxxxxxxxxxxxxi rrrr . r ■ ; iiiiiixxiiiiix> f-J-J-J-J-J :::: :::: ! ! riiiiiiiiiirin z™::;:::; l JJ-l-l U-i-i-i * • riiniiiiniiii LldildZI i:i:i:i:i r~r “r~r~r“i • 4 KHIIZIZIHUU laBMmMaBMaaMiB J ■«•■■■>>■■ ■■■■■■■■■ 4 »rzizmimmi ["ITrm LLLIJ •kxxxixiixxxxxi ELI.I.I* , rixixixiiirrxii LI.I.LLL] cnzcj ; • Kzzzzzzzzzzzzzji iTm rriTi Kix«xniiiii> ImJ Lu l - LLIJ U - UJ Majhni pokrovi, tečaji in lopute - 32-240 Robustni swordfish je bil pozneje zelo koristen pri napadih na nemške podmornice, vzletal je z majhnih pomo¬ žnih letalonosilk, ki niso bile primerne za sodobnejša letala, zlasti v severnem Atlantiku. Letala tega tipa pa so delovala tudi na drugih bojiščih, npr. v Indijskem oceanu. Prvi del kompleta za notranjost 32-649 s po¬ barvanimi samolepilnimi deli zelo kakovostno maketo tega letala v treh različicah v merilu 1 : 48. V zadnjih letih sta se pojavili še dve maketi v meri¬ lu 1 : 32, ki ju izdeluje kitajsko podjetje Trumpeter. Razlika med izpeljankama Mk.I in Mk.II je v oborožitvi pod krili, zato je različna tudi površina spodnjega krila, sicer pa sta obe maketi bolj ali manj Barvasti pasovi - 32-654 standardna in ena samolepilna s po¬ barvanimi deli, med katerimi je tudi in¬ strumentna plošča), 32654 - Swordfish seatbelts« (pobarvani pasovi) ter maske za zasteklitev kabine z oznako JX094. Fotojedkanih žic v kompletu Big Ed ni, ker niso potrebne. Kdor želi jedkane žice, lahko uporabi tiste, ki so priložene Trumpeterjevi maketi, saj so dovolj do¬ bre, kdor pa ima raje žice iz drugačnega materiala, pa z jedkanimi tako ali tako ne bi bil zadovoljen. Trumpeterjeva maketa je precej do¬ bra in točna, tako da se bo marsikdo za¬ dovoljil samo z dodatnimi pasovi. Trum¬ peter med drugim ponuja dva trupa - enega v običajni svetlo sivi plastiki in enega prav takega, a prozornega, kar ma- ketarju odpira zanimive možnosti za pri¬ kaz notranjosti. V tako velikem merilu je seveda veliko prostora za dodatno detaj- liranje, še posebno z jedkanimi deli. Pri Eduardu zatrjujejo, da se po njihovih iz¬ kušnjah najbolje prodajajo dodatki za do¬ bre makete, medtem ko je za dodatke za manj kakovostne makete precej manj za¬ nimanja. Če bo tako tudi v tem primeru, bi moral biti Big Ed za maketo swordfish med njihovimi uspešnejšimi izdelki. Skratka, Trumpeterjev swordfish je po eni strani primeren za tiste, ki bi radi delov; desna polovica trupa je tu prozorna. Trup brez vgrajenih jedkanih Makete letala Maket letal swordfish je sicer kar precej, a do pred nekaj leti so bile edine spodobne tiste v merilu 1 : 72. Potem je znani japonski proizvajalec Tamiya izdal | jWWW.EDUARD.CZ _ mape in czech republic FHE DIE-CUT FLEXIBLE MASK FOR SCALE PLASTIC Klts ZDE OTEVftlT y OPEN HERE Maske -JX094 enaki. Trumpeterjevi maketi vsebujeta tudi fotojedkane dele, in sicer žice za med krili ter pasove za kabino. Pasovi po kako¬ vosti precej zaostajajo za Eduardovimi, zato je smiselno kupiti slednje. Big Ed Komplet Big Ed je videti kot nekak¬ šna čvrsta kartonasta kuverta, v kateri je pet kompletov, ki se sicer dobi¬ jo tudi posami¬ čno. To so 32236 - Swordfish Mk.I exterior (različni deli za zunanjost makete), 32240 - Svvordfish hin- ges and surface panels (različni majhni pokrovi, tečaji in lopute), 32649 - Sword- fish Mk.I interior S.A. (komplet za notranjost kabi¬ ne, v katerem sta dve fotojedkani ploščici - ena brez večjih posegov sestavili lepo make¬ to, po drugi strani pa za tiste, ki hočejo iz makete iztisniti še nekaj več, ponuja veli¬ ko možnosti, da se izkažejo. In prav tem je namenjen komplet Big Ed, ki lepo do¬ polnjuje to kakovostno maketo. Komplet toplo priporočam vsem, ki imajo izku¬ šnje z jedkanimi deli in si lahko vzame¬ jo čas za dodatno detajliranje makete. Naročite ga lahko pri Združenju gradi¬ teljev plastičnih maket Slovenije, Trža¬ ška 48,1000 Ljubljana ali prek spleta. Maketa letala swordfish z uporabljenimi Eduardovimi jedkanimi deli (Foto: Eduard) TEKI 6 februar 2011 31 W MODELARSTVO a, Thnw®> j ju« saih ju s jpaptenattadi let&Itei Odziv na lansko Timovo nagradno tekmo¬ vanje s papirnatimi letalci je bil zelo dober in udeleženci so si bili enotni, da si takih tekmovanj želijo tudi v prihodnje. Zato smo se v uredništvu odločili, da bomo tekmova¬ nje zaradi velikega zanimanja organizirali tudi v tem šolskem letu. Vse, ki bi se želeli udeležiti 2. Timovega zimskega tekmovanja s papirnatimi letal¬ ci, obveščamo, da nam lahko svoje prija¬ ve pošljejo po elektronski pošti (info@tzs. si) ali na naslov uredništva: Tehniška za¬ ložba Slovenije, revija TIM, Lepi pot 6, 1000 Ljubljana, p. p. 541, s pripisom »2. Timovo nagradno tekmovanje s pa¬ pirnatimi letalci«, najpozneje do 4. marca 2011 Tekmovanje bo v soboto 5. marca 2011 (in ne 26. februarja, kot je bilo objavljeno) z začetkom ob 10.00 v telo¬ vadnici Biotehniškega izobraževalnega centra v stavbi Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana na Ižanski c. 12 v Lju¬ bljani (nasproti Botaničnega vrta). O morebitnih spremembah in drugih po¬ drobnostih v zvezi s programom tekmova¬ nja bomo vse pravočasno prijavljene po¬ sebej obvestili po pošti. Podrobnosti bodo objavljene tudi na naši spletni strani www. tzs.si. Tekmovanje bo potekalo s preprostimi papirnatimi letalci, zgibanimi iz enega li¬ sta pisarniškega papirja formata A4, ki jih bodo tekmovalci po svoji zamisli naredili na samem tekmovanju, in sicer bo v treh panogah: - trajanju leta, - dolžini leta, - in natančnosti pristajanja v cilj. Tekmovalec si bo lahko za vsako panogo po želji pripravil drug model ali pa bo vse lete opravil z istim modelom. V vsaki panogi bo imel tekmovalec na vo¬ ljo več poskusov, odvisno od števila udele¬ žencev. Za končno uvrstitev se bo upošte¬ val seštevek trajanja vseh letov oziroma točk v posameznih panogah. Tekmovalci bodo razdeljeni v dve starostni skupini (učenci do 3. razreda in učenci do 9. razreda). Najboljši trije udeleženci tekmovanja v vsa¬ ki starostni skupini bodo prejeli diplome in praktične nagrade. TIMOV NAGRADNI NATEČAJ »Tekmovanje z modeli toplozračnih balonov« Tema letošnjega Timovega natečaja so MODELI TOPLOZRAČNIH BALONOV MODELI TOPLOZRAČNIH BALONOV • Cilj tekmovanja je izdelati model toplozračnega balona, ki bo v seštevku časov treh poletov najdlje ostal v zraku. • Model je lahko izdelan iz kakršnih koli gradiv. Običajno je to ta¬ nek papir, plastična folija ali tkanina. • Z modelom lahko tekmuje posameznik ali dvojica. • Na tem tekmovanju lahko nastopijo učenci do 9. razreda osnov¬ ne šole. • Sodelovati je mogoče z modelom toplozračnega balona, nare¬ jenem po vzorcu oz. priporočilih, ki so že bili objavljeni Timu, ali izdelanem po lastni zamisli, pri čemer je treba upoštevati dolo¬ čila nacionalnega modelarskega pravilnika za modele balonov na topel zrak: Pravilnik za tekmovanje z baloni na topel zrak 1. Cilj tekmovanja Tekmuje se v disciplini trajanja leta z baloni, polnjenimi s toplim zrakom, ki med letom ne nosijo kurišča. Velikost balonov ni ome¬ jena. 2. Gorivo Za polnjenje balona je dovoljeno 10 cm 3 tekočega goriva in v ta namen se uporablja posebno kurišče. Sodnik odmeri količino goriva z menzuro ali injekcijsko brizgalko, ga natoči v kurišče in prižge. Čas priprave teče od trenutka, ko so¬ dnik prižge gorivo. 3. Priprava na let Priprava na let lahko traja največ tri minute in traja od trenutka vži¬ ga goriva do trenutka, ko tekmovalec izpusti balon. 4. Število letov Vsak tekmovalec ima pravico do treh uradnih letov in lahko v ta namen uporablja dva balona. V vsakem letu sta dovoljena dva poskusa. 5. Uradni let Uradni let velja, a) če je prvi poskus enak ali večji od 10 sekund in b) če je drugi poskus opravljen, ne glede na dolžino leta. 6. Poskus Poskus je tedaj, a) če tekmovalcu v roku treh minut ne uspe spustiti balona, b) če je let krajši kot 10 sekund. 7. Veljavnost leta Let je neveljaven in znaša nič točk, a) če se balon med polnjenjem vname ali b) če se tudi drugi poskus konča brez rezultata. 8. Merjenja časa leta Uradno merjenje časa leta se začne v trenutku, ko tekmovalec izpusti balon in je največ 120 sekund. 9. Uvrstitev Vsaka sekunda se oceni z eno točko. 0 uvrstitvi odloča vsota točk vseh treh letov. • Na natečaj se je mogoče prijaviti do 16. 5. 2011. Udeleženec sodeluje na natečaju tako, da izpolni pisno prijavo in jo pošlje na naslov: Tehniška založba Slovenije, Lepi pot 6, p. p. 541, 1001 Ljubljana z oznako »Timov nagradni natečaj« ali po ele¬ ktronski pošti na naslov: info@tzs.si. • Tekmovanje bo potekalo v soboto, 21. 5. 2011 na Ljubljanskem barju v bližini Tehniškega muzeja Slovenije v Bistri. Nagrade Najuspešnejšim udeležencem bomo podelili nagrade iz sklada TZS in nagrade naših sponzorjev. Ostale podrobnosti v zvezi z nagradnim natečajem boste našli tudi v prihodnjih številkah Tima in na spletni strani www.tzs.si. 32 februar 2011 TIH 6 ELEKTRONIKA Elektronika za začetnike (6. del) Tranzistor MOSFET BOJAN KOVAČ Tranzistor z učinkom polja (FET) te¬ melji na nadzorovanem električnem po¬ lju in s tem na nadzorovani prevodnosti kanala z vplivom na nosilce toka v pol- prevodniškem materialu. Tranzistorje FET včasih imenujemo tudi unipolarni tranzistorji, ker uporabljajo nosilce toka enega tipa, medtem ko bipolarni (BJT) tranzistorji uporabljajo nosilce obeh tipov. V nasprotju z bipolarnim tranzi¬ storjem, kjer smo velikost kolektorskega toka (tok med kolektorjem in emitor- jem) upravljali z baznim tokom, ima za regulacijo toka ta skupina tranzistorjev popolnoma napetostni pristop in toka za upravljanje sploh ne potrebujemo. V principu z nivojem napetosti na vratih ustvarimo električno polje, s katerim ši¬ rimo in ožimo kanal, po katerem potuje¬ jo nosilci toka in s tem določamo, koliko nosilcev toka bomo spustili skozenj. Iz skupine tranzistorjev FET bomo bolj po¬ drobno spoznali delovanje tranzistorjev DE-MOSFET in E_MOSFET, ki se največ¬ krat uporabljata in sta tipična predstav¬ nika napetostno krmiljenih elementov. Oznake pomembnejših napetosti in tokov na slikah: U DS - napetost med ponorom in izvo¬ rom (drain-source voltage) U GS - krmilna napetost na vratih (gate- to-source voltage) I D - tok skozi FET (drain current) MOSFET - tranzistor z vgrajenim kanalom DE-MOSFET pomeni Depletion & En- hancement mode Metal-Oxide-Semicon- ductor Field Effect Transistor. Kratica DE-MOSFET pojasnjuje način njegovega delovanja, ki je kombinacija dveh principov. Depletion mode (z izpraznitvijo) je način delovanja, ko z nivojem negativne napetosti na vratih (G) povečujemo iz¬ praznjeno območje brez nosilcev toka v od kanala s slojem silicijevega oksida SiO 2 , ki je izolator. Med kanalom in vrati torej ni spoja P-N. Za pravilno delovanje je dodan priključek za polariziranje sub¬ strata (SS). Na velikost toka I DS skozi FET vplivamo na enega od prej omenjenih načinov (depletion mode ali enhance- Prerez skozi N-kanalni DE-MOSFET Brez napetosti na vratih Ug = 0 V Slika 2. Zgradba MOSFET- tranzistorja z vgrajenim kanalom Negativna napetost na vratih ■ Ug Pozitivna napetost na vratih + Ug Slika 3- Delovanje MOSFET- tranzistorja z vgrajenim kanalom N-kanalni DE-MOSFET P-kanalni DE-MOSFET Slika 1. Shematski simboli tranzistorja DE-MOSFET kanalu med izvo¬ rom (S) in pono¬ rom (D), s čimer vplivamo na tok skozi FET - I D . Enhancement mode (s poveča¬ njem kanala) je na¬ čin delovanja, pri katerem se zaradi N-kanalni DE-MOSFET je zgrajen na substratu tipa P, v katerega je fizično vde¬ lan kanal N, kot prikazuje slika 3. Kanal je s plastjo SiO 2 električno izoliran od vrat. Pri nekaterih diskretnih komponentah je priključek substrata (SS) izveden kot po¬ seben četrti izvod, običajno pa je že no¬ tranje povezan na izvor (S) in imata enak potencial (glej simbol na sliki 2). električnega polja med vrati (G) in substratom (SS) na povr¬ šini substrata inducira dodatni prevodni kanal, ki prispeva dodatne nosilce toka, poveča presek vgrajenega kanala, zmanj¬ ša njegovo upornost in s tem omogoči, da lahko skozenj teče več toka. Poglejmo si poenostavljeno zgradbo DE_MOSFET-a. Najprej bomo lahko opazili, da je ko¬ vinski priključek vrat (elektroda) ločen ment mode). V katerem načinu bo v ne¬ kem trenutku deloval, je odvisno od po- laritete napetosti na vratih. Ob negativni napetosti vrat (G) glede na izvor (S) bo DE-MOSFET deloval v načinu depletion in pri pozitivni v načinu enhancement. Različna območja delovanja so za boljše razumevanje na slikah 2 in 3 označena s točkami A, B in C. Sliki 2 in 3 prikazu¬ jeta zgradbo in delovanje DE-MOSFET-a, karakteristiki odvisnosti toka I D od nape¬ tosti U G pa sta na slikah 4 in 5. Opis delovanja Če je na vratih napetost U GS = 0 (to¬ čka »A«), na elektrodi ni naboja, zato imajo elektroni, ki so glavni nosilci toka v kanalu, prosto pot med izvorom (S) in ponorom (D). MOSFET z vgrajenim ka- Trn • februar 2011 33 ELEKTRONIKA nalom torej prevaja tok, čeprav na vratih nimamo priključene nobene napetosti. Če priključimo na vrata pozitivno napetost U GS > 0 (točka »C«), bo pozitiv¬ no električno polje še pospešilo vstop negativno nabitih elektronov iz okoli¬ ce priključka izvora (S) v kanal. Ker bo v kanalu več nosilcev toka, se bo zniža¬ la upornost kanala in bo skozenj lahko tekel večji tok. Vrzeli v substratu tipa P se bodo zaradi pozitivnega elektri¬ čnega polja umaknile od kanala, ker jih pozitivni naboj odbija. Negativni nosilci - elektroni bodo na površini substrata kot manjšinski nosilci v tipu P oblikovali še dodaten induciran kanal in s tem po¬ večali presek kanala, zmanjšali njegovo upornost in povečali število nosilcev toka. S priključitvijo pozitivne napetosti na vrata (G) tranzistorja CMOS z vgra¬ jenim kanalom se poveča tok I DS zaradi dodatnega induciranega kanala v sub¬ stratu tipa P. Če priključimo na vrata negativno na¬ petost U GS < 0 (točka »B«), dobimo pojav praznjenja kanala (tako kot pri JFET-u), ko bo negativno električno polje upo¬ časnilo prehod elektronov skozi kanal tipa N. V okolici priključka vrat (G) se v kanalu v odvisnosti od nivoja negativne napetosti na vratih izoblikuje izpraznje- Slika 5. Karakteristika napetosti na vratih je tipa P, negativni nosilci toka - elektroni v manjšini. Substrat je povezan na isti potencial kot izvor (S). V smislu orientacije spoja P-N so razmere podobne kot pri bipolarnem tranzistor¬ ju PNP - diodi kažeta smer od substrata proti izvoru (S, dioda ni polarizirana, ker ni napetostne razlike) in proti ponoru (D, dioda je polarizirana v zaporni sme¬ ri); (slika 7). Če začnemo na vratih postopoma večati napetost (U GS > U GST > 0, točka »B«) nad napetostjo praga pre¬ vajanja U GST , dobijo vrata pozitiven naboj, ki prek izo- Zdaj že poznamo delovanje tranzistor¬ ja DE-MOSFET. Zna¬ nje bomo nadgradili z opisom delovanja tranzistorja E-MOS- FET, ki je najpogo¬ stejša oblika tranzi¬ storja FET. Zgrajen je podobno kot DE- N-kanalni E-MOSFET P-kanalni E-MOSFET Slika 6. Simbol N- in P-kanalnega E-MOSPET-a Slika 4. Karakteristike toka ID ob različnih napetostih UGS na vratih no območje, v katerem ni nosilcev toka. Pri dovolj nizki napetosti na vratih (G) tranzistorja negativni električni naboj iz kanala izrine vse elektrone, zato tok ne teče več. To napetost imenujemo prag prevajanja U GST (threshold voltage). Karakteristiko delovanja tranzistor- MOSFET, vendar nima vgrajene¬ ga kanala. Takoj se nam zastavi vprašanje: »Kako pa potem sploh lahko prevaja tok?« Poglejmo si še njegovo zgradbo in delo¬ vanje. Če vrata niso na nikakršnem potencialu (U GS = 0, točka »A«), tok ne teče. Če želimo, da tok steče, moramo na vrata priključiti neko pozitivno na¬ petost, ki mora biti večja od U GST . Takšen tranzistor si pravzaprav želimo imeti, ka¬ dar naj bi deloval kot stikalo: če ni poten¬ ciala na vhodu, naj ostane zaprt. To je zdaj malce drugače kot pri prejšnji izvedbi FET. Tok ne teče, ker so v substratu, ki lacijskega sloja SiO 2 s substratom tipa P ustvari električno polje (kot napolnjen kondenzator). Vsi večinski nosilci toka v substratu (vrzeli) se pod vplivom ele¬ ktričnega polja (delci z enakim nabojem se med sabo odbijajo) umaknejo s povr¬ šine substrata, manjšinski nosilci (elek¬ troni) pa se zberejo tik pod površino substrata, ker jih privlači pozitivni naboj na vratih FET. Na površini substrata se ustvari nekakšen induciran most, ki ga sestavljajo pritegnjeni elektroni. Izvor (S) in ponor (D) zdaj povezujejo negativ¬ ni nosilci toka, zato začne teči tok. Višja je napetost na vratih (G), več elektronov se bo zbralo na površini, globlji bo indu¬ ciran kanal (most) v substratu, nižja bo upornost med izvorom (S) in ponorom (D) in večji tok I D bo lahko tekel skozi FET. Na sliki 9 so narisane karakteristike toka I D v odvisnosti od napetosti U G in tri območja prevajanja tranzistorja MOS- FET: omsko območje, območje nasičenja in območje preboja, kjer naj tranzistor jev CMOS z vgrajenim kanalom si lahko ogledamo na sliki 4. Pri napetostih U GS nad 0 V tranzistor prevaja tok s še do¬ datnim induciranim kanalom, pri bolj negativni napetosti pa se prevodnost vgrajenega kanala manjša, ker se veča iz¬ praznjeno območje brez nosilcev toka. Izbira takšnega FET-a je idealna rešitev, kadar želimo krmiliti velikost toka I D skozi FETz izmenično napetostjo. MOSFET - tranzistor z induciranim kanalom E-MOSFET = Enhancement mode Metal-Oxide-Semiconductor Field Effect Transistor Slika 7. Prikaz zgradbe EMOSFET-a 34 februar 2011 TIH 1 ELEKTRONIKA Slika 8. Karakteristika napetosti vrat MOSFET ne bi nikoli deloval. Vidimo, da začne v območju preboja tok v nekem trenutku strmo naraščati brez omejitve, kar pomeni, da lahko ta tok v hipu uni¬ či naš tranzistor. Kako se temu izogniti? Počakajmo do prihodnjič. Zaključek Če smo pozorno prebrali vse napisa¬ no, nam bo za naše potrebe prav gotovo bolj všeč E-MOSFET. Deluje kot neka¬ kšen ventil: če na vratih ni priključene pozitivne napetosti, bo ostal zaprt. Ko Slika 9. Karakteristike odvisnosti ID od napetosti na vratih (G) ga želimo »odpre¬ ti«, mu na vrata pripeljemo pozi¬ tivno napetost, ki mora biti večja od U GST , ki je napetost praga prevajanja. Koliko bomo tran¬ zistor odprli (ka¬ kšen maksimalni tok bo lahko tekel skozenj), je odvi¬ sno od nivoja po¬ zitivne napetosti, ki jo pripeljemo na vrata. Pozitivno na¬ petost imamo ve¬ dno na razpolago, saj z njo napajamo celotno vezje. Ni nam treba skrbeti za dodaten vir napajanja, ki bi dajal bolj ne¬ gativno napetost, kot je napetostni nivo izvora (S). MOSFET, ki tako deluje, lahko vgradimo v elektronska vezja, kjer ga bomo upravljali z logičnimi nivoji (logi¬ čna vezja, mikrokontroler) in bo deloval kot stikalo, ali v čisto analogna vezja, kjer bo deloval kot tokovni regulator ali mor¬ da ojačevalnik signala. Vsekakor je zelo uporaben element, ki tokovno ne obre¬ menjuje vira signala in se vede podobno kot kondenzator. Da se na lastne oči prepričamo, ali E-MOSFET resnično deluje tako, kot je bilo opisano, bomo v naslednji števil¬ ki Tima podrobno opisali in sestavili preprosta vezja, s katerimi bomo lahko sami preizkusili delovanje E-MOSFET-ov, dokazali, da s svojim vhodom na vratih (G) ne obremenjujejo (napetostnega) vira signala in naredili preprosto regu¬ lacijo svetlobe male 12-V avtomobilske žarnice. Vse, kar bomo izmerili in preizku¬ sili, nam bo v prihodnosti koristilo pri praktičnem delu z njimi in pozneje pri samostojnem načrtovanju elektron¬ skih vezij z uporabo tranzistorjev MOS¬ FET. zgradbe 21.stole! spletnosti 12 ŠTEVILK revije RAČUNALNIŠKE NOVICE |_. Pametne l I F V«edčču • Kaj prinaša novi Windows7K—- „ A, RAČUNALNIŠKE NOVICE bralcem revije TIM ponujajo POSEBNO PONUDBO! Naročite lahko na narocnine@nevtron.si ali 01 620 88 03, kjer navedete geslo TIM. Posebna ponudba velja samo do 31.3.2011! 35 IZDELEK ZA DOM MATEJ PAVLIČ Foto: Manco Pavlič Marec je mesec, ko otroci svojim mamam za njihov praznik lahko izkaže¬ jo hvaležnost za vse, kar te storijo zanje, tudi s kakšnim uporabnim predmetom, ki so ga izdelali sami. In šatulja za shra¬ njevanje nakita, ličil, spominkov, igral¬ nih kart ali različnih drobnarij je prav gotovo vedno dobrodošel izdelek. Če ni samo uporabna, ampak je poleg tega tudi nekaj posebnega, potem je bodo obdarovanke še toliko bolj vesele. Izdelek na sliki 1 na prvi pogled spominja na košarico, spleteno iz vrbo¬ vih šib, v resnici pa je v celoti zlepljen iz kosov vezane plošče. Njegova dobro¬ došla lastnost je, da mu lahko poljubno povečate ali zmanjšate končno velikost, in sicer tako, da načrt iz revije v fotoko- pirnici ustrezno povečate ali zmanjšate. Izdelek na objavljenih fotografijah je na¬ rejen iz 13 plasti 5 mm debele bukove ve¬ zane plošče, zaradi česar so stene visoke 50 mm. Na splošno je višina šatulje od¬ visna od skupnega števila in debeline delov št. 2, ki z lepljenjem drugega na drugega tvorijo njen obod debeline 8 mm. Še več možnosti ponuja uporaba različno debele vezane plošče ali zgolj kombiniranje oz. združevanje več delov št. 2, pri čemer lahko dobimo zelo zani¬ mive učinke (slika 4). Izdelava šatulje ni zahtevna, zato se je lahko lotijo tudi začetniki, za katere bo izžagovanje posameznih sestavnih delov ovalne oblike in z razmeroma pre¬ prostim vzorcem imenitna priložnost za nabiranje izkušenj pri uporabi ročne ali električne modelarske rezljače. Vse skupaj seveda terja dobršno mero na¬ tančnosti, vendar bodo manjše napake in nepravilnosti zaradi izbrane oblike vzorca komajda opazne. Kdor ima elek¬ trično rezljačo, ki omogoča rezljanje de¬ belejšega gradiva (npr. dveh kosov 5 mm debele vezane plošče naenkrat), naj jo vsekakor uporabi, saj bo šatuljo s pomo¬ čjo tega orodja naredil mnogo hitreje. Gradivo in orodje Vsi sestavni deli šatulje so iz 5 mm debele vezane plošče. Izjema je krogli¬ ca s premerom 20 mm, ki služi za lažje dvigovanje pokrova, na katerega je s spo¬ dnje strani privita s 25 mm dolgim le¬ snim vijakom. Za lepljenje stranic šatulje je primerno vsako belo (polivinilaceta- tno) lepilo za les (npr. Mekol special ali Mekol express), za zaščito izdelka pred prahom in vlago pa kateri koli premaz za les (npr. akrilni lak ali olje za les). Zaradi lažjega nanašanja je zelo uporaben tudi lak v pršilki. Od orodja potrebujete ročno (ali električno rezljačo) z žagicami št. 4 ali 5, škarje, modelarski vrtalnik, sveder za les 0 1 in 3 mm, izvijač, brusilni papir, nekaj modelarskih ali manjših mizarskih svor in čopič. Izdelava Ker bi bilo prerisovanje oz. kopiranje sestavnih elementov šatulje ter še zlasti 10 obrisov segmenta stene neposredno na vezano ploščo preveč dolgotrajno in nenatančno, raje naredite ustrezno 36 Merilo 1 : 1 MODELARSTVO število fotokopij načrta. Razrežite jih s škarjami, na hrbtni stran premažite z odstranljivim lepilom (npr. Scotch Re-positionable ali Scotch UP) v stiku in nalepite na obrušen kos vezane plošče (slika 2). Pri razporejanju kopij sesta¬ vnih delov na vezano ploščo vam ni tre¬ ba preveč paziti na smer letnic in morebi¬ tne poškodbe (globoke raze, razpoke, grče ipd.), saj te razen na pokrovu ne bodo nikjer vidne. Nanos odstranljivega lepila mora biti tanek in enakomeren. Dobro namažite zlasti robove, sicer se vam bodo med rezljanjem vihali. Da bi lahko izrezljali notranje zaklju¬ čene površine delov 2, morate v vsakega od teh elementov z modelarskim vrtalni¬ kom in s tankim svedrom za les najprej izvrtati luknjico. Skoznjo s spodnje strani potisnite v modelarski lok vpeto žagico in jo zategnite še z vijakom na vrhu loka. Uporabite žagice št. 4 ali 5, saj bo rez le tako čist in gladek. Pri rezljanju bodite čim bolj natančni. Ostre prekinitve obri¬ sa na segmentih stene (2) naredite tako, da žagico vodite do koničastega vrha, se nato vzvratno vrnete za nekaj milime¬ trov, z nekaj kratkimi in hitrimi poteza- Podjetje Dremel je pravi naslov za vse tiste, ki se vneto ukvarjajo s projekti »naredi sam«, restavriranjem, obdelavo lesa, modelarstvom in drugimi hobiji. Od iznajdbe večnamenskega električnega orodja Dremel pred več kot sedemdesetimi leti je Dremel v tej kategoriji postal znamka, kiji mnogi zaupajo in ki ponuja izdelke za širok krog uporabnikov. V seriji večnamenskih orodij Dremel ponuja novo orodje serije 4000 s 175 W moči in popolnoma nastavljivo hitrostjo med 5000 in 35.000 vrt/min za širok obseg del. Ta prilagodljiva motorna enota visoke hitrosti lahko poganja različne komponente sistema, pri katerem je na voljo več kot 150 različnih kosov pribora in nastavkov. www.dremeleurope.com Prodaja: Bauhaus Zastopa: Robert Bosch, d. o. o., Celovška 228,1117 Ljubljana, tel.: 01/583 9133 TEH ‘ februar 2011 39 IZDELEK ZA DOM mi navzgor in navzdol obrnete žagico za 180°, se spet vzvratno vrnete do ko¬ ničastega vrha ter nato nadaljujete z ža¬ ganjem do naslednjega koničastega vrha (slika 3). Morda je slišati zapleteno, a ko boste enkrat osvojili to metodo, jo boste poslej izvajali povsem samodejno. Po končanem žaganju najprej pre¬ vidno odstranite vse preostale koščke prilepljenega papirja, nato pa s finim brusilnim papirjem narahlo posnemite vse robove, medtem ko robove dna (1), zgornjega roba (3 a) in pokrova (4) lah¬ ko zaoblite nekoliko bolj. S sestavljanjem začnite pri dnu (sli¬ ka 5) in nato lepite segmente stene (2) drugega na drugega. Ob tem pazite, kako jih obračate, da ne pokvarite vzor¬ ca, ki ste ga izbrali. Lepilo nanašajte čim bolj na tanko in enakomerno. Zlepek na koncu trdno stisnite (slika 6) in pustite čez noč, da se dobro posuši. Pokrov šatu- Ije sestavljata del 3 b, ki je ostal od izža- govanja zgornjega roba (3 a), in nekoliko večji zunanji del (4), ki ju zlepite (sli¬ ka 7), nato pa skozi luknjo na njuni sre¬ dini od spodaj navzgor privijte še lesni vijak, ki bo držal ročaj (5) za lažje dvigo¬ vanje pokrova (slika 8). Pred lakiranjem oz. nanašanjem olja površino in robove šatulje še enkrat narahlo zgladite s koščkom že nekoliko izrabljenega vodnobrusilnega papirja. Izdelek tako z zunanje kot tudi z notra¬ nje strani zaščitite z vsaj dvema nanoso¬ ma (slika 10). Kdor bi notranje stene šatulje raje prelepil s svilo, žametom ali čim podo¬ bnim, naj namesto nazobčanega notra¬ njega obrisa segmentov stene izžaga kar gladko elipso, s čimer si bo prihranil ne¬ kaj časa in truda. Material za oblogo naj ne bo pretanek. Stene je najlažje obložiti tako, da na 49 x 400 mm velik trak ne¬ koliko tršega kartona nalepite približno 60 x 420 mm velik kos izbranega blaga (ti meri veljata za šatuljo iz desetih 5 mm debelih segmentov). Z univerzalnim lepilom (npr. UHU alleskleber kraft) namažite samo zgornji in spodnji rob hrbtnega dela kartonskega traku, kamor boste zavihali blago. Na koncu z blagom obložite še dno. V ta namen iz tršega kartona izrežite oval, katerega velikost je podana pri sliki 9- Kos blaga naj bo za kak centimeter večji, da ga boste lahko zavihali prek roba kartona in na spodnji strani zalepili (slika 9). Osušen zlepek nalepite na dno šatulje. 40 LRPS10 BLASTTC LRP je svojo novo serijo električnih avtomobilov v merilu 1 : 10 dopolnil s cestnim modelom S10 blast TC. Model ima enako geometrijo podvozja kot te¬ kmovalni dirkalniki, podvozje pa je pri¬ lagojeno za čim boljši oprijem na slabših površinah, kot so parkirišča in igrišča. Konstrukcija podvozja je dovolj močna, da prenese tudi obremenitve najmoč¬ nejših brezkrtačnih pogonskih motor¬ jev. Model je na voljo že pripravljen za vožnjo (RTR) z vso opremo po ceni 159,90 EUR ali samo kot podvozje s kole¬ si in karoserijo za 99,90 EUR. Mantua Model, d. o. o., C. Andreja Bitenca 36, 1210 Ljubljana - Šentvid, tel.: 01/512 03 20, e-pošta: info@mantua-model.si, www.mantua-model.si OSVETLITEV ZA LETEČE MODELE MULTIPLEX MULTI LIGHT Da bodo vaši leteči modeli čim bolj po¬ dobni pravim letalom lahko uporabite nov Multiplexov sistem za osvetlitev. Izbor LED diod ustreza osvetlitvi pravih letal, v kompletu so vključene pozicijske svetleče diode (rdeča, zelena in bela) ter rdeča in bela utripajoča na 1 m dol¬ gih kablih. Krmilna elektronika ima še dodatno priključno mesto, ki ga lahko uporabite na primer za pristajalno LED luč. Elektronika omogoča upravljanje osvet¬ litve prek RV-oddajnika s funkcijami: vse izključeno, pozicijske luči vključe¬ ne, pozicijske luči s pristajalno lučjo in utripajočimi lučmi vključene. Ob nepo¬ srednem priklopu na baterije so vse luči neprestano prižgane. Tehnični podatki: sistem lahko napaja¬ mo neposredno ali prek sprejemnika, vhodna napetost 5,8-8,4 V, poraba ener¬ gije je odvisna od vklopljenih porabni¬ kov 3,5/23/31 mA, dimenzije krmilne elektronike - 45 x 20 x 10 mm, masa brez LED diod 9 g. Cena je 19,90 EUR. Mibo modeli, d. o. o., Tržaška 87b, 1370 Logatec, tel.: 01/759 01 00, 041/669 111, e-pošta: shop@mibomodeli.si http://shop.mibomodeli.si RV-NAPRAVA EURGLE 2,4 GHz Na trgu je popolnoma nova 3-kanalna RV-naprava proizvajalca Eurgle (prodaja se tudi pod drugimi blagovnimi znam¬ kami) z velikim in preglednim LCD za¬ slonom. Naprava ima mehko vzmeteno kolo za zavijanje, kar je zelo zaželeno pri mnogih modelarjih. Enako kot za avtomobilske modele je primerna tudi za plovila. Ponuja spomin za devet mo¬ delov. V meniju najdete naslednje nasta¬ vitve: izbira modela in imena, servo re- verse, end point, trim, dual rate, ekspo¬ nentne nastavitve in ABS funkcija. Poleg naprave dobite v paketu še USB kabel za povezavo in uporabo VRC simulatorja na računalniku. Cena RV-naprave je 58,00 EUR. Modelar.si, tel.: 031/351-853, e-pošta: info@modelar.si, www.modelar.si februar 2011 T£K|‘ ELEKTROTEHNIKA Namizni ventilator ANICA ZALAR Pri pouku tehnike in tehnologije v 8. razredu ali pri izbirnih predmetih s tehničnega področja lahko izdelamo model namiznega ventilatorja, ki nas bo hladil v vročih dneh. Izdelava zahteva kar nekaj spretnosti in natančnosti pri delu. Gradiva lahko dobimo v kompletu gradiv za pouk tehnike in tehnologije ali izbirnih predmetov, lahko pa ga kupimo tudi posebej. Za izdelavo potrebujemo naslednje: kos masivnega smrekovega lesa, akrilno steklo, penjeni PVC. Gradiva: - masiven les (smrekovina), - akrilno steklo, - penjeni PVC, - aluminijasta pločevina (0,5 mm), - samorezni vijaki za pritrditev (6 kosov), - vezne žice, - baterija (1,5 V), - stikalo. Orodje in pripomočki: - svinčnik, - ravnilo ali trikotnik, - koničasto šestilo, - točkalo, - zarisovalna igla, - kladivo, - škarje za rezanje pločevine, - pila s finim nasekom, - električna rezljača ali vbodna žaga, - kemični svinčnik ali tanjše vodoodporno pisalo, - vrtalni stroj, - svedra 0 2 mm in 0 3 mm, - brusilni papir (različne zrnatosti) na kladici ali kolutni brusilnik, - pripomoček z uporovno žico za lokalno segrevanje, - električni odstranjevalnik barve, - križni izvijač, - spajkalnik. Izdelava Pripravimo si vsa potrebna gra¬ diva (slika 1), orodje in stroje, ki jih bomo potre¬ bovali pri izdelavi. Mere izdelka po¬ vzamemo po pre¬ dlaganem načrtu. Podstavek izdela¬ mo iz masivnega smrekovega lesa s pomočjo elek¬ trične rezljače ali vbodne žage (sliki 2 in 3). Plošči iz akrilnega stekla in penjenega PVC, ki sta lahko poljub¬ ne barve, sta pre¬ vlečeni s folijo, na katero lahko zari¬ sujemo s tanjšim vodoodpornim pi¬ salom ali kemi¬ čnim svinčnikom m februar 2011 41 ELEKTROTEHNIKA (slika 4). Nosilec in objemko prav tako izžagamo z električno rezljačo (sliki 5 in 6). Robove pobrusimo z grobim, nato še s finim brusilnim papirjem ali s kolut- nim brusilnikom (slika 7). Na označe¬ nih mestih na nosilcu izvrtamo luknje s premerom 3 mm (slika 8). Skoznje bomo privili lesne vijake. Nato pripravi¬ mo pripomoček za lokalno segrevanje in električni odstranjevalnik barve. Me¬ sta pregibov nosilca segrejemo in dele upognemo (slika 9). Folijo odstranimo s plošče tik pred segrevanjem. Objemko segrejemo z odstranjevalnikom barve in jo ovijemo okrog elektromotorja. Za vetrnico uporabimo kos tanke alumini¬ jaste pločevine debeline 0,5 mm. Nanj s koničastim šestilom iz istega središča zarišemo tri koncentrične kroge s pol¬ meri 7 mm, 17 mm in 30 mm (slika 10). Krožnice razdelimo na 8 delov. V zunanji največji kolobar zarišemo krake vetrni¬ ce s polmerom 13 mm. Obliko izreže¬ mo s škarjami za rezanje pločevine (sli¬ ka 11). Zareze med kraki morajo segati do najmanjše notranje krožnice. Dobi¬ mo vetrnico, ki je po obliki podobna štiriperesni deteljici. Robove popilimo (slika 12) in v sredini izvrtamo luknjico s premerom 2 mm za gred elektromotorja. Vsak krak upognemo pod kotom 30° do 45° proti ravnini vetrnice. S tem imamo pripravljene vse sestavne dele ventila¬ torja (slika 13). Vetrnico prispajkamo na gred elektromotorja, tega pa pritrdimo z objemko, ki jo prilepimo na nosilec. Na kontakte elektromotorja prispajkamo izolirani žici, ki ju povežemo z baterijo in stikalom. Nosilec in stikalo pritrdimo na leseni podstavek, baterijo pa na plastični nosilec. Ventilator je tako narejen in ga lahko preizkusimo (slika 14). 42 februar 2011 tff ’ 6 ELEKTROTEHNIKA Kosovnica TIMI februar 2011 NAMIZNI VENTILATOR Risala: Anica Zalar 43 c ZA SPRETNE ROKE Ž3 y_f_L 1i_ll liži MIHA ČUDEN Presežek platna zalepimo čez robove platnic. Pri tem ne smemo pozabiti, da moramo pred lepljenjem na vseh štirih ogliščih odrezati košček platna, kar bo omogočilo lažje in lepše oblikovanje vo¬ gala platnice. Trikotni košček odrežemo Knjige, zbirke popisanih ali poti¬ skanih listov papirja, nas spremljajo že dolgo časa in jih jemljemo kot samo¬ umevne. Skozi leta se je njihov razvoj spreminjal, med drugim tudi način ve¬ zave. Splošno gledano delimo vezavo na mehko in trdo. V tem članku bo opi¬ san postopek trde vezave, pri katerem se zbirka listov lepi in ne šiva, kot je v navadi pri profesionalni vezavi knjig. Negativna lastnost lepljenih listov je manjša obstojnost, vendar ob natančni izdelavi in pravilnem ravnanju s knjigo lahko zelo podaljšamo življenjsko dobo končnega izdelka. Za izdelavo potrebujemo material za platnice (najprimernejša je lepenka poljubne debeline), platno, v katerega bomo platnice ovili, organtin (material, podoben gazi, ki v kombinaciji z lepi¬ lom drži skupaj blok listov), belo lepilo za les, lepilo za papir ter papir, iz kate¬ rega bo narejen blok oz. sredica knjige. Osnovne materiale za vezavo lahko kupi¬ mo v trgovinah s papirnimi gradivi (npr. Europapier v BTC-ju v Ljubljani). Postopek izdelave Začnemo z razrezom materiala za platnice. Za knjižico potrebujemo tri kose lepenke, sprednji, zadnji in hrbtni (vmesni) del, ki bo obe platnici povezo¬ val (slika 1). Slika 1. Izrezovanje platnic iz lepenke Zapomniti si moramo, da sta platni¬ ci zmeraj večjih dimenzij kot papirni blok med njima (razlika je po navadi nekaj milimetrov, kar je odvisno od že¬ lje posameznika). Širina hrbtnega dela, ki povezuje obe platnici, mora biti vsota dveh debelin lepenke (sprednje in zad¬ nje platnice) in debeline bloka papirja v sredini. Izrežemo še platno, ki bo ovijalo (po¬ vezovalo) obe platnici, katerega dimen¬ zije morajo biti nekoliko večje, in sicer toliko, da so z vsake strani daljše za pri¬ bližno 2 cm (slika 2). Presežek bo zapo¬ gnjen čez rob platnic. Platno mora biti v enem kosu, nanj pa pozneje z belim lepilom za les (npr. Slika 2. Platno mora na vsaki strani segati čez rob za približno 2 cm. pod kotom 45° tako, da od vogala platni¬ ce še vedno ostane približno 2 mm pla¬ tna (slika 5). Slika 5. Odrezovanje platna na vogalih pod kotom 45° Mekol podjetja Mitol) prilepimo tri kose lepenke. Vsi trije kosi lepenke morajo biti med seboj vzporedni in po¬ ravnani. Razmik med hrbtnim (sredin¬ skim) delom in sprednjim oz. zadnjim mora biti 4-5 mm. Vsak kos posebej po površini premažemo z belim lepi¬ lom za les in ga položimo na prej to¬ čno označeno mesto na platnu. Nato vse skupaj obrnemo in z roko ali še la¬ žje s plastično lopatico iztisnemo vse mehurje z rahlimi potegi proti robo¬ vom. Priporočljivo je, da si pred tem nataknemo bombažne rokavice, saj lahko med lepljenjem na zunanjo stran platna prenesemo odtise, ki jih je težko odstraniti, še posebno pri določenih barvah platen, kjer je to še bolj opazno (sliki 3 in 4). Slika 3- Premazovanje platnice z belim lepi¬ lom za les Presežek platna bo imel obliko trape¬ za. Vsak presežek zavihamo in prilepimo posebej, najprej na zgornji in spodnji strani, nato na levi in desni ali obratno, da je prekrivanje platna na vseh vogalih enako (sliki 6 in 7). Slika 7. Končane platnice Slika 4. Iztiskanje mehurjev z rahlimi potegi proti robovom platnic Čeprav lepimo z belim lepilom za les, moramo biti pri lepljenju hitri, a natančni, saj se platno precej hitro oprime lepenke, kar pozneje težko po¬ pravljamo. Izdelavo bloka papirja začnemo z razrezom listov na želeni format. Na koncu vse liste združimo v blok ter jim porežemo robove, da so popolnoma enaki. Papirni blok spnemo s primežem ali ga samo dobro obtežimo in na robu, kjer bodo listi zlepljeni, naredimo manj¬ še zareze z modelarskim nožem (sli¬ ka 8). 44 februar 2011 me Z lopatico ali s prstom na tem robu nanesemo tanek sloj belega lepila (sli¬ ka 9). Slika 9. Nanašanje lepila na rob bloka Ko se nanos posuši, prav tako z be¬ lim lepilom na stranico prilepimo kos organtina (neke vrste gaza) tako, da bo na obeh straneh za približno 3 mm se¬ gal čez rob. Presežek zavihamo in prile¬ pimo (slika 10). Slika 10. Lepljenje organtina na rob knjižne¬ ga bloka Organtin, upognjen v obliki črke U, bo okrepil povezavo listov v bloku (sli¬ ka 11). Slika 11. Organtin v obliki črke U se upora¬ blja za boljši povezavi listov bloka. Sledi še zadnji postopek, in sicer spajanje bloka listov s platnicami. To naredimo z dvema listoma papirja, uvo¬ dnim in končnim, ki sta dvakrat večja od listov, uporabljenih v bloku. Vsakega od teh dveh listov prepognemo na polovici daljše stranice, da dobimo bloku enak format. Na sprednji in zadnji strani, kjer organtin sega čez rob, nanesemo tanek sloj lepila za papir, približno 1 cm od roba papirnega bloka in nanj položimo prepognjen list papirja (sliki 12 in 13). Z istim lepilom premažemo še no¬ tranji strani platnic (hrbtnega dela ne lepimo) in na vsako posebej prilepimo Slika 12. Nanašanje lepila za papir ob rob bloka ZASPRETNE Slika 13- Knjižni blok skupaj z uvodnim in končnim papirjem, s katerima je povezan s platnicami. prepognjeno polovico papirja na bloku (slika 14). Slika 14. Lepljenje bloka na platnice KNJIGA MESECA Tehniške založbe Slovenije Naročilnica > Akcija Vetja od 5. 2. do 5. 3. 2011 oziroma do razprodaje zalog. Redna cena: 19,99 € Cena za naročnike revij TIM:> 13 € Več kot 15 preprostih igrač iz flisa, ki jih boste z veseljem izdelali sami Če si želite sešiti četico novih prikupnih prijateljev, potem je ta knjiga prava za vas. V njej so predstavljene vse tehnike šivanja in vezenja. Postopek vsakega projekta korak za korakom opisujejo razumljiva navodila in fotografije. Vsak izdelek spremljajo tudi kroji v polni velikosti, kar še dodatno poenostavi izdelovanje teh prikupnih igračk. mi februar 2011 45 OGLASI ..r-r- tl pi ,_L Želiš y izvedeti» Kako delujejo & vsakdanje naprave 120 barvnih strani Redna cena: Cena za naročnike: Knjige lahko naročite preko naše prenovljene spletne strani: www.tzs.si , modra Številka ali na brezplačni številki (( (ibso 17 90^ . ŽELIŠ IZVEDETI? Kako delujejo vsakdanje naprave Podrobna in slikovita razlaga delovanja 250 naprav in strojev iz vsakdanjega življenje. Če želiš izvedeti, kako delujejo mikrovalovna pečica, sušilec za lase, mobilni telefon, računalnik, helikopter ..., je to prava knjiga zate. Tehniška založba Slovenije Obiščite spletno knjigarno www.tzs.si/eknjigarna in pri nakupu knjig ter priročnikov Tehniške založbe Slovenije izkoristite 20 % naročniški popust. Knjigo IZDELAJMO POŠAST naročam: Ime in priimek : Ulica in hišna številka: Kraj: Poštna št.: E-pošta: Telefon: Podpis: Datum: od naročila je 15 dni po prejemu pošiljke. Vaša udeležba pri poštnini je 2,99 €. Rok za reklamacijo je 8 dni. Morebitni odstop Knjiga meseca LO O CD CD £ o N CD 2 O g CD C CD V) V) N 5 o cn CD >o o k_ CD >CD CD kot naročnik revije TIM po ceni $ 13 € po redni ceni 19,99 €. Tehniška založba Slovenije y s r-r o ■*“' O! o z E - CD E : CD : ’ČD co _, 2 š CD ^0 CD >W "P Q CD N CD >w w c £ CD CD T« CD februar 2011 46 Foto: A. Kogovšek, S. Krašovec, in S. Ogrizek 5. Nekoliko spremenjene in dopolnjene jaslice, za katere smo načrt objavili v 4. številki tega letnika Tima, je izdelal Saša Ogrizek. 3. Joža je ime domišljijskemu liku iz hrvaškega Zagorja v letu 2085, katerega avtor je Domagoj Kamenjarin. 1. Me-109 E na bojišču v severni Afriki. Dioramo v merilu 1 : 48 je izdelal Richard Kiss iz Češke in z njo dosegel drugo mesto na lanskem odprtem državnem prvenstvu Slovenije. 4. Roko Majica iz Maketarskega kluba Slavoljub Penkala iz Zagreba je Z Revell-Hasegawino maketo ameriškega reaktivnega lovskega letala F-86F sabre v merilu 1 :48 v barvah jugoslovanskega vojnega letalstva (60. leta prejšnjega stoletja) zasedel peto mesto na lanskem pokalu Revell v Celju. 2. Madžarski maketar Aron Tabor je s prepričljivo ponazoritvijo ame¬ riškega tanka M4A3 sherman v merilu 1 : 72 v kategoriji vojaštva na lanskem pokalu SVM 2010 osvojil prvo mesto. Joža Zagorje 2085 NATECaj COBISS S Sodeluj in osvoji privlačne nagrade TEKMOVANJE Z MODELI TOPLOZRAČNIH BALONOV Izdelaj model toplozračnega balona, ki bo v seštevku časov treh poletov najdlje ostal v zraku. Več o razpisnih pogojih si preberi v reviji TIM JANUAR 2011 ali spletni strani www.tzs.si. Za pomoč pri izdelavi modela vzemi v roke revijo TIM, ki si jo lahko sposodiš v knjižnici ali naročiš v spletni knjigarni www.tzs.si oziroma na brezplačni MODRA ŠTEVILKA telefonski številki {( (• oso 17 90) * NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA DS 186 671 2010/2011 t TEHNIŠKA ZALOŽBA SLOVENJIE, D. D. 1000 Ljubljana, Lepi pot 6, p. p. 541, tel: 01 479 24, faks: 01 479 02 30, e-pošta: info@tzs.si, splet: www.tzs.si M Merilo za preverjanje velikosti povečanega načrta. Prednji spoj krila, 2 mm debela vezana plošča. Pogled od strani Glavni spoj krila, 2 mm debela vezana plošča. Pogled od zgoraj Za vakuumiranje izdelajte kalup iz mehkejšega lesa (lipa ali trša balza). Vzvod pogona krilc, jeklena žica 0,8-1 mm. Izdelajte 2 kosa (1 po risbi, 1 zrcalno). LEVA IN DESNA STRAN MORATA BITI NAREJENI LOČENO. Ojačitevžadnje pritrditve krila, 0,4 mm vezana plošča. Ojačitev višinskega repa na zgornji strani, 0,4 mm vezana plošča. V lom krila (53 mm) določite pri sestavljanju! okoli 4,5 cm! Ko ena polovica krila leži plosko na ravni podlagi, naj bo drugi konec krila dvignjen Ta stran je skrita v smernem repu. Alternativa: preoblikovana ročica servomotorja HXT 900 Žica pogona višinskega krmila, 0 0,8 mm, skrita v smernem repu. Deli 24-27 so narejeni iz 3mm debele topolove vezane plošče. Ta stran je skrita v smernem repu. Pogled od strani (439 mm) določite pri sestavljanju! Pogled od zgoraj Risba ni v merilu! vrh krila 22,5 22,5 koren krila KONEC (OBLIKA PROFILA) koren krila vrh krila vrh krila OPOMBA: naredite gladek prehod med profili A, B in C. LETENJE NA POBOČJU Izdelajte daljši kos in ga prilagodite pri sestavljanju. Odrežite pri sestavljanju. Opiata smernega repa: let. vezana plošča 0,4 mm Pokrovček OPOMBA: KRILO NIMA ZVITJAI KRMILO /\ STABILIZATOR Kratek kos plastične cevke 0 2/1 mm (zalepiti). Uporabite kit za balzo. Izrežite luknje v smerniku po sestavi. Presek smernika "D" Prerez "G' Odrežite pri sestavljanju. 'j Zaokrožite prednji rob. Obrusite notranji del opiate na spoju. Os vzvoda, žica 0 1 mm Pred lepljenjem morate odbrusiti sijaj s cevke. Pri sestavi izrežite kanal karbonska cev 6/4 mm (L = 403 mm j Na tem mestu izdolbite balzo za servomotor ZUNANJA OBLIKA TRUPA IZ OBRUŠENE POLNE BALZE ZUNANJA OBLIKA TRUPA IZDELANA IZ VAKUUMIRANE PLASTIKE Shema izvedbe tečaja z uporabo lepilnega traku Radij: 5 minutno epoksidno lepilo RV sprejemnik Ovijte v peno. I RV sprejemnik i l Ovijte v peno. I, ■ Baterija za spr i Ovijte v peno. Vzvod pogona višinskega krmila, 1 mm vezana plošča, ali vitroplast. Krmilna ročka višinskega krmila, 1 mm vezana plošča ali vitroplast. Baterija za spr Ovijte v peno. Vtepite svinec za nastavitev težišča. OBLIKA IN PRESEKI TRUPA ZA IZDELAVO LUPINE IZ VAKUUMIRANE PLASTIKE Ta stran je pri višinskem krmilu. Zakriviti po montaži v rep! Bovden, plastična cevka 0 2/1 Jeklena žica 0 0,8 mm Na spodnjo stran dela 3 prilepite matici M3. Uporabite veliko 5 minutnega epoksidnega lepila! 0,8 mm debel in 8 mm širok trak vezane plošče Služi kot opora vakuumirani lupini trupa. Priporočeni servomotorji: HXT900 (ali drugi, enake velikosti in moči) Pred lepljenjem obvezno preverite, če je rebro 6 obrnjeno prav! NASVET: ZA KRIVLJENJE ŽICE UPORABITE KONIČASTE KLEŠČE. TRENIRAJTE NA ODPADNEM KOSU ŽICE, DA SE NAUČITE NATANČNOSTI. Video posnetek krivljenja žice si poglejte na: http://www.youtube.com/watch ?v=2CUtlwvc_ow (youtube search: "Z" bends) Nekaj napotkov: Pokrov kabine prilepite na model s selotejpom. Model pokrijte s folijo Oracover. Na razpolago imate dve različici trupa: vakuumirana lupina, ali polna balza. Luknje v smernem repu zmanjšajo skupno maso modela, saj je treba zato manj svinca v nosu. Težišče nastavite z dodajanjem svinca (ploščice ali šibre) v nos modela. Video posnetek letenja modela si poglejte na: http://www.youtube.com/watch?v=rLXv_yhWwaO (youtube search: Guppy MS) Tečaj krilca je narejen s prozornim selotejpom. Dekoracijo izrežite iz samolepilne folije. Mizica višinskega repa, prilepljena na vrh smernega repa. 0,8 mm vezana plošča. Opomba: majhne luknje za lesne vijake! Dobro zalepite spoj, izdelajte radij in obrusite. Ta del zapolnite z balzo in obrusite robove. Zapolnite s polno balzo in obdelajte. (preverite preseke trupa!) PODATKI Razpetina krila: 1189 mm Površina krila: 13,46 dm 2 Vitkost krila: 10,5 Dolžina trupa: 687 mm Vzletna masa: -310 g Obremenitev krila: 23 g/dnr Reža za izhod pogonske žice za krilca Ovijte ta del s sukancem in ga natopite s sekundnim lepilom. ZAPOREDJE OBLIKOVANJA PROFILA ZAČETEK (POLNA BALZA) 'Z" naredite šele potem, ko ste žico vstavili v trup skozi luknje v rebrih 5 in 6. Na notranjo stran dela 3, s 5 minutnim epoksijem zalepite matici M3. TEŽIŠČE MODELA C.G. Prerez spoja višinskega in smernega repa "F' višinski rep Odkloni krmil: Višinsko krmilo: +/- 8 mm Krilca: +/- 8 mm EXPO: -30-50 % (priporočeno) Opiata smernega repa: let. vezana plošča 0,4 mi Luknje (po želji) iervomotor za višino Servomotor za višino Servomotor za krilca Servomotor za krilca Servomotdr 1r za višino Lokacije presekov krila koren krila Glejte tloris krila Pokrov kabine izdelajte iz barvne plastenke. Opis postopka: revija TIM, april 2004. Zunanji rob pokrova kabine —-- Prostor za obtežitev Kovinski vijak M3 x 10 (2 kosa) C.G Žica pogona višinskega krmila, 0 0,8 mm, vstavljena v bovdnu, ki je vlepljen v repno cevko iz karbona. Ta del je vpet v ročico servomotorja. Krmilna ročka za krilca, 1 mm vitroplast ali vezana plošča. L- r \ (31J Izdelajte 2 kosa. -1 । Baterija za spr RV sprejemnik Ovijte v peno. Ovijte v peno Servomotor za krilca 00 M 26 • TIK.C 6 • februar 2011 TIK 6 • februar 2011 • 23 stiropor stiropor Smerno B 15 13. 1. 2. a VP 4 VP 4 VP 2 N VP 2 smer bovden — L visi nat bovden L +2,7 kolo 0 40 mm B 2 100 1310 kolo 0 100 mn -7 nosi Iec kri I 3 x VP 4 st i ropor M nosi Iec kriI 3 x vP 4 B 2 a “~stiropor B 15 ®l s® 112 POZCR: špranja! 42? 40 »5 POZCR: Špranja! S m B 15 stiropor B 2 rr^r^z d । n ferup straneh rebra 2. 1 kr d 1 K4 a £ o o w — Pokrov kabine - akriIno steklo d = 1,5 mm in prek i laminat, mn L 4=5 a L o 4=» o L 4=5 M 0 0 4=5 I 12 ‘ 3. VP 10 4. VP 4 servo mehan i zem servo mehan i zeti Centroplan - med rebra trupa vdelan stiropor in prek izdelan epoksidni laminat, brušeno, d - 1,5 rrm Opora notrbnje a: o o JZ c ® o — ojz g ® Noga in pokrov koles - prerez: Jeklena žica 0 6 mn na stiroporu izdelan epoksidni laminat, brušeno, d= 1,5nm Centroplan - med rebra trupa vdelan stiropor r~ —' izdelan epoksidn brušeno, d - 1,5 Centroplan — med rebra trupa vdelan stiropor in prek izdelan epoksidni laminat, brušeno, d = 1,5 mn Pokrov koles — na st i rop oru i zde Ian epoks i dn i laminat, brušeno, d= 1,5mm RV-polrroketa letala minima Model v mer ilu 1 : 4 Konstruiral: Sašo Krašovec KoiH^truko ija trupa Pokrov motorja oz. nos letala - na stiroporu izdelan epoksi laminat, brušeno, d — 1,5 rrnn Nepremien i del smernega stabilizatorja: srednji del iz VP 4, obojestransko oblepljeno z VP 2 (za zmanjšanje teže luknjano), preko B in brušeno. W4 B 2 Motor 10 ar? vgrad i te z nos iI c daje odklonjen 1,5 navzdol 1 ,o v desno! Pokrov motorja oz. nos letala — na stiroporu izdelan epoksidrii laminat, brušeno, d = 1,5 mh kr o 1 K5 • zz LZ • I10Z -nnijcpj . HOZ Jtmjgaj .