titovo velenje, 8. decembra 1988 številka 48 (953), cena 1200 dinarjev IZ VSEBINE: 2 Baron se vrača 5 Ne! jedrskemu odlagališču 7 100-letnica rojstva Ivana Napotnika 6 Kljub slabim časom ljudje sladko živijo OBČINSKA KULTURNA SKUPNOST VELENJE IN KULTURNI CENTER IVAN NAPOTNIK TITOVO VELENJE vljudno vabita vse ljubitelje Napotnikove umetnosti na SVEČANO AKADEMIJO OB 100-LETNIC1 NAPOTN1KOVEGA ROJSTVA v soboto, 10. decembra, ob 11. uri v veliki dvorani doma kulture Titovo Velenje Slavnostni govornik bo dr. Matjaž Kmecl. V kulturnem programu bosta sodelovala Mešani pevski zbor Gorenje pod vodstvom Majde Završnik in dramski igralec Boris Kralj. Udeleženci proslave si bodo lahko ogledali dokumentarni film o kiparju Ivanu Napotniku (1888—1960). Prihodnje leto 70-letnica Rudarske godbe Velenje Za velenjsko rudarsko godbo bo prihodnje leto jubilejno, slavila bo 70-letnico ustanovitve, nadvse uspešnega in plodnega dela oziroma odličnega igranja. »Danes je to dosti velik kolektiv«, kot pravi njen kapelnik Ivan Marin. »Imamo ogromno mladih. Imamo pravzaprav dva orkestra — mladinskega s 55 člani, od katerih jih približno 15 do 20 že igra v starejšem orkestru in Rudarsko godbo s 70 člani; torej imamo skupaj mladih in starih godbenikov že blizu sto. Mladih je vedno več. Podobno kot marsikje drugod je tudi v Šaleški dolini zanimanje za igranje v pihalnem orkestru izjemno. Ce bi imeli več instrumentov, bi bilo še kakšnih petdeset, šestdeset več mladih.« Brez denarja ni muzike, rečemo. To ugotovitev lahko povemo na primeru rudarske godbe tudi malo drugače: Brez instrumentov ni muzike. Instrumente, na katerih sedaj igrajo velenjski godbeniki, so kupili v glavnem leta 1970 in tri štiri leta kasneje, Mi smo za model /WSro[! tako da so sedaj že resnično zelo stari, že zdavnaj odsluženi. Potrebna bo zamenjava. Nujno bodo morali zamenjati približno petnajst solističnih instrumentov, predvsem pa komplet tolkal, ki jih nikoli doslej niso imeli in so si jih morali tudi sposojati. Prihodnje leto bo jubilejno za godbenike, smo zapisali na začetku. Za jubilej načrtujejo vrsto koncertov, tudi nastop v Cankarjevem domu v Ljubljani. Pa še ena velika želja je pred njimi. V zadnjih desetih letih so dosegli izjemen uspeh; kar dva. Normalno je, da se vsak posameznik, skupina, primerja: koliko velja doma, koliko velja tam, kjer se zbirajo najboljši. Točno pred desetimi leti so se velenjski godbeniki prvič udeležili svetovnega prvenstva pihalnih orkestrov na Nizozemskem. Odlično so se pripravili, odlično zaigrali tekmovalne skladbe in dosegli prvo nagrado ter zlato medaljo. Leta 1981 nov uspeh. Na istem tekmovanju v isti državi nova zlata medalja. Nov dokaz, da sodijo med najboljše na svetu. Zadnje svetovno prvenstvo so izpustili, >da nova generacija mladih godbenikov poraste<, so dejali. Udeležbo na svetovnem prvenstvu pa znova načrtujejo julija prihodnje leto. Med drugim tudi, ker bi to sovpadalo z jubilejem. Godbeniki so za to udeležbo dobili vabilo. Že to je pomembno, saj vabila organizator seveda ne pošlje vsakomur. Dobiš ga, če pozna tvojo kakovost. Za sodelovanje so se godbeniki prijavili, ker je medtem že minil prijavni rok. Ali pa bodo lahko tudi nastopili? Neudeležba bi gotovo pomenila nazadovanje, izguba stika ne le s svetom, ampak tudi z najboljšimi našimi orkestri, saj bodo na naslednjem prvenstvu nastopili tudi ravenski železarji, zagorski rudarji, vevški papirničar-ji-orkestri, ki so že sedaj v špici v Sloveniji. Ne iti z njimi v korak, pomeni nazadovanje. »Godbeniki so se zatorej prijavili za nastop na svetovnem prvenstvu pihalnih orkestrov julija v Nizozemskem mestu Kerkrade v prepričanju, da bodo zbrali denar za nakup prepotrebnih instrumentov in za pot. Vedo, da to ne bo v sedanjih časih lahko, kot so dejali na zadnji seji upravnega odbora. Denar za instrumente imajo že obljubljen v delovni organizaciji, katere ime nosijo, upajo pa, da jim bodo pomagali tudi drugi, zlasti mislijo na Gorenje, saj vendarle godba ni samo rudarska, ampak tudi velenjska. (vos) Osrednja proslava ob dnevu republike Prevladata naj strpnost in potreba po sožitju Prejšnji petek smo v občini Velenje počastili spomin na drugo zasedanje AVNOJ-a v Jajcu in na rojstvo naše republike. Zbranim v Kulturnem domu je govoril predsednik občinske konference SZDL Velenje Pankrac Semečnik. V svojem govoru se je dotaknil zapletenih družbenih in ekonomskih razmer ter negotovosti v katerih smo se znašli. Edina svetla točka pa je vera v človeka in demokracijo, ki jo imamo zadnje čase resda polna usta tako tisti, kot je dejal, ki obračajo poglede nazaj v zgodovino, ali se ozirajo v drugačnost bolj razvitega sveta, kot tisti, ki prisegajo na katekizme vseh vrst in v nezmotljivost v njih vsebovanih idej. V tem prvem razredu šole demokracije pa je seveda največ tistih, ki povsem neuki, hočejo preprosto pošteno delati in živeti človeka vredno življenje. V svojem govoru se je predsednik občinske konference SZDL Pane Semečnik dotaknil tudi uspešnih prizadevanj naših delovnih kolektivov, ki kljub ostrini gospodarskih razmer v naši domovini, vendarle uspešno gospodarijo in še vedno dosegajo dobre poslovne rezultate. Postavil si je vprašanje, kako nam to uspeva in nanj takole odgovo- Predsednik OK SZDL Pankrac Semečnik: »Svetla točka je vera v človeka in demokracijo.« ril: »To je človeška iznajdljivost, je ustvarjalnost in trdo vsakodnevno delo. Pač, potrebno je poznati in upoštevati probleme, zaradi katerih danes po Jugoslaviji zborujejo stotisoči na ulicah in drugje, hkrati pa se tudi zavedati, da samo delo ustvarja novo vrednost, od katere je odvisen naš lepši jutrišnji dan. Pri tem seveda tudi ne gre, da bi omalovaževali poštena prizadevanja za pravni red in spoštovanje človekovih pravic in ne zato, da nam je suverenost lastnega naroda malo mar. NE! Gre za to, da smo proti medijsko — mikrofonskim vojnam, kjer skušajo drug drugega preglasiti, ga obtožiti, tudi oblatiti in mu vsiliti svoje. Smo Gorenje Glin — Lesna industrija Nazarje Na tuje 42 odstotkov več izdelkov kot lani V delovni organizaciji Gorenje Glin, Lesni industriji Nazarje, so v obdobju januar — september 1988 dosegli za 12,5% večji fizični obseg proizvodnje kot v enakem obdobju lanskega leta. Celotni prihodek so v isti primerjavi povečali za skoraj 231 %, dohodek pa 167 %. Na tuje pa so prodali za 42 % več izdelkov, saj so do konca septembra izvozili za skoraj 6,040.000 dolarjev izdelkov. Vseh nalog, predvidenih za letošnje leto, sicer niso dosegli. Na to so, med drugim, vplivali prenos proizvodnje strešnega pro- grama iz Gorenja Eko v tozd Stavbno pohištvo, porast obresti, povečana plačilna nesposobnost partnerjev in počasnejša rast tečaja dinarja v primerjavi z inflacijo. Pomembno pa je, da se je povečal delež izvoza v prodaji za 30 %, da je večja produktivnost in da so se zmanjšale odsotnosti zaradi bolezni. Omeniti pa je treba, da v na-zarskem Gorenju Glin v mesecu oktobru niso povsem uresničili proizvodnih nalog. Poslabšala se je oskrba s hlodovino. Kritična je bila oskrba z reprodukcijskim materialom in polizdelki posebej še v tozdu Stavbno pohištvo, kjer so začeli tudi s pripravami za naložbo. Daljši od načrtovanega je bil remont v obratu surovih iver-nih plošč v tozdu Iverna itd. Izobraževanje ob delu Za novo šolsko leto 1989/1990 je delovna organizacija Gorenje Glin, Lesna industrija Nazarje razpisala 11 štipendij za izobraževanje ob delu. Tako je razpisala po 2 štipendiji za naslednje oblike: ekonomist, inženir strojništva, inženir elektrotehnike in inženir lesarstva, po I štipendijo pa za oblike: diplomirani inženir lesarstva, diplomirani ekonomist in diplomirani inženir strojništva. E. K. Dve stoletji sostanjske tovarne usnja Delavci najstarejše tovarne v Šaleški dolini in gotovo tudi ene najstarejših pri nas, tovarne usnja Šoštanj, so prejšnjo soboto, s slovesnostjo v kulturnem domu v Šoštanju, obeležili lepo in častitljivo starost, 200-letni-co delovanja. Pred polno dvorano, v kateri so se zbrali sedanji in nekdanji delavci tega kolektiva, pa številni gostje iz drugih delovnih kolektivov občine Velenje, matične delovne organizacije, partnerskih firm ter predstavniki družbeno političnega življenja v občini Velenje, je o rojstvu in delovanju te to- varne v tem dolgem obdobju govoril predsednik delavskega sveta tovarne usnja Šoštanj. Zaslužnim delavcem so ob tej priložnosti podelili priznanja, te pa je prejela od poslovnih partnerjev tudi tovarna usnja Šoštanj. S kulturnim programom so srečanje popestrili godba Zarja, Šaleški oktet ter mladinci. V preddverju šoštanjskega doma kulture pa so pripravili ob tej priložnosti razstavo slik in zgodovinske dokumentacije tovarne usnja Šoštanj. (bz) proti ponovnemu odpiranju že zdavnaj rešenih vprašanj in bolečih ran, iz katerih je še nedavno tekla kri in smo proti uporabi sredstev, s katerimi se vzpostavljajo take družbene razmere, kjer razumen pogovor ni več mogoč, razmeram, ki rušijo vsakršno zaupanje med ljudmi, brez katerega je sožitje v človeški skupnosti nemogoče. Gre za to, da smo proti prepirom, ki ne morejo roditi nič dobrega in smo hkrati za dialog, v katerem velja moč znanja, argumentov in kulture. Samo nekaj vsega naštetega je v naši občini čutiti in ta mali nekaj daje moč, da je kvaliteta našega življenja na ravni, ki nam jo marsikdo zavida.« Z mislimi se je vrnil 45 let nazaj in današnji čas primerjal s tistim. Ob tem je med drugim dejal: »Namenoma uporabljam izraz danes za čas, ki ga živimo, uporabljam zato, ker verjamem tudi v drugačni čas, verujem v zmago razuma in občečloveških vrednot poštenja, tovarištva, enakopravnosti in prijateljstva. Zaupam v ljudi in njihovo ustvarjalnost. Seveda pa hkrati ne verjamem in ne zaupam tistim, ki mislijo, da morejo človeško družbo voditi s prisilo palice kot živalski trop. Vsi taki v zgodovini so doslej propadli. Človeštvo na dolgi rok ne prenese prisile, utesnjenosti in spon.« Svoje razmišljanje je sklenil s prepričanjem, da mora v nas prevladati strpnost in potreba po sožitju v različnosti ter medsebojno zaupanje in spoštovanje drugačnosti sočloveka ter njegovega načina življenja. V lepem kulturnem programu so se nato predstavili mešani pevski zbor Svoboda iz Šoštanja, Šaleška folklorna skupina Kole-da in Rudarski oktet iz Titovega Velenja. B. Zakošek Po proslavi so se gostje zbrali v preddverju Doma kulture na predstavitvi knjižne zbirke Šolski razgledi 2. stran naš čas OD ČETRTKA DO ČETRTKA 8. december 1988 CELJSKO OBMOČJE Gospodarstvo v devetih mesecih Vse pomembnejši delež velenjskega gospodarstva Najbolje so delali v mozirski, konjiški in velenjski občini. Dohodkovni delež velenjske občine raste in je že ujel celjsko. Občinama Mozirje in Slovenske Konjice, ki že ob polletju nista imela izgub, se je zdaj pridružila še velenjska. Pregled podatkov o pošlo- pa so osebni dohodki ob de- vanju gospodarstva na celjskem območju ne navdaja z optimizmom. Res je ponekod nekaj premikov na bolje, toda zaskrbljuje upadanje akumulacije, vse večje število delovnih organizacij, ki poslujejo na meji rentabilnosti, znižal se je tudi delež čistih osebnih dohodkov — realno vetmesečju nižji za 17,7 odstotka (ob polletju 13,4). Po devetih mesecih je imelo rdeče številke 24 organizacij združenega dela (Celjanom dela največ sivih las Emo), kar je sicer 12 manj kot lani, in tudi izgube je nekoliko manj. Vendar pa je treba upoštevati SAVINJSKO-ŠALEŠKA NAVEZA Pa naj drsi! EMONA EKSPRES Vozil po deželi sem naši in užival zimske prelesti! Ne. nisem pesnik, pa čeprav ne bi bilo slabo, da bi postal. Pesniki namreč vidijo stvari malo drugačne kot so v resnici. In če bi našo stvarnost videl malo drugačno, skorajda ne bi mogla biti slabša, le boljša je lahko. Do prvega malo bolj poetičnega stavka me je le privedel letošnji prvi sneg in pojasnila cestarjev, da so minila razkošja, kot smo jih imeli zadnja leta. Nekateri namreč pravijo, da imamo najslabše ceste v Evropi, pozimi pa jih najbolje vzdržujemo. To res ni prav! Če namreč ceste, pa ne bom lokalno usmerjen le na naše območje, pozimi preveč dobro čistimo, kmalu spet pridemo do jam in grebenov ter ostalih cestnih raztrganin. Če pa na njih lepo pustimo sneg, ima- mo naše ceste vsaj nekaj časa v letu gladko ravne, ali pa ravno gladke. In če cest ne bomo sproti čistili, če bomo ljudem pojasniti, da jih ne bomo — si lahko mislite, koliko jeze bo odpadlo. Zdaj so se vozniki in pešci takoj pritoževali, če je bilo na cestah malo snega ali ledu, če je bil pločnik spolzek. Zdaj bo sicer spet vse tako, ampak ljudje se bodo zadovoljno zavalili na stole in si mislili: saj tako je prav. saj tako so rekli, da mora biti. In bodo potolaženi: ne bodo se jezili, ne bodo morali zaradi razburjenosti k zdravnikom ... Ob tem je seveda čisto navadno natolcova-nje nekaterih Celjanov, ki so ob zadnjem snegu govorili, da so pločnike ob bolnišnici samo zato pustili tako nevarno neurejene, da bi bolnišnica dobila »surovi- še to, da se je število delovnih organizacij, ki poslujejo z nizko stopnjo donosnosti, zvečalo od 77 na 142, število OZD brez akumulacije pa od 32 na 48. To pomeni, da je za razliko od lani, ko je z večjimi težavami poslovalo 145 OZD, letos število takih kar 214. Sicer pa se je ob letošnjem devetmesečju mozirski in konjf-ški občini, ki že prej nista imeli nobenega izgubarja, pridružila še velenjska občina. Nasploh velja, da te tri občine poslujejo na celjskem območju še najboljše. V mozirski občini seje od vseh v regiji najbolj povečal celotni prihodek (nad povprečjem so še občine Žalec, Šmarje in Velenje). V mozirski občini je tudi najhitreje rasel prihodek, ki so ga iztržili na tujih trgih. Pri deležu izvozne realizacije v strukturi celotnega prihodka pa še vedno prednjačijo Slovenske Konjice — pa čeprav je bila v zadnjem času tovrstna rast pri njih nižja. V devetih mesecih se je dohodek zvečal nekaj nad rastjo cen — in daleč najhitrejšo rast dohodka beležijo v velenjski občini. S tem je delež te občine v gospodarstvu regije porasel s 24 na ne za nemoteno proizvodnjo«. Kakšno govorjenje! Kot da bi v bolnici res komaj čakali, da napolnijo svoje prostore in poberejo tisto nesrečno participacijo. To je skoraj tako. kot bi kdo v Titovem Velenju rekel, da iz istega vzroka niso takoj ustrezno uredili nove ceste proti Šoštanju. Jaz pa vam pravim, da je v vsem tem pravilniku o urejanju cest v zimskem času tudi nekaj ... no, kako bi rekel, nekaj 29 odstotkov in se tako že izenačil s celjskim; ta pa zadnji čas iz leta v leto upada. Breme, ki ga za gospodarstvo predstavljajo obresti, je vse težje. Te pomenijo zdaj že 8,8 odstotka razporejenega dohodka, ob polletju pa so znašala le 7,4 odst. Problem denarja, likvidnosti, je nasploh ta čas najtežji problem gospodarstva celjske regije. Lastni viri so se realno zmanjšali, tuji kratkoročni viri pa so v precejšnjem porastu. Lani so za financiranje zalog porabili 30 odstotkov kratkoročnih virov, letos že 40 odstotkov; primanjkljaj neto obratnih sredstev pa znaša po ocenah delavcev SDK sedemkrat toliko kot celotna regijska akumulacija — to je kar 18 odstotkov vse bilančne pasive. Rast je izredno zaskrbljujoča: če bi primanjkljaj (letos je večji za 43 odst.) rasel enako hitro še naprej po isti stopnji, pravijo finančni delavci, bi teoretično primanjkljaj v štirih do petih letih zajel celotno pasivo. To pa se praktično ne more zgoditi — vendar le zato, ker bi se praktično taka finančna konstrukcija .sesula že prej! C -fk) ideološko-političnega. Nekaj, kar nas spominja na našo stvarnost. Zakaj nam ne bi drselo na cestah, če nam pa drsi tudi sicer že vsak dan. In zakaj se ne bi kolesa vrtela v prazno; saj se v prazno tudi sicer pri nas vrti marsikaj. Tako v prazno, da gre celo nazaj. Saj to, da gremo nazaj, niti ni tako slabo. Če to pomeni, da bi prišli v tiste dobre stare čase! (frk) Obiskali Institut Jožef Štefan Konec novembra sta odbora za inventivno dejavnost pri Občinskem sindikalnem svetu in Občinski raziskovalni skupnosti skupaj s tistimi, ki se v organizacijah združenega dela v velenjski občini poklicno ukvarjajo z organiziranjem inovativne dejavnosti, obiskali Institut Jožef Štefan v Ljubljani. Predstavniki tega 800-članske-ga kolektiva, kjer dela 350 raziskovalcev so jim predstavili svoje delo, s posameznimi programi — medicinska elektronika, področje ekologije in robotizacije pa so se podrobneje seznanili. (mkp) Gospod baron se vrača Ko je pozno Spomladi letos beograjsko časopisje prvič zelo poudarjeno objavilo »genocid-no« vest, da je Ljubljana (pa še nekatera slovenska mesta) popisana s parolama »Bosance u lan-ce« in »Srbe na vrbe«, se je dvignil na noge ves samozaščitni aparat s policijo na čelu, da bi najprej odkril parole, nato pa še zločince. Ker načeloma policiji zaupam, da odkrije lumpe in lumparije, me vse to ni vrglo iz ravnotežja in mimo sem živel naprej v pričakovanju »odkritja«, ki je tako zelo razburilo duhove bratstva in enotnosti, da so nekateri »dobronamerni« komentatorji menili, da je čas, da si tuje-jezično prebivalstvo Slovenije pripravi kovčke za vsak slučaj. Ali kot je rekel znameniti pevec in poet Bora Djordjevič: »U slučaju gradanskog rata bežite s avionima JATA«. Policija je nemarno opravila svoje delo, saj najprej ni odkrila zgoraj opisanih parol, potem pa še zanalašč ne zločincev, ki se — kot vse kaže — še naprej mirno sprehajajo po svobodi. Potem je nek pametnjakovič izjavil, da če ni parol, potem tudi zločincev ne more biti in obratno in ko si je še Jože Smole ogledal ljubljanske fasade, pa na njih razen spomladansko-poletnih o demokraciji, svobodi in četverici ni opazil nobene druge, so me začeli prevevati dvomi in sumi, da nekaj ne more biti v redu, če teh in takšnih parol ni. Še zlasti, ker v Politiki, v Politiki ekspres in NIN-u skorajda ni bilo pomembnejšega članka, ki ne bi znova in znova zatrjeval, da parole so in to po fasadah. Ko smo dokazali, da jih tamkaj ni in da tudi kaj pretirano nismo belili obličja ljubljanskih hiš (ker ni denarja), so ti isti rekli, da je to sicer res, da so se zmotili, so pa zato po vseh ljubljanskih javnih straniščih. Z združenimi močmi smo opravili še to preiskavo, pa razen svinjarij pornografske narave (v slovenščini in srbohrvaščini) nismo odkrili drugih nečednosti in zaradi zaščite javne morale o njih niti ne nameravam pisati. Je pa res, da prav te parole razkrivajo enotne poglede in enakopravnost naše bratske skupnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti in če že hočete — nekaj od te straniščne poezije, kot jo uradno imenujemo, je na slovenskih straniščih zapisane tudi v cirilici, da ne bo kdo spet rekel, da je Slovenci ne obvladamo, da je v jugi zapostavljena in da forsiramo samo latinico. Prav s takšno izjavo se je znameniti Slovenec Jože Javoršek zameril nekaterim sonarodnja-kom, še zlasti, ko je poudaril, da bi svojo najnovejšo knjigo, ki je izšla najprej v francoščini, najraje tiskal prav v cirilici, da mu je rodni bratje ne bi mogli prebrati. Ne vem sicer od kod mu ti podatki, zanima pa me, kdo potemtakem v Sloveniji kupuje v cirilici napisane časopise in revije! Javoršek je tako postal junak in vse časopisje na sotočju Donave in Save ponatiskuje njegovo izjavo in maha s kronskim dokazom, zakaj Slovenci ne razumemo Srbov, medtem ko njihovi politiki prostodušno izjavljajo, da berejo Piše: -VINKO VASLE prav vse, razen slovenskih časopisov, ker slovensko ne znajo. Verjetno tudi zaradi tega prihaja do »pomot«, ko na primer Politika objavi pisma Slovencev, ki so nezadovoljni s Slovenci, zlasti pa s Stanovnikom, Kučanom in Smoletom in se potem izkaže, da ti Slovenci na omenjenih ljubljanskih naslovih ne živijo, tudi umrli niso in da se še preprosto rodili niso. Boste takoj vprašali, kako pa potemtakem lahko pisma pišejo? Odgovora na to pametno vprašanje ne vedo niti v omenjeni redakciji in ne zdaj od mene pričakovati, da vam to uganko inteligentno raz-vozljam. To seveda še ni popolni arze-nal pravljic o Slovencih in Sloveniji, saj so na primer reporterji iz Duge pregledali ljubljanske trgovine in odkrili, da nesramni trgovci ne ponujajo južnega blaga in da na primer znamenite mine-ralke Knjaz Miloš niti z laterno ne najdete, kar je šovinizem brez primere. Se zlasti, ker Slovenci kupujejo na hektolitre Radenske tri srca in Donata, ki uredi prebavo. In da obe pijači potem še na veliko po širši domovini ponujamo in jo lahko v Beogradu kupite za vsakim vogalom. To pa ni samo odraz nelojalne konkurence, ampak tudi zapiranja enotnega jugoslovanskega tržišča, kar vse je dokaz več, da se Slovenci gremo državo v državi in podobne zločinske dejavnosti. Potem so se razburili ljubljanski trgovci in obelodanili nesramen podatek, da je na policah ljubljanskih trgovin nekaj več kot 30 odstotkov prehrambnega in drugega blaga iz južnih republik, v Beogradu pa manj kot 20. Duga na to ni odgovorila, ampak je pred časom v Ljubljani odkrila albansko družino, ki še po petih letih bivanja v slovenski prestolnici nima stanovanja, kar je dokaz — je zapisal novinar — kako v Ljubljani in širše ravnamo z Albanci. Seveda pa ni pomemben podatek, da v tej isti Ljubljani živi okrog desettisoč družin slovenskega porekla, ki so brez lastne strehe nad glavo v povprečju že dvajset let, in da navsezadnje v njej živi tudi petti-soč delavcev z juga (po samskih domovih, kot podnajemniki ali v barakarskih naseljih), ki niso nič na boljšem. Le kaj so hoteli novinarji s tistim poudarkom, da v Sloveniji še posebej Albancem ni lepo? Kako jim je pa na Kosovu, me je zanimalo in sem izvedel, da se je v zadnjih treh letih od tamkaj, zlasti pa iz južne Srbije, preselilo veliko šiptarjev — iz političnih razlogov, še zlasti po tistem nesrečnem zločinu v Para-činu. Brata Grimm in gospod An-dersen so znani vsemu svetu, ker so pisali lepe pravljice za otroke, baron Munchausen pa je znan po svojih notoričnih lažeh, še zlasti pa s tisto zgodbo, da je samega sebe rešil iz vode tako, da se je povlekel za lase. Če je pa ob tem bil plešast, pa že ne more biti tako hudo, saj so mu od groze najprej zrastli lasje. Kaže, da znameniti baron nekaj šari po naših krajih in laže, da se kadi! A prav je, da si oddahnemo: v Beogradu so nam ustanovili društvo slovensko-srbskega prijateljstva, da slovenski politiki, novinarji in nekateri pisatelji ne bi več napačne slike o Srbih prodajali. Upajmo, da barona Munc-hausena v društvo ne bodo včlanili ... Sindikat delavcev zaposlenih pri zasebnikih Člani osnovne organizacije zveze sindikatov delavcev zaposlenih pri obrtnikih občine Velenje bodo imeli v soboto, 10. decembra, ob 18. uri v prostorih Kajuhovega doma v Šoštanju letno sejo. Na njej bodo analizirali družbenoekonomske odnose delavcev zaposlenih v samostojnem osebnem delu v občini Velenje, začrtali program dela za naslednje leto, izvedli pa bodo tudi nadomestne volitve v sindikalne organe. (mkp) Pravna pomoč na velenjski enoti Temeljnega sodišča Celje Brezplačni nasveti vsako sredo Zakon o pravni pomoči iz leta 1979, ko je bila reforma pravosodja, ureja področje pravne pomoči. Do danes ta zakon, ki v 10. členu nalaga sodiščem, upravnim in drugim državnim organom, da z javnimi pooblastili dajejo pravno pomoč z brezplačnimi pravnimi nasveti, z drugimi opravili in dejanji, ni bil v ničemer spremenjen. Stranke lahko dobijo brezplačno pravno pomoč tudi na celjski enoti Temeljnega sodišča v Titovem Velenju in to vsako sredo, od 8. do 12. ure dopoldan in popoldan od 14. do 16. ure. To v Titovem Velenju, v Gornji Savinjski dolini pa v prostorih krajevnega urada v Gornjem Gradu vsak drug petek v mesecu od 8. do 12. ure. Občani lahko v tem času dobijo ustne pravne nasvete, vložijo na zapisnik predloge za overitev pogodb, ki jih mora overiti sodnik, podajo na zapisnik tožbe za razvezo, preživnino, ugotavljanje ali izpodbijanje očetovstva tn materinstva, izjave poslednje volje. dedne izjave in izročijo oporoko v sodno hrambo. Včasih so na sodiščih, še posebno tam, kjer ni bilo odvetnikov oziroma dru- gih oblik pravnih pomoči, ki jih zakon predvideva, dajali pomoč tudi izven tistega, kar bi po zakonih ali drugih predpisih morali. Poleg pravne pomoči, ki je organizirana na Temeljnem sodišču, pa se lahko občani obrnejo po pomoč tudi k odvetnikom, poseoaj pa je organizirana pravna pomoč s področja delovnih razmerij, ki jo nudijo družbeni pravobranilec samoupravljanja. Občinski sindikalni svet in Sodišča združenega dela Celje. Glede pokojninskega in invalidskega zavarovanja, pa lahko stranke poiščejo pomoč pri SPIZ-u, oomočni delovni enoti Ravne — izpostavi v Titovem Velenju. Na enoti Temeljnega sodišča Celje v Titovem Velenju zadnje čase opažajo, kar je zanimivo, da je več tistih, ki pravno pomoč iščejo ob plačilnih dnevin. Kot kaže, ljudje za takse in vse, kar je potrebno poravnati drugače nimajo denarja, pa čeprav je ta pomoč brezplačna. Na tem sodisču pa so se tudi potrudili in s posebnim obvestilom strankam o pravni pomoči — razobesili so ga tudi po krajevnih skupnostih — seznanjajo občane kdaj in kje lahko dobijo tovrstno pomoč. (mkp j Kako zaposlujemo? Kako se obnašamo v občini Velenje pri zaposlovanju v letošnjem letu? Najbolj zgovorni so podatki, ki so jih v gradivu za sejo skupščine Skupnosti za zaposlovanje (bila je v torek), zbrali na Strokovni službi občinskih skupnosti za zaposlovanje Velenje. Zaposlenost: V poprečju januar—avgust je bilo v občini zaposlenih 24.670 delavcev, kar je manj od lanskega poprečja in manj od stanja konec lanskega leta — 24.801 delavec je bil zaposlen. Fluktuacija: Stopnja fluktuacije znaša v tem obdobju 6 odstotkov oziroma 8 odstotkov letno. Znižuje se in ne predstavlja več takšnega problema kot pred leti. Pripravniki: Do konca septembra se je zaposlilo 341 pripravnikov, tri četrtine za določen čas, kar ni v skladu s tistim, kar so organizacije napovedale v planih, te so namreč predvidele ravno obratno. Drugače pa je bilo zaposlovanje pripravnikov uresničeno precej dobro, saj se je zaposlilo tri četrtine celotne generacije. Brezposelnost: Konec septembra je preko skupnosti za zaposlovanje v Velenju iskalo delo 474 oseb, konec preteklega leta 328 oseb. Stopnja relativne brezposelnosti znaša 1,7 odstotkov, kar je malo pod republiškim poprečjem. (mkpI Gorenje Commerce Novi razstavno prodajni centri Delovna organizacija Gorenje Commerce si v zadnjem času prizadeva, da bi s kar najbolj sodobno ureditvijo razstavno prodajnih centrov širom po Jugoslaviji ustvarila pogoje, da bi potrošnikom kar najhitreje in najbolj neposredno predstavila številne novosti, ki prihajajo iz 18 Gorenjevih delovnih organizacij širom po Jugoslaviji. V kratkem bodo tako preselili v nove prostore, in sicer v novozgrajenem poslovno trgovskem središču, razstavno prodajni center in predstavništvo Gorenja v Splitu. V nove prostore bodo preselili tudi razstavno prodajni center Gorenje na Ptuju. 39 razstavno prodajnim centrom, ki jih ima Gorenjec Commerce po Jugoslaviji, se bodo v prihodnje pridružili novi. Tako bo Gorenje Commerce še letos odprlo nov razstavno prodajni center v Lendavi, in sicer v neposredni bližini Gorenjevih tovarn v tem mestu. Pričakovati pa je mogoče, da bodo odprli nov razstavno prodajni center tudi v Pucarevu, in sicer s sodelovanjem z delovno organizacijo Gorenje Servis. a. N. »NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10. »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; od 1. janur-ja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »NAŠ ČAS« od 1. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji)'. Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Franti-škaFoita 10, telefon (063) 853-451, 856-955, 855-450. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 1.200 dinarjev. Mesečna naročnina 4.270 dinarjev, polletna naročnina za individualne naročnike 25.610 dinarjev, za tujino 43.510 dinarjev. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »NAŠ ČAS« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1984 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. Predsedstvo ZSMS Velenje Mladi precej kritično do svoje organizacije Prejšnji petek smo se na seji zbrali člani predsedstva občinske konference ZSMS Velenje. Ob pregledu zapisnika in preteklih akcij so ugotovili, da je sodelovanje s sredstvi informiranja v naši občini steklo, vendar ga ne smejo pustiti v takšnem stanju kot je, ampak ga vedno znova izboljševati in dograjevati. Ocenili smo tudi prve mladinske oddaje na Radiu Velenje. Precej kritično so spregovorili o posvetu predsednikov in sekretarjev osnovnih organizaci j, ki je bil zelo slabo obiskan. Poleg slabe udeležbe je potrebno omeniti tudi nekaj napak pri organizaciji. Tako so se dogovorili, da bodo odslej posvete pripravljali na drugačen način, v obliki razprav na določeno temo. Sejo so nadaljevali precej kritično, saj niso mogli mimo zadnje seje Republiške konference ZSMS, ki je bila hkrati tudi volilna. Delegati so izrazili dvome o veljavnosti volitev, saj je bila udeležba delegatov na meji kritičnosti. Statutarni komisiji pri RK ZSMS pa bodo poslali pritožbo, saj videnje našega kandidata za člana zvezne konference ni bilo poslano v občinske konference in je imel tako bistveno manjše možnosti za izvolitev. Spregovorili so tudi o kulturni akciji Naša beseda 1989. Občinska revija bo I in 2. marca 1989, v Titovem Velenju pa bo konec marca tudi regijska prireditev te akcije. Ob koncu seje so spregovorili še o prizadevanjih mladinske organizacije. Ocenili so delo nekaterih članov mladinske delegaci je v družbenopolitičnem zboru občine Velenje. Matjaž Černovšek Jubilej interne banke Gorenje S skromno slovesnostjo so delavci Gorenjeve Interne banke v četrtek, 24. novembra, obeležili 10 let delovanja te delovne skupnosti. Delovni jubilej so Gorenjevi bančni delavci obeležili skupaj z nekdanjimi vodilnimi delavci interne banke: Antonom Gluši-čem, prvim direktorjem in Petrom Habjanom prvim pomočnikom ter Ivanom Vitežnikom, direktorjem Interne banke v obdobju začasnih ukrepov v Gorenju. O 10-letnem razvoju in prizadevanjih delavcev Gorenjeve Interne banke pri dograjevanju in ohranjanju vitalnih poslovnih lunkcij Gorenja je spregovoril direktor Darko Zupane, o posebni pripravljenosti in vnemi delavcev tudi v času začasnih ukrepov pa Ivan Vitežnik, podpredsednik Občina Mozirje Drobno gospodarstvo na razpotju V »jesenski analizi«, se pravi pri ocenjevanju uresničevanja resolucije o družbeno-ekonomskem razvoju občine Mozirje, so seveda ocenili tudi stanje na področju drobnega gospodarstva. Ugotovili so, da je ostala neuresničenih vrsta nalog, ki so jih sicer zapisali v družbene usmeritve o pospešenem razvoju drobnega gospodarstva na vseh področjih in v vseh pojavnih oblikah. Med drugim niso ustanovili sklada za financiranje razvojnih programov drobnega gospodarstva, za katere naj bi zagotovili sredstva Obrtnega združenja Mozirje in občinskega proračuna. Obrtno združenje svojega deleža ni moglo zagotoviti zaradi visokih obveznosti do kreditov, ki so jih najeli v preteklem letu za gradnjo svojega doma. Tudi pri ustanavljanju poslovno-infor-macijskega centra za drobno go- spodarstvo v občini Mozirje se zatika. Vzrok zastoju je predvsem povezava z bazo podatkov pri celjski Kovinotehni, ki je slaba in nekoristna, saj zaradi pomanjkanja telefonskih linij potrebnih informacij v občini ne morejo dobiti pravočasno. Jasno je, da tudi uspehov na področju drobnega gospodarstva ne manjka, med nje sodi tudi posebna poslovalnica Ljubljanske banke za potrebe obrtnikov in drobnega gospodarstva, stanje pa vseeno ni posebej spodbudno, vsem lepim besedam in načrtom navkljub. Do konca letošnjega oktobra je bilo v mozirski občini ustanovljenih 25 novih obratovalnic, ob tem pa jih je bilo odjavljenih 24. Dopolnilno dejavnost je prijavilo 13 občanov, devet pa jo je odjavilo. Stanje na področju obrtne dejavnosti v mozirski občini je torej dokaj pereče. Navkljub velikemu zanimanju za opravljanje te dejavnosti njen razvoj ni prav obetaven, saj zaostreni tržni pogoji in hitro prilaganje tržnim potrebam, terjajo veliko mero znanja in dela. Prav zaradi tega se je število nosilcev obrti v primerjavi z lanskim letom povečalo le za 5 odstotkov, pri tem je število gostinskih lokalov poraslo za 14 odstotkov, proizvodnih delavnic je več le za skromen odstotek, avtoprevoznikov pa je man j za 3,5 odstotka. Konec septembra je bilo v občini Mozirje 307 nosilcev redne obrti, 84 občanov pa je opravljalo dopolnilno dejavnost. Pri obrtnikih je zaposlenih 341 delavcev. Zaposlenost torej raste s 3,6 odstotki, kar je v skladu z resoiucijskimi opredelitvami. Pomemben je napredek na področju pridobivanja prostora za gradnjo poslovnih objektov, na področju uveljavljanja najvišje možne davčne olajšave za vlaganja v razširitev in obnovo obratovalnic, pri sejemskih predstavitvah in pri ustanavljanju obrtne zadruge »Moj gaj«, v katero se vključujejo tudi obrtniki iz sosednjih občin. j■ P PO Gorenje sozd. Anton Glušič, upokojeni direktor Interne banke pa je nekdanjim sodelavkam dejal: »Same veste, s kakšnimi problemi smo se ubadali na začetku. Bili smo druga interna banka v Sloveniji. Kar sami smo zastavili svoje delo, ga dograjevali in poglabljali. Ta obletnica dokazuje, da je Interna banka uspešno opravila svojo vlogo.« Jubilantka Jelka Rošer pa je menila, da delavci Interne banke Gorenje slavijo jubilej uspešnega dela tudi po zaslugi dosedanjih uspešnih direktorjev Interne banke Gorenje. Ob koncu slovesnosti so zaslužnim sodelavcem Hermanu Rigelniku, predsedniku in Ivanu Vitežniku, podpredsedniku PO Gorenje sozd in nekdanjima sodelavcema Antonu Glušiču in Petru Habjanu podelili priznanja. Za 10-letno zvestobo Interni banki Gorenje so priznanja podelili še enajstim delavkam. Dušanka Založnik Koordinacijski svet OO ZSMS Gorenje Izobraževanje in usposabljanje Ob koncu novembra je pripravil koordinacijski svet osnovnih organizacij Zveze socialistične mladine Gorenje tridnevni seminar za vodstva osnovnih organizacij ZSM tega poslovnega sistema. Seminar, na katerem so govorili o izobraževanju, kadrovski politiki, družbenem standardu in drugih vprašanjih, ki v sedanjem trenutku najbolj zanimajo mlade, je ena od oblik izobraževanja in usposabljanja mladinskih aktivistov, za katerega se je odločil koordinacijski svet OO ZSM Gorenje. V Topolšici pa so se ob obravnavi trenutnih aktualnih vprašanj seznanili tudi z metodami dela organizacij ZSMS in se dogovorili, da bodo na drugem seminarju za vodstva osnovnih organizacij ZSMS govorili o razvoju poslovnega sistema Gorenja in delu z ljudmi. Razumljivo je, da so mlade še posebej zanimale Gorenjeve usmeritve na področju kadrovske politike, izobraževanja in družbenega standarda. Mladi menijo, kot je povedal Zvone Koželjnik, predsednik koordinacijskega sveta OO ZSM Gorenje, da bi morali tem vprašanjem nameniti v prihodnje kar največjo pozornost. Sicer pa je tudi mladim jasno, da si brez znanja ni mogoče zamišljati nadaljnjega razvoja Goren ja. Zato je treba za izobraževanje zaposlene še bolj spodbujati, čeprav ne gre prezreti dejstva, da Gorenje trenutno štipendira več kot 2.000 mladih, okrog 40 % vseh zaposlenih pa se izobražuje ob delu oziroma iz dela. Udeležencem seminarja, mladinskim aktivistom iz Gorenja, sta na seminarju v Topolšici govorila tudi sekretar Republiške konference ZSMS Andrej Verlič in predsednik občinske konference ZSMS Velenje Milan Ko-pušar. A N Zbirka Šaleški razgledi Delavci Kulturnega centra Ivan Napotnik iz Titovega Velenja so prejšnji petek, po osrednji proslavi v počastitev dneva republike, pripravili predstavitev in prodajo prve knjige iz nastajajoče knjižne zbirke Šaleški razgledi. Prva knjiga nosi naslov Zbornik muzeja Velenje, v njej pa je predstavljen 30-letni razvoj muzeja, njegove številne zbirke, razmišljanja strokovnjakov o muzeju v tem trenutku in v prihodnosti ter članki in fotografije iz zadnjih desetletij. Ta pomembna pridobitev na področju pisnega ustvarjanja v naši dolini, je bila med obiskovalci toplo pozdravljena. Ob predstavitvi knjige pa je bil predstavljen tudi uredniški odbor nove zbirke. (bz) Prvi naročnik nove zbirke je posta/ predsednik občinske skupščine Drago Šulek Teden invalidov Čas od 6. do 12. decembra je proglašen za teden invalidov v SFRJ. Zato je prav, da vas seznanimo z obvladovanjem in razvojem slovenskega invalidskega varstva v kriznih razmerah. Letošnji teden invalidov namreč sovpada s šestim letom »Dekade invalidov OZN«. Tako po svojem formalnem obeležju, glede na vse ostrejšo ekonomsko in splošno družbeno krizo, naravnost sili k temu, da ponovno opredelimo oziroma preverimo, kako v sedanjih razmerah obvladujemo in razvijamo invalidsko varstvo v SR Sloveniji. Tak pregled bo te dni dan na Koordinacijskem odboru za društveni položaj in aktivnost invalidov pri Predsedstvu RK SZDL. Ker tudi v naši občini problemi invalidov zahtevajo sodelovanje vseh pri njih razreševanju je prav, da vsaj ob tednu invalidov o njihovih problemih kaj več spregovorimo. Treba je pač na glas ugotoviti, da kljub nekaterim novim kvalitetnim rešitvam, izpeljanim investicijam in akcijam, večina vključnih vprašanj slovenskega invalidskega varstva ostaja neurejenih in celo, zaradi naglega naraščanja inflacije, pridobiva večje krizne razsežnosti. Večletno realno zmanjševanje finančnih sredstev za socialne dejavnosti, v okviru katerih se seveda uresničujejo tudi razne oblike invalidskega varstva, je dokončno izostrilo spoznanje, da zadovoljevanje potreb invalidov po storitvah, ki so jim dosegljive le s pomočjo drugih, še zdaleč ni možno zagotoviti le formalno na osnovi dogovorjenih programov družbenih dejavnosti. Očitno je postalo, da neformalno zagotavljanje storitev na osnovi altruističnega dela ali recipročne menjave dela postaja za vsakodnevno življenje vsaj najtežje prizadetih invalidov, dolgoročna nujnost, ne pa zgolj nekakšna dopolnilna dejavnost, kot je bilo to doslej prevečkrat obravnavano v samoupravnih interesnih skupnostih in v družbi na- sploh. Nesporno v SR Sloveniji obstaja dovolj več ali manj dorečenih sistemskih zakonov, ki naj bi načeloma zagotavljali celovito družbeno varstvo invalidov in drugih prizadetih ljudi. Dejansko stanje seveda bistveno odstopa od željnih ciljev, pri čemer je za obdobje po sprejemu nove ustave značilno to, da ni šlo primarno za pomanjkanje finančnih sredstev, ampak predsvsem za subjektivno ravnanje. Največja slabost je vsekakor v tem, da slabo dojemamo družbene razsežnosti invalidske problematike in njeno spremenljivost ter v skladu s tem ne oblikujemo nobene razvojne strategije z jasnimi dolgoročnimi cilji. V nekriznih časih se je to dokaj uspešno kompenziralo s kvalitetnimi parcialnimi rešitvami, sedaj pa se vse skupaj spreminja v slabo obvladljivo, resno ekonomsko breme in v vrsto vse slabših praktičnih odločitev, katerih usodne posledice se bodo pokazale šele v prihodnosti. Zahteve, ki jih postavljamo za prestrukturiranje družbenih dejavnosti, prav tako veljajo za področje invalidskega varstva, vendar še posebej opozarjamo na tale ključna vprašanja: — nimamo ne splošnih niti selektivnih programov, po katerih bi integralno skrbeli za invalide od njihovega otroštva, prek odraščanja in srednjih let, do starosti ; — republiški zakon o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb ima vse poznane dispozicije za učinkovito doseganje rezultatov, dejansko pa že celo desetletje postopoma ugaša: — premalo invalidov se vključuje v specializirane institucije za usposabljanje, po usposobitvi ni zanesljive zaposlitve in ureditve življenjskih razmer, poleg tega se uspešnost usposabljanja ne spremlja in ustrezno evaluira; — zaposlovanje invalidov v delovnih organizacijah in zaposlovanje težjih invalidov pod posebnimi pogoji v invalidskih delavnicah in drugod — na eni strani gre za izločanje invalidov iz delovnih organizacij, na drugi strani pa naj bi se čimveč invalidov zaposlilo v invalidskih delavnicah. čeprav za to ni upravičenih razlogov; — posamezne skupine težje prizadetih invalidov dosegajo preko različnih oblik rehabilitacije in lastnih naporov zadovoljivo usposobljenost za aktivno življenje, nimajo pa dovolj prilagojenih bivalnih prostorov in drugih pogojev po konceptih neodvisnega življenja; — s posebnim-pravilnikom so sicer že drugo leto uveljavljene vse pravne in tehnične norme za odpravljanje arhitektonskih ovir, vendar se njihovo neposredno izvajanje vse prepočasi uresničuje v konkretnih življenjskih okoljih, ker se še vedno ne zavedamo dovolj, da gre pri tem za najcenejši družbeni ukrep z dolgoročnimi učinki za izboljšanje socialnih razmer, ne le invalidov, temveč vseh gibalno oviranih prebivalcev; — v strokovnih izhodiščih za domsko varstvo poznamo le starejše občane, duševno prizadete in psihično obolele, medtem ko je vrsta specifičnih skupin invalidov prepuščena naključni obravnavi; — v zadn jem času se je s težavo uveljavilo sprotno revalorizi-ranje različnih denarnih prejemkov invalidov, vendar smo še vedno v tisti fazi družbene krize, ko se išče rešitve za racionalizacijo s krčenjem, črtanjem in izločanjem posameznih socialnih pravic, zlasti pravic invalidov; — kvaliteta raziskovalnega dela na področju invalidskega varstva zaostaja in hkrati s tem je tudi vse slabši prenos novega znanja. Najvitalnejši družbeni nosilci neformalnega zagotavljanja storitev na področju invalidskega varstva so invalidske organizacije. Do tega ugodnega stanja je prišlo, ker sami invalidi, njihovi starši in drugi sodelavci že dalj časa neposredno sporočajo svojo iniciativnost in ustvarjalnost. Hkrati s tem je bil oblikovan tudi tvoren družbeni odnos, ki se izraža v aktivni podpori konceptualni zasnovi delovanja invalid- skih organizacij ter zagotavl janju stabilnih, vnaprej nizko opredeljenih loterijskih sredstev. Invalidske organizacije pa so se s svojim programom le simbolično vključile v svobodno menjavo dela, pri čemer je bilo odločilno pretogo, vnaprejšnje opredeljevanje, sicer tudi namenskih, sredstev za invalide. Enako pomembno vlogo pri neformalnem zagotavljanju storitev oziroma nudenju različnih vrst pomoči invalidom — s splošnimi in specifičnimi programi, imajo tudi druge družbene organizacije, zlasti Rdeči križ Slovenije in Zveza socialistične mladine Slovenije z razvijanjem prostovolnjega dela. Sem vsekakor spadajo še številne druge oblike prostovoljnega združevanja občanov v korist ogroženega ali prizadetega sočloveka. V bodočem razvoju pa se bo tu bistveno povečal pomen novih, fleksibilnih oblik družbene organiziranosti. Na področju invalidskega varstva imamo v naši družbeni praksi postavljene vse potrebne organizacijske oblike ter lahko trdimo, da jih je prej preveč kot premalo. Njihovo delovanje in učinki pa so zadovoljivi. Vzrok je v prepletanju množice različnih, med seboj tako ali drugače povezanih subsistemov in sistemskih mehanizmov, ki vsebujejo različno zasnovane in često tudi neusklajene postopke. Posamezni subjekti invalidskega varstva se tako, pogosto nehote ovirani pri uresničevanju svoje družbene vloge in so manj učinkoviti, kar vpliva tudi na to, da ne obvladujejo vse celovitosti invalidske problematike. Prizadevanja, da se takšno, že pred leti ugotovljeno stanje spre- meni, so prisotna, posamezna predvsem pragmatična vprašanja se tudi uspešno rešujejo. Značilen odraz neučinkovitega in necelovitega obvladanja invalidske problematike ter pomanjkanja razvojne strategije je v najtesnejši povezavi z (ne) delovanjem medresorske komisije za upravno strokovno koordinacijo republiških upravnih, samoupravnih in strokovnih organizacij na področju družbenega varstva invalidov. Družbena funkcija te komisije je bila v normalnih ekonomskih razmerah visoko postavljena in je torej njena vloga v kriznih razmerah še toliko večja. Pravi odgovor na predeljene probleme in zastoje v invalidskem varstvu je v tem, da v SR Sloveniji tudi na tem področju čimprej dobimo identificiranega nosilca družbene strategije kvalitativnega in selektivnega razvoja invalidskega varstva. Bistvena sestavina tako zasnovanega ravnanja je v ustvarjanju pozitivnih stališč do invalidnega človeka in njegovih specifičnih potreb. Ustvarjati je treba komplementarno razmerje med formalnim in neformalnim zagotavljanjem storitev, da bi se dolgoročno dosegla optimalna izraba vseh družbenih potencialov. Takoj se mora aktivirati navedena medresorska komisija na danes aktualnih vprašanjih v smislu pričakovanj vloge sodobne države v naši družbi. Pri invalidskih organizacijah naj se spodbuja nadaljnji razvoj posebnih socialnih programov za najtežje prizadete invalide. Do samih invalidov pa naj se uveljavlja družbeni odnos, v katerem se vse kar zadeva invalide, rešuje skupaj z njimi. E. Centrih Gorenje Glin — Lesna industrija Nazarje Slavje ob dnevu delovne organizacije Delavci Gorenja Glin — Lesne industrije Nazarje so slavje ob letošnjem dnevu delovne organizacije združili s praznikom republike. V soboto, 26. novembra, so se zbrali v nazarskem Delavskem domu in .podelili plakete, pisna priznanja, denarne nagrade ter zlati jubilejni znak za 30 let dela v Gorenju Glin. Izročili pa so tudi šest državnih odlikovanj. Na slovesnosti so nagradili zaslužne delavce, ki so s svojim delom in družbeno aktivnostjo pomembno prispevali k razvoju in dosežkom delovne organizacije. 25. novembra pa so osnovne organizaci je Zveze sindikatov Gorenja Glin podelile delavcem Gorenja Glin jubilejne znake in jubilejne nagrade za 10, 20 in 30 let delovne dobe. E. K. Občinska skupnost za zaposlovanje Velenje Objave potreb po delavcih v občinah Velenje in Mozirje DELOVNA ORGANIZACIJA POKLIC IZ ŠIFRANTA PROSTA DELA IN NALOGE DEL. IZK. NČ DČ ROK P. OD ŠTEV. DEL. DO VEPLAS dipl. ekonomist ali ekono- mist — referent uvoza — izvoza — pripravnik X dč 8 680.000 1 GORENJE EŠP dipl. ing. informatike ali dipl. ekonomist informatike — samostojni organizator informatike Z nč 8 1.350.000 1 OSNOVNA ŠOLA KAREL DESTOVNIK KA- JUH ŠOŠTANJ PU matematike in fizike — učitelj MA in Fl (lahko pripravnik) X dč a 1.047.900 1 OSNOVNA ŠOLA GUSTAV ŠILIH — učitelj IVI A in Fl (lahko pripravnik) polo- PU matematike in fizike vičen delovni čas X dč 8 523.900 1 GORENJE INTERNA BANKA ekonomski tehnik ali gimna- . ...... GORENJE EŠP zijski maturant — samostojni referent vrednostnih papirjev 3 nč 8 906.700 1 viličarist — viličarist 6 m nč 8 650.000 1 4. stran naš čas IZ DELOVNIH OKOLU 8. december 1988 EKONOMIJA SPREMEMB REK — Elektrostrojna oprema Naprava za odžveplavanje plinov mag- V Rekov i delovni organizaciji Elektrostrojna oprema se vse bolj zavedajo, da našemu okolju, predvsem pa zraku, preti ekološka katastrofa, in da je potrebno sedanje kritično stanje ozdraviti do tiste mere. ko ne bo škodljivo za človeka. Tako je moč sklepati ob dejstvu, da so v Esu poleg že znanega programa proizvodnje opreme za premogovnike in za termoenergetske objekte, kot so transport premoga, pepela in žlindre, pričeli razvijati tudi ekološki program. To je logično nadaljevanje in nadgradnja obstoječega programa. K tej odločitvi so jih vodili naslednji cilji: omogočiti gospodarsko in ekološko primerno uporabo premoga za pridobivanje električne energije, kar je za našo državo izrednega pomena, saj je bogata z nahajališči premoga; napori za ekološko čisto Šaleško dolino; razvoj takšnega programa, ki ima tržno perspektivo; končno mora biti program montažno intenziven in predstavlja korak k prestrukturiranju montažne dejavnosti, od izvajanja gradbenih inštalacij, k montaži zahtevnih tehnoloških po-strojenj. Vse to je strokovnjake v Esu vodilo k temu, da so se pred približno pol leta lotili izdeiave zahtevnega projekta — naprave za odžveplavanje dimnih plinov bloka 1 v TEŠ-u. Projekt z dokumentacijo industrijske naprave, na katerem so predvsem delali Mitja Šentjurc, Žan Pižorn in Jože Dermal ter Razvojni center Celje z obdelavo gradbenega dela, so te dni uspešno končali in tudi predali. To bo prva tovrstna naprava v Sloveniji, katere osnovni namen je poleg čiščenja dimnih plinov tudi izvršitev vseh tehnoloških meritev s ciljem verifikacije izbrane tehnologije. Nekaj tehničnih podatkov naprave in njeno delovanje je opisal direktor za področje razvoja Slobodan Petrovič: »Delovanje omenjene naprave, oziroma osnovni tehnološki postopek, je dodajanje kalcijevega oksida v gorivo pred kuriščem ter izkoriščanje presežka kalcija v pepelu pri sekundarnem čiščenju dimnih plinov. Nadalje z vpihova-njem hidriranega apna dosežemo boljši učinek, oziroma zakonsko predpisano normo čiščenja dimnih plinov. Stroški čiščenja Potrebujemo optimizem V Esu gredo r korak z razvojem dimnih plinov bodo povišali ceno električne energije le za 3,5 odstotkov, kar je zanemarljivo malo v primerjavi z drugimi tovrstnimi napravami. Pričakujemo, da bi s to napravo očistili pline 95-odstotno, točneje do zakonskih predpisov. Bolj natančno povedano bi to zmanjšanje pomenilo od sedanjih 6.000 mg SO;/N m' na približno 400 mili-gramov. Ob tem moram poudariti, da pri tovrstnem čiščenju dimnih plinov ne nastaja nov stranski produkt, naprimer sadra, tako, da se lahko ekološko varno odlagajo v obstoječo tehnologijo. Naš terminski plan predvideva, da bi napravo za odžveplava- nje dimnih plinov namestili na blok 1 do avgusta prihodnjega leta, obenem pa bi do konca leta potekalo preiskusno obratovanje ter tehnološke meritve.« Zapišimo, da je celoten tehnološki postopek naprave plod domačega znanja, lastnega raziskovalnega dela in da je tehnologija že patentno prijavljena. V osnovi gre za bistveno izboljšanje v svetu že znane lurgijene tehnologije. Naložbena vrednost naprave je približno tri milijarde dinarjev, kar je nekajkrat manj od podobnih naprav v svetu. Dodajmo, da je v celotnem znesku le 23.000 DM za nakup merilne naprave. B. Mugerle Na Turnu povečali nasad jablan V Erinem TOK Kmetijstvu Šoštanj so v dolgoročni plan zapisali, da bodo nasad jablan na Turnu povečali. To nalogo so začeli uresničevati letos, ko so v začetku meseca oktobra na hribu, ki meri pet hektarjev in pol opravili najprej groba zemeljska dela in tako pripravili površino za sajenje sadik. Nekaj so jih že posadili, predvsem nove vrste jablan, nadaljevali pa bodo prihodnjo jesen. Prav tako so dosadili in obnovili nekaj vrst jablan že na obstoječem nasadu. Tudi z ograjo okrog novega nasada so morali pohiteti, saj bi sicer zajci lahko naredili veliko škode. Sedaj nasada jablan v Titovem Velenju pri Rdeči dvorani in na Turnu skupaj merita 22 hektarjev in pol, v prihodnje pa naj bi na slednjem še povečali nasad za dva hektarja in pol. B. Mugerle Delavska univerza Velenje Z znanjem zmanjšati število nezgod V tej naglici dela in življenja vse prevečkrat pozabljamo na vsakodnevne nevarnosti, ki se pojavljajo v oklju našega dela in življenja. Posledice so jasne: vse prepogoste nezgode pri delu, poklicna obolenja, nezmožnost za delo in podobno. Tudi požari b hudimi posledicami so vse prepogosti spremljevalci našega življenja. Vse skupaj seveda še bolj siromaši naše že tako preobremenjeno gospodarstvo. t*', J : flMb Cestno vzdrževalna enota Velenje Kdaj na novi lokaciji? m zaupanje Živimo v času, ko je najbolje človeku, ki ne bere časopisov, ne posluša radia in ne gleda televizije. Res je, da se srečuje s padanjem standarda in ga dnevno občuti. Kljub temu pa z njemu lastno iznajdljivostjo nekako skrpa svoj proračun in se tolaži z mislijo, da bi lahko bilo še slabše, ali pa se spomni, da je tako že bilo. Mi, ki spremljamo sredstva obveščanja, smo nenehno pod vplivom neprikritega pesimizma in kritiziranja vse povprek. Odpirajo se vedno nova vprašanja, novi problemi in nehote nisi več sposoben opredeliti bistvenih vprašanj. Ne vidiš izhoda iz težkih družbeno ekonomskih razmer v katerih smo se znašli. Rešitev vidimo le še v iskanju krivcev, različnih gledanjih na dosedanji razvoj in pogledu preko državnih meja. Izgubljamo ogromno energije in časa in nehote postajamo v svojih pogovorih in delovanju neproduktivni. Tako še bolj utrjujemo misli o breiz-hodnosti. Posameznik ali družba, ki se tako obnaša, pa pred sabo nima prihodnosti. Tako kot ne morem razumeti tistih, ki se sploh ne zanimajo za današnje težke razmere, se še manj strinjam s tistimi, ki ne vidijo izhoda. Najhuje pa je, če poslušam v gostinskem lokalu ljudi, ki ob mizi obloženi s specialiteta-mi, ob steklenici arhivskega vina, preklinjajo vsevprek, predvsem pa ureditev, ki jim je omogočila, da si vse to lahko privoščijo. Pa tudi besed o padanju standarda in vse večjem siromaštvu ob bogato obloženi mizi ne manjka. Kakšna ironija! Končati moramo kritizerstvo in slikanje brezizhodnosti. Čas je, da uredimo probleme po pomembnosti in jih tudi začnemo reševati. Ko se bomo tega lotili, bomo hitro spoznali, da je bistvo težav v gospodarstvu. Brez boljšega dela in rezultatov nam demokracija in še takšna svoboda nič ne pomagata. Demokracije in svobode v revščini pač ni! Uporabimo zato vso energijo in ustvarjalnost, da preobrnemo negativna gospodarska gibanja. Poenotili smo se v celoviti reformi, predvsem pa v tem, da je logika trga tista, ki omogoča izhod. Ali temu verjamemo, to je drugo vprašanje. Logika trga pa je neusmiljena. Po majskih ukrepih šoto že lahko spoznali, kako nepripravljeni smo tržno razmišljati ia delovati. Kaj bo za nas pomenilo vzpostavljanje trga kapitala in specifičnega trga delovne sile si v glavnem sploh ne predstavljamo. Namesto simuliranja položaja delovne organizacije ali podjetja na trgu, se raje izčrpavamo v večnih razpravah o neenakopravnem položaju ene panoge z drugo v primerjavi s podobnimi organizacijami v svetu in objektiviziranjem vseh lastnih problemov. Trga pa to nič ne zanima. In objektivno je samo tisto, kar trg prizna. Vrhunski proizvod je tako po kvaliteti kot funkcionalnosti nevreden, če ga ne uspeš prodati in prejeti zanj plačilo. Sredstva je treba usmeriti t proizvod, ki ga je mogoče prodajati ■■ ki zagotavlja dobiček. Če takšaega programa nimaš, je smiselno usmeriti deaar tistemu, ki takšea program ima, ki zna delati ia prodajati. Pri vseh odločitvah pa je rizik. Tržnega mehanizma brez rizika ni. Strokovnost in ustvarjalno znanje pa sta v funkciji zmanjševanja rizika in v podporo podjetništvu. Pot, da bo trg pričel delovati bo dolga in polna pretresov v družbi. Vendar ne odstopajmo od sprejete poti. Trg ne sme postati verovanje, argumenti govorijo zanj. Zato pa sprejmemo kot nujnost in s svojim delovanjem vzpostavimo mehanizme, ki bodo omogočili hitrejši prehod v novo stanje. Prehodno obdobje ni tri, šest mesecev, je bistveno daljše, saj zahteva obračun z inflacijo. Kako trda je ta bitka smo spoznali v preteklih letih. Zato poudarjam, potrebujemo tudi nekaj zdravega optimizma s katerim bomo premagali sedanje blokade. Potrebujemo tudi nekaj zaupanja v pravilnost odločitve, da je tržna usmeritev prava. Na koncu naj povzamem misel, ki je bila v zadnjem obdobju velikokrat izrečena, kriza je lahko tudi spodbuda za spremembo obstoječega stanja. Bor.) Da bi čimbolj zmanjšali število nezgod pri delu in tudi sicer, je z zakonom o varstvu pri delu in drugimi predpisi s tega področja obvezno usposabljanje za varstvo pri delu pred pričetkom in med njim. Takšno usposabljanje poteka v delovnih organizacijah, predvsem praktični del. Osnovna spoznanja, teoretični del, o varnem delu pa si delavci pridobijo pri pooblaščenih ustanovah. V velenjski občini je tovr-s*na vodilna ustanova Delavska univerza Velenje. To je le eno številnih področij izobraževanja, ki potekajo preko Delavske univerze. V pogovoru z vodjem varstvenega izobraževanja pri DU Jože-tom Miklavcem smo izvedeli naslednje: »Izobraževanje varstva pri delu izvajamo uspešno že vrsto let v sodelovanju z društvom varnostnih inženirjev ter izobraževalnimi službami v delovnih organizacijah. Tako je zagotovljena kvaliteta in strokovnost, upoštevani pa so tudi posebni in- teresi delovnih organizacij. Pretežni del izobraževanja je predpisanega, prav tako tudi preiskus znanja. V lanskem letu smo imeli nekajmesečni zastoj pri izvajanju tečajev iz varstva pri delu zaradi formalnih zadržkov — obnovitve pooblastila. Že letošnjo pomlad je republiški komite za delo ponovno verificiral našo ustanovo za tovrstno strokovno izobraževanje. V času od januarja do konca novembra letos smo organizirali in izvedli 45 dvodnevnih tečajev iz varstva pri delu in varstva pred požari, bilo pa je še nekaj drugih seminarjev. Sicer pa se tudi za naprej kažejo potrebe in interesi za takšno usposabljanje, ki sem ga prej omenil.« Pri Delavski univerzi Velenje smo izvedeli, da bodo v teh dneh pričeli z obsežnejšim tečajem usposabljanja oseb odgovornih za varstvo pred požari, pripravljajo pa tudi nove programe izobraževanja za prihodnje leto. B. M. Cestno podjetje Celje, tozd za Vzdrževanje in varstvo cest, ima v Titovem Velenju svojo cestno vzdrževalno enoto že preko osem let, prej pri velenjskem bazenu, sedaj v Selu. V njej je trinajst cestarjev, trije vozniki in strojnik. Dokler so skrbeli le za vzdrževanje regionalnih cest, je bila njihova lokacija zadovoljiva. Od leta 1983 naprej, ko so prevzeli še upravljanje in vzdrževanje lokalnih cest v občini Velenje, pa ta lokacija ne ustrez več njihovim potrebam. O tem, da so njihovi delovni in bivalni prostori v Selu vse prej kot primerni, smo se lahko sami prepričali. Pisarne so podobne ropotarnicam, saj v njih najdeš vse kar sodi in ne sodi vanje, ker pač nimajo primernih skjadišč. Stranišče je grozljivo, ni primernih skladišč za prometne znake, pripomočke, sol in pesek, ni garaž. Skratka, vse je bolj podobno provizoriju, kot pa objektu, ki naj bi služil svojemu namenu. Prav zato celjski cestarji iščejo v Velenju bolj ugodno lokacijo za cestno-vzdrževalno enoto, ki naj bi bila bolj v središču celotnega velenjskega cestnega omrežja. Lani je zavod za urbanizem Velenje pripravil predlog lokacije za vzdrževalno enoto celjskega Nivoja pri RTP — zahodna industrijska cona Pesje. Ugotovljeno je bilo, da je na tem področju možno zgraditi prostore za Nivo Celje in cestno-vzdr-ževalno enoto Velenje. Poudariti je potrebno, da je Nivo polovico svoje lokacije odstopil Cestnemu podjetju Celje. Naročena je bila izdelava zazidalnega načrta za cestno vzdrževalno enoto in Nivo, ki je v sprejemanju v skupščini občine Velenje. Na omenjeni lokaciji naj bi za cestno-vzdrževalno enoto zgradili skladišče za sol, nadstrešnico za nasipne materiale, garaže za štiri vozila in delovni stroj ter upravno-stanov-najski del, to so pisarne, garderobe, nekaj samskih sob in sanitarije. B. Mugerle AFORIZMI O tem, da smeš imeti pri nas drugačno mnenje, imam drugačno mnenje. (Žarko Petan) Edino kar si od srca solidarnostno delimo, sta nahod in gripa. (Niko Brumen) Drugi se na napakah učijo, a mi na napakah živimo. (Janez Potrč) Kadar se politični govor spremeni v politično propagando, so vrste pred trgovinami. (Aleš Hribernik) Solidarnost v samskem domu V času, ko veliko govorimo o tem, kako medčloveški odnosi postajajo vse bolj skrhani, ko vsak gleda in vidi le še sebe, je vsaka gesta, ki dokazuje kaj drugega, vredna zapisa. V naše uredništvo, se je oglasil Fedža Mukanovič, zaposlen na Rudniku lignita Velenje. Rad bi se zahvalil vsem tistim stanovalcem rudniškega samskega doma, ki so ob smrti Alije Vokiča, mladega človeka, s šestimi otroki in nepreskrbljeno ženo v Klesiji pri Tuzli, zbrali denar za pomoč njegovi družini. »Zdajle grem na pošto, da jim pošljem 73 starih milijonov kolikor smo jih zbrali,« je rekel. Zbrali in pomagali pa so kljub temu, da Alija ni bil njihov stanovski kolega. Dovolj je bilo, da so zvedeli, kaj se mu je zgodilo. Da so znali občutiti, kako težko bo njegovi ženi in šestim otrokom brez moža in očeta. In sklenili so pomagati, vsaj malo. Poslati 73 milijonov, ki bodo nekomu pomenili še več kot so vredni. (mkp) Izobraževanje poklicnih voznikov Med prvimi pri Eri Velenje Poglabljanje znanja iz cestno prometnih predpisa* ter prometne varnosti ni več domena le zavesti posameznikov ali naprednejših delovnih kolektivov, ki se ukvarjajo z javnimi prevozi in transportom, ampak postaja sestavni del delovnega procesa ia sistematičnega izobraževanja. V delovnih kolektivih bodo zato morali načrtovati sredstva in termine tudi za temeljito poučevanje teh kadrov, kar pa je mimogrede povedano, že dolgoletaa nuja. Namreč, na slučajnih ali organiziranih preizkusih znanja s tega področja se je izkazalo, da prav poklicni vozniki najmanj obvladajo pravila in teorijo prometnih predpisov. Že zunanjost cestno-rzdržeralue enote r Selu kaže v kakšnem stanju je. Temu so, kot kaže, namenili napraviti konec pri delovni organizaciji Era Velenje. Pred dnevi so organizirali predavanje o novostih Zakona o varnosti v cestnem prometu za svoje poklicne voznike. In prav na teh predavanjih so se natančneje seznanili tudi z novostjo v zakonu, da bodo morali poklicni vozniki opravljati v roku treh let po prvem izpitu iz teorije prometne varnosti preizkus znanja ter po vsakem periodičnem preizkusu, pridobiti posebno potrdilo o tem in ga shranjevati skupaj z vozniškim dovoljenjem. Prometna milica bo namreč preverjala predpisano obveznost, kršiteljem pa so zagrožene občutne denarne kazni ter odvzem vozniškega dovoljenja za čas, dokler ne bo opravljen predpisani preizkus. Z zakonom je predpisana snov, oz. program poučevanja. Obsegal bi naj poznavanje prometnih pravil na cestah, odgovornost voznikov v prometu, osnovne vzroke nezgod, zakonitosti vožnje v prometu ter temelje družbene samozaščite. Izobraževanje bo nadzoroval pristojni republiški organ, izvajali pa bi ga naj le pooblaščeni organi in organizacije, o čemer pa bo izdan poseben pravilnik ali odlok. Že v začetku prihodnjega leta bi naj tovrstno izobraževanje steklo vsaj na področju Slovenije, do takrat pa bi prevozniki in vozniki naj ne bili v prekršku. Dosedanje izobraževanje poklicnih voznikov po programih iz varstva pri delu, če je bil sestavni del tudi obnovitev znanja cestno prometnih predpisov, je med tem še vedno veljavno. Zanimivo je tudi dejstvo, da vozniki sami priznavajo pomanjkanje znanja, oz. obnovitve, saj se predpisi menjajo, snov pa gre hitro v pozabo. Jože Miklmc Ne! jedrskemu odlagališču Delegati skupščine občine Velenje so na skupni seji vseh treh zborov dne 22. II. 1988 obravnavali odgovor Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije na vprašanje delegatov iz občin Celje, Domžale in Velenje v zvezi s postopkom izbora lokacije za odlagališče radioaktivnih odpadkov srednje in nizke aktivnosti in soglasno sprejeli naslednje ugotovitve, stališča in sklepe: Škale — Hrastovec Polno življenje v društvih 1. Skupščina občine Velenje se je že v letu 1986 nedvoumno opredelila, da pod nobenimi pogoji ne bo dala soglasja za lokacijo odlagališča na ozemlju naše občine ali blizu občinskih meja. To stališče občinske skupščine je bilo posredovano Skupščini SR Slovenije dne 15. 12. 1986 v delegatski zahtevi, ki jo je v enakem besedilu podprla tudi občina Slovenj Gradec. Odgovor na tokrat postavljeno vprašanje »Zakaj se opravljajo raziskave za izbor lokacije tudi na območjih družbenopolitičnih skupnosti, kjer so se občani in organi te skupnosti že opredelili proti lokaciji odlagališča?« je logična posledica takratne delegatske zahteve. Odgovor je nezadovoljiv, saj samo opisuje postopek izbora lokacije in se bistvu vprašanja preprosto izogne. 2. Na vprašanje, ali bi bilo mogoče kateri koli družbenopolitični skupnosti vsiliti lokacijo odlagališča, najdemo naslednji odgovor: »Prav tako bosta zagotovljeni obveščanje javnosti in njeno aktivno sodelovanje tudi pri nadaljnjem postopku: — pri izdelavi prostorskih izvedbenih aktov v skladu z 29. členom Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84), — pri izdaji lokacijskega dovoljenja, ki bo izdelano v skladu z 52. členom istega zakona ter na njegovi podlagi izdelanega Odloka o določitvi objektov in naprav ter posegov v prostor, za katere daje lokacijsko dovoljenje za urejanje prostora pristojni republiški upravni organ (Uradni list SRS, št. 28/85).« Navedeni odgovor kaže, da dajeta Zakon in Odlok izrecno pristojnost za določitev lokacije. za odlagališče jedrskih odpadkov ustreznemu republiškemu upravnemu organu. Zato so brez zakonske osnove javna ustna zagotovila najodgovornejših funkcionarjev Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, da lokacije ne bo v nobeni družbenopolitični skupnosti, ki se s tem ne bo strinjala. 3. Skupščina občine Velenje ocenjuje kot povsem nesprejemljiv dosedanji postopek izbora lokacije odlagališča jedrskih odpadkov, saj je v nadzor javnosti v sedanji fazi postopka izključen, čeprav gre za 4. jedrski objekt v Sloveniji. Zato skupščina Velenje predlaga Skupščini SR Slovenije, da čimprej obravnava in sprejme kriterije za postopek izbora lokacije za odlagališča jedrskih odpadkov srednje in nizke aktivnosti. Od predlagatelja kriterijev Skupščini SRS zahtevamo, da mednje kot izločilni kriterij uvrsti večkrat izrečene obljube, da je določitev lokacije, ne glede na vse ostale kriterije, možna samo s soglasjem prizadete občine. 4. V Sloveniji in Jugoslaviji smo se nedvoumno opredelili proti samozadostnosti republike ali države na katerem koli področju življenja in dela. Zato morebitno odlaganje odpadkov v drugi državi, ki ima za to naravne in tehnične danosti in odpadke sprejema, nikakor ni moralno, temveč predvsem strokovno in ekonomsko vprašanje. Zato predlagamo, da Skupščina SR Slovenije prouči tudi to vprašanje, ki ga njen Izvršni svet zavrača z argumentom o nemoralnosti takšnega razmišljanja. 5. Odgovorni funkcionarji Skupščine občine Velenje in njenega Izvršnega sveta ter funkcio- narji občinskih družbenopolitičnih organizacij naj se povežejo z vodstvi občin, v katerih se prebivalci počutijo podobno ogroženi zaradi raziskav za izbor lokacije za odlagališče jedrskih odpadkov. Namen povezovanja naj bodo skupne in usklajene aktivnosti v Skupščini SR Slovenije. Skupščina občine Velenje poziva tudi predstavnike SOZD REK FLL, ki delujejo v Interesni skupnosti elektrogospodarstva in premogovništva Slovenije, da v tej skupnosti v postopku izbora lokacije jedrskih odpadkov avtentično zastopajo interese prebivalcev občine Velenje, ki se jasno odražajo tako v sklepih Skupščine občine Velenje, kakor tudi v sklepih Občinske konference SZDL. PREDSEDNIK Skupščine občine Velenje mag. Drago ŠULEK dipl. ing.fiz. l\ori in dosedanji predsednik TVD Partizan Škale Herman Ar-lič se je s priznanji zahvalil krajanom predvsem pa krajankam za dosedanje prizadevno delo. (vos) V marsikateri krajevni skupnosti je v tem času zelo razgibano društveno in družabno življenje. l L'' / J11 «Vf { tU' i^t/A i /tc o j Jl'l ( L * A- , / -> * t / h(U, /H I Htčč/stt- -Z l,tli f, ^ Nekaj dopisnic, s precej podobno vsebino, kot jo je pred dnevi prejel tudi predsednik skupščine občine Velenje Drago Sulek, smo dobili tudi v naše uredništvo. Kaj je neznani občan napisal županu? »Spoštovani. Ker se spet sliši, da bodo gradili jedrsko odlagališče v naših krajih, vas opozarjam na vašo odgovornost. Gorje vam. če bi to dovolili! Prvi strel je namenjen vam in potem jih bo še več! To je treba odločno odklonili. Zavedati se morate, kaj pomeni jedrsko sevanje za narod. Če boste to dovolili, nas s tem uničite! Temu se je treba upreti. Organizirajte protest preko radia, saj gre za naše ljudstvo. Vi ste za to odgovorni! Vsi v boj proti jedrskim odpadkom! Mladina, na pomoč! Dol s tistimi. ki nas hočejo uničiti! Ali je taka svoboda? Kje so človekove pravice? Tudi mi hočemo živeti!« Ta trditev še zlasti velja za krajevno skupnost Škale-Hrastovec. Leto se bliža h koncu in v tem času so se in se še bodo zvrstile v tem kraju takšne in drugačne prireditve. Konec minulega tedna so se sešli na redno skupščino člani TVD Partizana. Njihovo delo je bilo tudi v minulem obdobju vsestransko, plodno in bogato. Izvedli so vrsto dejavnosti, ki so pritegnile veliko število krajanov. Več kot 500 ali slaba polovica vseh prebivalcev krajevne skupnostih je vključena v različne dejavnosti Partizana. So pa na skupščini dejali, da morajo pritegniti še ostale, saj bo njihov delovni program za naslednje leto še zahtevnejši in obsežnejši. Najbolj pa so se zbrani na skupščini razveselili novice in optimistične napovedi, da je bila to zadnja skupščina v dvorani doma in da bo, če bo vse po sreči, naslednja že v novi telovadnici. Znano je, da v Skalah gradijo novo osnovno šolo, med tem pa v polni meri tečejo prizadevanja, in to uspešno, za zgraditev tudi telovadnice, ki sojo nekoč v tem kraju že imeli. Precejšen delež sredstev zanjo bo zagotovil Rudnik lignita Velenja iz rudarskih škod, člani Partizana pa so se na skupščini obvezali, da bodo pri graditvi tega novega objekta sami opravili kar 10 tisoč prostovoljnih ur. Med prireditvami, ki so jih izvedli v preteklem letu, moramo vsekakor omeniti njihovo vaško olimpiado, za katero trdijo, da je to največja športno turistična prireditev v dolini. Tej trditvi bi pritrdili, saj vsako leto zbere veliko obiskovalcev. Tudi letos je bilo tako, kljub slabemu vremenu. Sicer pa uspešno delo TVD Ekološke stiske krajanov Gorenja Krajevna skupnost Gorenje je povabila predavatelje iz odbora ŠED iz T. Velenja na predavanje o ekologiji. Predavali so predsednica ŠED MARIJA ŠAVOR. tajnik ŠED TONE POTOČNIK in član odbora TONE KUGONfC. Seznanili so nas z dogodki povezanimi z elektrarno Šoštanj, jedrskim odlagališčem, sami pa smo opozorili na probleme v našem ožjem okolju. Onesnaževanje elektrarne Šoštanj dela ogromno škodo. Tudi na našem predelu se hitro sušijo smreke, jelk že dolgo ni več in večinoma se podirajo sušice, ker je le-te treba »počistiti« iz gozdov. Tudi zdravstveno stanje prebivalstva ni več tako, da bi bili lahko zadovoljni, saj primeri, ko nosečnice preležijo doma ali v bolnici tričetrt ali celo nosečnost niso redki. Tega pa mi včasih nismo poznali. In oddahnejo si šele takrat, ko rodijo otroka in na njihovo prvo vprašanje, ali je otrok zdrav, dobijo pritrdilen odgovor. Bolezni dihal in druge so vse pogostejše, marsikaj pa je gotovo posledica čezmernega onesnaževanja zraka in vode. Če danes ugotavljamo obolelost predvsem na drevju, potem se to zagotovo pojavlja tudi na ljudeh. Rok nabave čistilnih naprav pa se odmika iz leta v leto. Če bi čistilne naprave pričele delovati danes, bi bilo že pozno če pa se bo to urejalo še pozneje, bo lahko že katastrofalno, že leta 1992 bodo marsikje tam, kjer so bili včasih naši lepi gozdovi, ki so od puntarskih časov naprej dajali zavetje upornikom, tudi partizanom, da ne govorimo o lesu, ki daje hribovskim kmetijam kruh, le še gola rebra. Zato naj odgovorni pomislijo, da je taka zadolženost ŽIVLJENJSKO pomembna. Važnejša je od vsake ceste, predora ali kakršnekoli posodobitve. Tudi širjenje rudnika in elektrarne ostro zavračamo. Še so drugi kraji in vodni viri, kjer lahko gradimo hidro-centrale, ki so manj škodljive. Pa tudi privatnim interesentom bi morali dati dovoljenje za gradnjo majhnih elektrarn, saj iz malega raste veliko. Posebno poglavje je bilo namenjeno jedrskemu odlagališču. Vemo, da je samomor dovoliti tisto, kar se mota ljudem v republiškem vrhu in jedrski elektrarni v glavah. V naše kraje ne bo prišla še ta nesreča. NE DOVOLIMO GRADNJE ODLAGALIŠČA NITI V OBČINI, NITI V SLOVENIJI misljmo pa tudi, da niti v Jugoslaviji. Boljše in manjše zla je zapreti jedrsko elektrarno v Krškem, kakor pa uničiti Slovenijo. Za štirideset let delovanja te elektrarne, ki povrhu proiz- vaja najdražjo elektriko in je še mnogo časa v remontu, se ne splača uničiti to, kar smo podedovali od naših prednikov in prepustiti najhujše zlo zanamcem. Vse, karkoli bo potrebno bomo naredili, da se ta strašna nesreča odvrne, izjasnili se bomo referendumsko, za to še vedno imamo pravico. Čt bo potrebno, bomo sklicali še večji zbor, kakor je bil v lanskem novembru. Naši ožji ekološki problemi pa so naslednji: Ker VEKOS VELENJE namerava v kamnolomu tufa v Gorenju urediti smetišče za tri občine. Velenje, Žalec, Mozirje, in je to določeno že v poročilu o uresničevanju srednjeročnih planskih nalog v komunalnem gospodarstvu z dne 15. 10. 1987 z naslednjim citatom: »Po lokacijskih strokovnih osnovah, ki jih je za pridobitev lokacije izdelal ZUV Velenje avgusta 1984 in po detajlnejši proučitvi možnih lokacij je v izbor prišla ena sama lokacija in sicer obstoječi kamnolom tufa v Gorenju, ki je v eksploa-taciji G1P VEGRAD VELENJE«. (Konec citata) Na to smo ostro reagirali in se pismeno obrnili na komite za planiranje in varstvo okolja z obrazložitvijo, da ta prostor iz naslednjih razlogov ni sprejemljiv za smetišče: Kamnolom je prizadel hišam v Gorenju toliko škode, da so vse hiše raz-pokane. Ko je bilo še več tufa. so leta in leta z močnimi detonacijami povzročili pokanje zidov na vseh poslopjih, tudi na popolnoma novih hišah so se pokazale razpoke, kljub temu, da so pristojni trdili, da pokajo samo stare »bajte«. Sedaj smo si »oddahnili«, ker tufa zmanjkuje in ker Vegrad svojih izkopanin ii nič saniral, bi ubili dve muhi na mah, če bi tam naredili smetišče, saj bi luknje in kanjone zasipali z nesnago in strupi. Da pa ravno skozi kamnolom teče potok, ki se izliva v Pako, da je kilometer dalje tik ob Paki zajetje pitne vode za dve krajevni skupnosti, da so vse podtalne vode usmerjene ravno iz tistega hriba in Gneča v Gorenje, da bodo onesnaženi vsi vodnjaki, kijih še kako priporoča SLO, vse to se vidi že na prvi pogled, vendar tega niso upoštevali pri izboru lokacije za smetišče. Gotovo je potrebna tudi neka oddaljenost od naseljenega kraja. Gorenje pa ima hiše petdeset metrov od kamnoloma. . Golazen, ki se zaredi ob takem smetišču. se razpase po vseh hišah in hlevih. le kakšnih 500 metrov pa so oddaljeni hlevi piščancev v Paški vasi. prav tako hlevi goveje živine. Kako zatreti to golazen? S strupi gotovo ne. Predvsem pa, ali se lahko kar tako vstopi v prostor, ki ga upravlja krajevna skupnost in občina brez vprašanja določi škodljivo smetišče, enako, kakor republika jedrsko odlagališče. Na našem zemljišču mi tega ne pustimo in se tako lahko tudi referendumsko izjasnimo, saj tako pravico še imamo, ali morda ne? Tovarna KERAMIKA Gorenje bo tudi morala popraviti svoje čistilne naprave. Ob začetku obratovanja so delojale in mislim, da je bilo zato izdano uporabno dovoljenje. Sedaj pa le ne delajo in odplake tečejo direktno v Pako, kar se lepo vidi, ko se meša rumena gnojnica z črno vodo, ki priteče iz Velenja. In to le kilometer pred zajetjem pitne vode. Kisline, strupi, barve in vse ostalo steče v Pako in ne vem, kaj bo nam pomenila čistilna naprava v Šoštanju, če bodo tovarne delale, kakor se jim zljubi. Včasih tudi prahu ni bilo v Gorenju. Danes postane perilo, ki ga sušimo rumeno, tudi na jabolkah se pozna, v poletnih mesecih vdira prah skozi odprta okna v stanovanja in mi vse to vdihavamo. Prah je oster, če se pomete skupaj in med prsti zmenca. Gotovo ni zdrav. Prav tako so pri tovarni KERAMIKA v Gorenju sporne cisterne s plinom, ki so nameščene tik ob hišah in za katere nismo vedeli ob gradnji tovarne. Te so nam takorekoč vtihotapili. To so štiri cisterne, v vsaki je 80 do 100 ton plina, če so napolnjene. So popolnoma odkrite in lepa tarča vsemu, kar bi lahko prišlo v morebitnem vojnem času. Že večkrat smo spraševali ob predavanjih SLO. kaj se lahko zgodi ob morebitni okvari, ali morebitni napaki — takozvani človeški faktor-ali ob eksploziji. Odgovora nismo prejeli. Zato postavljam odprto vprašanje Štabu civilne zaščite SO VELENJE: Kako se naj samozaščitniško obnašamo ob okvari ali kakršni koli drugi nesreči pri cisternah krajani Gorenja? Ali lahko nastane eksplozija, ki z zemlje izbriše Gorenje in Paško vas? In zakaj se ta tovarna ni priključila na zemeljski plin? Potegnimo rekapitulacijo življenja v KS Gorenje: Komaj užitna voda iz vodovoda, prah iz tovarne, smrdljiva Paka, ones-tjažpnje jz ^lektrprne in uriniranje narave, obetajoče smetišče in jedrsko odlagališče. Ali je še kaj potrebno??? Marinka Ohu Gorenje 9a REDNI KINO Četrtek 8. 12. ob 17. in 19. uri TESNA KOŽA III domači, komedija. Vloga: Nikola Simič. Petek, 9. 12. ob 10., 17. in 19. uri HELLREISSER — ameriški, grozljivka. Vloga: Clare Higgins. Sobota in nedelja, 10. in 11. 12. ob 17. in 19. uri KROKODIL DUNDEE II — amer.-avstral., avanturistični. Vloga: Paul Hogan. Ponedeljek, 12. 12. ob 10., 17. in 19. uri HELLREiSSER - ameriški, grozljivka. Vloga: Clare Higgins. Torek, 13. 12. ob 17. in 19. uri VEČERNA OBLEKA - francoski, črna komedija. Vloga: Michel Blanc. Sreda, 14. 12. ob 10., 17. in 19. uri VROČE NOČI V POČASNEM VLAKU — avstralski, erot.-krimin. Vloga: Wendy Hughes. NOČNI KINO v tednu: BORDEL — ameriški, trda erotika. Vloga: Tish Ambrose. Predstave bodo: — četrtek. 8. 12. ob 21.30 uri v REDNEM KINU: — petek, 9. 12. ob 20. uri v SKALAH: — sobota, 10. 12. ob 20. uri v ŠOŠTANJU in — nedelja, 11. 12. ob 20. uri v ŠMARTNEM OB PAKI. VIDEO KINO v REDNEM KINU Petek, sobota in nedelja, 9., 10. in II. 12. ob 21.30 uri GINGER-SU-PER DEKLE — ameriški, trda erotika. Vloga: Ginger Lvnn. To je njen zadnji film, ki ga je posnela letos. KINO DOM KULTURE Četrtek, 8. 12. ob 19. uri KROKODIL DUNDEE II - ameriško-av-straL, avanturistični. Nedelja, 11. 12. ob 10. uri OTROŠKA MATINEJA: ČUDOVITI GOZD — amer.-jugosl., risanka. FILMSKO GLEDALIŠČE v Domu kulture Ponedeljek, 12. 12. ob 19. uri VEČERNA OBLEKA — francoski, črna komedija. Režija: Bertrand Blier. Igrajo: Michel Blanc, Gerard Depar-dieu. KINO ŠOŠTANJ Sobota, 10. 12. ob 16. uri OTROŠKA MATINEJA: ČUDOVITI GOZD amer.jugosl., risanka: ob 18. uri TESNA KOŽA III - ' domači, komedija. Nedelja, II. 12. pb 18. uri HELLREISSER ameriški, grozljivka. Ponedeljek, 12. 12. ob 19. 30 uri KROKODIL DUNDEE II — amer.-avstral., avanturistični. KINO ŠMARTNO OB PAKI Petek, 9, 12. ob 19. uri KROKODIL DUNDEE M - amer.-avstral., avanturistični. Nedelja, II. 12. ob 13.30 uri OTROŠKA MATINEJA: ČUDOVITI GOZD — amer.-jugosl., risanka. Torek, 13. 12. ob 19. uri HELLREISSER — ameriški, grozljivka. KINO ŠKALE Nedelja, II. 12. ob KODIL DUNDEE II stral., avanturistični. 16. uri KRO- — amer.-av- KINO VELENJE SI PRIDRŽUJE PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA! Partizana Škale potrjuje tudi letošnje tretje mesto v republiški akciji »rekreacija v vsako krajevno skupnost«. Na skupščini so se zahvalili za uspešno delo dosedanjemu odboru s predsednikom Hermanom Arličem na čelu, ki bo tudi v prihodnje vodil to društvo v kraju. V nedeljo dopoldne so se v kraju zbrali na občnem zboru upokojenci, popoldne pa je krajevna organizacija Rdečega križa pripravila topel in prisrčen sprejem s pestrim kulturnim programom za najstarejše krajane. Zelo prizadevno je tudi tamkajšnje kulturno društvo Stane Sever. Konec tega meseca se bo iztekel plesni tečaj za šolsko mladino, ki so ga pripravili v sodelovanju z velenjskim plesnim klubom. Odziv na ta tečaj je bil zelo velik, kar je najboljši dokaz, da so škalarski otroci potrebovali tako zvrst razvedrila. Predsednica društva Ros-vita Vogrinec je ob tem dejala, da bi radi prihodnje leto organizirali še nadaljevalni tečaj ter tečaj tudi za starejše nad 30 let. Vsako leto v tem času kulturno društvo priredi koncert v spomin na velikega gledališkega in filmskega umetnika Staneta Severja, po katerem so povzeli ime društva. Letošnji koncert bo v soboto, 10. decembra, s pričetkom ob 19. uri, v novem domu v Skalah. Na njem bosta poleg mešanega pevskega zbora iz Škal zapela še Lovski pevski zbor njihovega kulturnega društva in moški pevski zbor Kajuh iz Titovega Velenja. Mešani pevski zbori in harmonikarji bodo 21. decembra izvedli program na občinski proslavi v počastitev dneva oboroženih sil, ki bo letos v Skalah. V teh dneh je zelo delavna tudi gledališka sekcija, saj za obisk dedka Mraza pripravljajo otroško igrico Mojca Pojtrajculja. To igrico bodo zaigrali kar 14-krat v enem tednu šolarjem velenjske občine. Ker pa se bliža konec leta, se kulturno društvo pripravlja tudi na organizacijo silvestrovanja v novem domu z bogatim kulturnim programom. i vos J Nagradna križanka Pravilna rešitev: aperitiv, nedotika. Krom, bas, AT, Ake, vrhunstvo, iskr«, ska, UB, Ar, glavni maneken, stvor, Eka, Ze, trola, Lonja, por, prsi, vihravost, AV, konop, Asen, JT, BK, dro, Alisa, RK, AO, VG, orka, skink, Kovor, Jill, Toni, Azija, ažija, pita, rakun, namig, eter, liga, Janez, VE, moj, Ot, Onega, Spa, Pad, Isa, tramovje, Ogen, razkol, Ri-bera, Tolteki, Oriana, dvor, llion, nos, vliv, II, konji, VT, ost, azil, nesreča, vo-al, Rnič, Maja, areopag, Erni, Seča, acer, alpaka, rajnik, Atari, laik, Sirija, GT, jata, ČN, Art, ral, arak, El, Tu, butik, itinerarij, opremlja tenisače, aar, Varajič, Nec. Nagrajenci: 1. nagrada — 30.000 din: Jože Ja-ger. Ulica Veljka Vlahoviča 38, 63320 Titovo Velenje 2. nagrada — 25.000 din: Vesna Žužko, Jenkova 21, 63320 Titovo Velenje 3. nagrada — 20.000 din: Tone Rav-njak, Kajuhova 7a, 63325 Šoštanj 4. nagrada — 15.000 din: Božidar Privšek, Jenkova 15, 63320 Titovo Velenje 5. nagrada - 10.000 din: Ana Žižek, Tomšičeva 10, 63320 Titovo Velenje gorenjeg®ip n.sol o.. 63320 Titovo Velenje. Partizanska cesta 12 Delovna skupnost skupnih služb Komisija za delovna razmerja DSSS »Gorenje« Gospodinjski aparati OBJAVLJA prosta dela in naloge »VODJA STANDARDIZACIJE IN OZNAČEVANJA« POGOJI: — visoka oz. višja stopnja strokovne izobrazbe (dipl. ing., dipl. oec., dipl. organizator dela. ing., oec., organizator dela) — 3 oz. 5 let delovnih izkušenj na področju standardizacije, konstrukcije, kontrole kakovosti, informatike — aktivno znanje tujega jezika (angleščina oz. francoščina) Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: »GORENJE« GOSPODINJSKI APARATI Sektor kadrovskih zadev Partizanska 12 63320 - Titovo Velenje O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po končanem razpisnem postopku. Bog je ustvaril samo vodo, človek pa je naredil vino. Victor Hugo Bolečina je resnica; edine nje tajiti ni mogoče. Josip Stritar Kaj je resnica: kadar človek začuti potrebo, da pove nekaj, kar bi bilo z vidika njegove osebne prabiti modreje in smotrneje zatajiti — to je resnica! Miroslav Krleža Nemogoče je doseči, da bi bilo karkoli odporno proti bedakom, kajti bedaki so tako iznajdljivi! Murplivjev zakon Pri slaščičarskem mojstru Jožetu Javorniku »KLJUB SLABIM ČASOM LJUDJE SLADKO ŽIVIJO« »Kljub slabim časom ljudje sladko živijo,« je rekel Jože Javornik, slaščičarski mojster, ko smo se neko soboto dopoldne mudili v slaščičarski delavnici hotela Pake. Verjetno je to misel izrekel zato, ker smo se z očmi čudili, koliko teh dorot je pripravil že tisto jutro. »In koliko jih še moram,« je dodal, naročil je izredno veliko.« Pri delu mu pomagata žena Jožica in Ljubica Pavič. »Boste poskusili gozdiček?« Vprašanje, ki odgovora sploh ni potrebovalo. Ko smo se sladkali z njim, nas je postrani pogledoval in verjetno ugibal — jim je všeč ali ne? Ampak, če vprašanje prej ni potrebovalo odgovora, potem ga tudi tokrat ne. Sicer pa se je Jože izučil za slaščičarja v Ljubljani, pri Petrič-ku, tam je prehodil celo pot, od vajenca do šefa, predno pa je prišel v Titovo Velenje je pekel torte v Gostinskem podjetju Ljubljana. Najraje delam dekoracije, za razstave recimo,« je pripovedoval. Pa tort sploh ne je več. Najedel se jih je tako, da jih sedaj niti poskusi ne, že prvič, ko je stopil v delavnico mojstra Pe-trička. Ta je že vedel, koliko mu jih mora dati, da se mu bodo priskutile. Za vse večne čase. »Tako je to bilo. Previdnostni ukrep, da ne bi potem preveč >ropal< naokrog.« Pravzaprav je treba odkrilo povedati, zakaj smo se takrat toliko mudili pri njem: Pripravljal je radijsko torto, tisto, ki smo jo licitirali na prvem radijskem plesu: dunajsko, kuhano z jajčno kremo in z dodatki praženih orehov in mandeljev, s smetano in masleno kremo, z višnjami in čokolado ... zgornji del torte pa je bil iz marcipana. Izdal nam je, da >radia v torti< še ni delal vsaj tako starega, kot smo mi želeli, ne. Torta je tehtala celih trideset kilogramov, v njej je bilo še in še. Vredna pa je bila — ne boste verjeli — I00 starih milijonov. Prehudo pa ga tisto sobotno jutro tudi nismo smeli motiti. Samo na >radijski torti< je še imel dela za pet ur. Vi pa, če že te torte nist mogli poskusiti, privoščite si recimo kakšen njegov gozdiček. Krasen je! (mkp) NOVO V DOMU KULTURE Koroško društvo za cerebralno paralizo ZA NJIHOV LEPŠI VSAKDAN Koroško društvo za cerebralno paralizo združuje družine iz širše koroške regije in občine Velenje, ki imajo otroke, obolele za boleznijo, pri kateri je zaradi okvare možganskih centrov prizadeta motorika. V društvo pa je vključen tudi strokovni team — zdravnik pediater, fizioterapevt, delovni terapevt, specialni pedagog, logoped in specialni rekreator. To zato, ker lahko tako izvajajo strnjene habilitacijske terapije in šolo za starše. »Takšno habilitacijo izvajamo v zdravilišču enkrat letno. Tako želimo pripraviti starše na življenje z otrokom s cerebralno paralizo. Del te habilitacije nam krije zdravstvena skupnost, drugi del, približno polovico, pa društvo,« nam je poyedal predsednik koroškega društva za cerebralno paralizo Milan Breznik, ko je obiskal naše uredništvo. Letos jim je v Strunjanu uspelo organizirati eno takšno terapijo. Tam so imeli idealne pogoje za delo, starši so se veliko naučili o tem, kako ravnati z otrokom. In takšno habilitacijo, ki koristi vsem, bi radi ponovili tudi prihodnje leto, vanjo pa vključili še več otrok. »Letos smo v Strunjan peljali deset otrok, prihodnje leto bi jih želeli dvajset. Razdeljeni bi bili v dve skupini, mlajšo in starejšo, ker se terapija glede na starost otroka bistveno ra- zlikuje,« pravi Milan Breznik. Velik problem pri tem pa so, kot smo že omenili, sredstva. Koroško društvo za cerebralno paralizo se je zato odločilo za humanitarno akcijo. Njihovo pobudo so prejeli tudi v velenjskih organizacijah združenega dela. Eden od načinov, da bi lahko zbrali toliko sredstev, da omogočijo to habilitacijo dvajsetim otrokom, bi bil, da se organizacije združenega dela, pa tudi drugi, odpovedo običajnemu načinu izražanja čestitk, recimo ob Novem letu in del teh sredstev nakažejo njim. Tako bi po svojih močeh omogočili otrokom, obolelim za cerebralno paralizo, nor-malnejše vključitev v življenje. »V imenu oseb, prizadetih s cerebralno paralizo in njihovih staršev, se društvu že v naprej zahvaljujem za pomoč in vam želimo veliko delovnih uspehov,« je rekel Milan Breznik. Sredstva lahko nakažete na žiro račun pri SDK Slovenj Gradec, številka 51840-678-46439. M. Krstič-Planinc Joooj, koliko, pa kakšne! Velenjski dom kulture postaja »bogatejši« za gostinski lokal. V > Kulturnem centru Ivan Napotnik so namreč prostore bifeja oddali v ® najem zasebnemu gostincu Franci Klemencu (zeleni bar), ki ga je te-^ meljito obnovil. Bife bo posloval v času pred, med in po kulturnih prireditvah. Otvoritev pa je bila 25. novembra, ob predstavitvi prve knjige iz zbirke Šaleški razgledi. SMRDI - BRUC SEVEDA Brucovanje, tradicionalna študentska prireditev, kjer študentje višjih letnikov krstijo novince v klopeh univerz. Nemogoče je opisati razpoloženje, ki ga doživlja množica ob samem ritualu, zato tega niti ne bomo skušali. Dovplj vam bo jasno, če si predstavljate študenta prvega letnika — bruca, ki se ga ta večer označi še s pridevniki kot so zelen, neumen, nespodoben, prenašalec kuge, itd., da se mu (če nadaljujem s prej omenjenimi oznakami; pač zaradi pristnejšega doživetja) na neumen obraz pritisne zelen krompirjev odtis, da se mu zveže kužne roke, da kleči ter gleda v tla, saj ne zasluži pogleda na Zelenega carja, ki je v tem primeru vodja ceremoniala. Skratka, bruca se zatre v kali, da ta začuti, kje je njegovo trenutno mesto v študentski hierarhiji. V tem, zgolj nakazanem okvirju je potekalo petkovo brucovanje v Delavskem klubu. Šaleški študentje, oziroma njihovi predstavniki, enkratna trojka, predvodena z Matjažem Šalejem v vlogi Zelenega carja, Petrom Groznikom kot Brucmajorjem ter Urošem Mežo kot Fi-skusom, so kot je že v skladu z akademsko tradicijo v svoje vrste sprejeli novopečene študente: Lahko rečemo, za določene (jasno imamo v mislih bruce) enkratno doživetje (lahko ga označimo tudi kot častno), za večino čudovit .večer, za vse pa že jutri ali pojutrišnjem svet učbenikov, knjig ter novih prigod, ki jih s seboj prinaša študentsko življenje. Aleš Ojsteršek Bruci so se zagledali v temno in trdo prihodnost 20 let društva za pomoč duševno manj razvitim otrokom ŽELIJO SI DELAVNIC S POSEBNIMI POGOJI PROMETNI NESMISEL NA GORICI Pravimo, da se humanost družbe meri tudi po tem, koliko je pripravljena narediti za slabotne ljudi. Ti pa so na žalost še velikokrat prepuščeni samim sebi, svoji okolici, sorodnikom, pa društvom. Ravno društva so tista, ki nudijo prizadetim največjo uteho. Tam so si enaki, imajo podobne probleme. Eno takšnih društev je tudi društvo za pomoč duševno manj razvitim otrokom občine Velenje, vanj pa so včlanjeni predvsem starši takšnih otrok. Preko 100 članov imajo. Društvo, ki ga uspešno vodi Mira Grudnik je bilo ustanovljeno pred dvajsetimi leti, pobuda za ustanovitev pa je bila podana na posebni osnovni šoli. Predsednica društva je bila prva leta ena izmed učiteljic te šole Dragica Kresnik. Tista prva leta je skr- belo društvo predvsem za premagovanje socialnih stisk družin s takšnimi otroki. Kasneje pa se je pokazalo, da to ni dovolj in danes ima društvo povsem drugačno vlogo. Pripravlja srečanja in različne izobraževalne oblike za starše duševno manj razvitih otrok. Ravno na pobudo in prizadevanja društva so na šoli s prilagojenim programom oblikovali pred leti oddelek za vzgojo, varstvo in nego tistih duševno prizadetih otrok, ki ne morejo obiskovati prilagojenega programa. Zato so se odločili, ker so tovrstni zavodi pri nas (Črna, Pohorje) polni, starši pa se tudi neradi odločajo, da bi dali otroke z doma. Predsednica Mira Grudnik poudarja, da si člani društva ob petindvajsetletnem delovanju najbolj želijo, da bi tudi v občini Velenje pridobili delavnico s posebnimi delovnimi pogoji, kjer bi lahko delali duševno manj razviti otroci. Poti so jim namreč zdaj, ko sklenejo usposabljanje, skoraj povsem zaprte. V društvu so optimisti. Prepričani so, da bo družba razumela te njihove stiske in predvsem stiske njihovih otrok in da bomo kmalu imeli te delavnice, kjer se bodo zaposlili. (mz) Kalvarija dogovarjanja o cestno prometnem režimu, prometni varnosti in preneka-terih cestno komunalnih objektih presega samoupravno odločanje, saj večina projektov nastaja ob sodelovanju strokovnih služb in posameznikov. Sodelovanje med občani in poklicnimi posamezniki ter ustanovami je nedvomno neobhodno. Medtem, ko prvi dajo pobude, želje, zahteve in prav gotovo tudi denar, so strokovnjaki zadolženi za projektiranje, načrtovanje, grad- DOBRA IZURJENOST Občinska gasilska zveza Velenje združuje 13 prostovoljnih in 2 industrijski gasilski društvi ter gasilsko enoto Gorenje Servis. Pred kratkim je komisija za ocenjevanje gasilskih društev in enot ocenila tudi delo poklicne enote v Gorenju, v kateri je zaposlenih 14 gasilcev. Enota je tehnično izredno dobro opremljena, člani pa dobro izurjeni za gašenje z različnimi sredstvi. To je pokazala tudi zadnja vaja, v kateri so v kratkem času »pogasili« namišljeni požar v skladišču vnetljivih snovi. Ob zaključku vaje so člani občinske komisije pohvalili gasilsko enoto Gorenja predvsem tudi za njeno dobro opravljanje nalog pri preprečevanju in varovanju družbenega premoženja. /jj m H » * ' i I " f M fl iuM^ I I ftiiiiii Gašenje s peno Star pisarniški papir POMEMBNA SEKUNDARNA SUROVINA Ali ste že kdaj razmišljali, kako bi se v vaši delovni organizaciji znebili starega papirja, ki se vam je v dolgih letih nabral v omarah, predalih, skladiščih in drugod ter vam tako zaseda prepo-treben prostor: star neuporaben arhiv, kartoni, lepenke, ovojni papir, papirnate vrečke, časopisi, revije Morda ne veste, kam z njim ali pa vam čas ne dopušča, da bi papir zbrali in ga odpeljali na najbližjo zbiralnico organizacije, ki se ukvarja z zbiranjem koristnih odpadkov. Prav zato so se v delovni organizaciji za pripravo sekundarnih surovin v DINOS-u iz Ljubljane odločili za akcijo zbiranja starega pisarniškega papirja po delovnih organizacijah in drugih ustanovah v velenjski regiji, ki bo trajala od 10. do 30. decembra 1988. Želja Dinos-a pa je, da bi tudi po končani akciji, zbiranje starega papirja po kolektivih postala stalna praksa. Z vključevanjem v to akcijo, boste pomagali naši papirni industriji, svojemu sindikatu boste primaknili kakšen prepotreben dinar in nenazadnje ohranili boste okolje pred onesnaževanjem. Vse informacije s to akcijo (odvozi, cenami in podobno) lahko dobite vsak dan, razen nedelje v skladišču Titovo Velenje, Cesta Simona Blatnika 9, tel : 063/853 -401 ali osebno od 7. do 14. ure. Del sredstev, zbranih v tej akciji je namenjen vzgojno varstvenim organizacijam občine Velenje. Ali veste, da ena tona odpadnega papirja nadomesti 3,5 kubičnih metrov lesa! njo in za vse to prejmejo denar. Prepad med obema strukturama pa je enako velik, kot je velika nevarnost na naših, tudi velenjskih prometnicah. Kar oglejmo si en primer. Križišče ceste Vrnjačke Banje in ceste V. v krajevni skupnosti Gorica (v bližini gostišča Živkovič) je sporna točka in trdimo, tudi potencialna črna točka našega prometnega dogovarjanja. Zadeva je stara nekaj let, »izkopanina« birokratske odločitve. Krajanom na tem območju ne more (in ni!) vseeno, da bo mogoče za koga grob, čeprav križišče samo ni nič nevarnejše od ostalih. Da bi preprečili nevarnost, želimo ponovno opozoriti na napako pri določitvi prometnega režima in prometnih znakov. Med cestno povezavo križišča pri gostišču »Zaje« in cesto Veljka Vlahoviča je cesti Vrnjačke Banje v navedenem križišču odvzeta prednost pred cesto V, ki je le stranska cesta — slepa ulica. Republiški cestni inšpektor nam je potrdil, da ima prednost tista cesta, ki ima pomembnejšo smer. večjo frekvenco prometa ter je pomembnejša za funkcioniranje prometa. Ob vsem tem je gotovo najpomembnejša varnost, ki pa je z dosedanjo rešitvijo, torej odvzema prednosti »naravno prednostni« cesti, žal nismo povečali. Utemeljitev, da je pozimi v tem križišču spolzka cesta, je prav tako »spolzka« kot tista, da baje v tem delu naselja bivajo »pomembni« občani. Vemo, kako moramo ravnati v zimskem času, (pluženje, posipanje s peskom in soljo, zimska oprema, skrajno oprezna vožnja, ob najslabših razmerah celo opustitev vožnje) so rešitve, ki jih v zimskih pogojih lahko premaga vsak usposobljen voznik. Štiri petine leta pa takšni razlogi sploh niso prisotni. Gre torej za napako ali malomarnost, ki ima za podlago odločbo pristojnega občinskega organa. Napisana pa je bila takrat, ko so krajani dosegli, da se tu promet omeji in so cesto s pomočjo vzdrževalca cest tudi fizično zaprli. No, ker betonske pre-graje pri nas ne rešujejo (in tudi naj ne rešujejo) nestrokovnih posegov, so bile ovire odstranjene, promet pa urejen »po meri človeka«. Le katerega (?), se vprašajmo še pravi čas. Zaključim zapis, ki je le primer naše strokovne bede in jalovega dogovarjanja. Vprašajmo stroko in voljo ljudi, če hočemo zmanjšati krvni davek na naših cestah. Saj smo se tudi mi odločili zmanjšati število in resnost nezgod, mar ne?! J. M Bo nevarno križišče kmalu prometno preurejeno? kmečke žene in njene popolnosti. Nagnojev les pa je Napotnik obvladal v brezhibni popolnosti in tako je svojo dušo lahko izpel v tej plastiki zavedajoč se svoje moči. »Vrednotenje njegovega dela. ki je danes, v času hlastanja in obče zmede v upodabljajoči umetnosti, nepravilno, se bo v prihodnje nedvomno spremenilo. Ko spet pride čas, ki bo znal ceniti vrednost resničnega umetniškega dela, bo tudi njegovo ustvarjanje našlo pravo ceno. Saj Napotnikova umetnost ni samo za danes ta dan, ni izposojena tuja učenost, niti ni le zavestno posnemanje narave, niti golo prepisovanje tujih konceptov in načinov, namenjenih enodnevnim idealom. Ne: obče človeška je in zato dragocena, iskren izraz resnične umetniške osebnosti in dokaz samonikle izvirnosti. V slovenskem kiparstvu zavzema Ivan Napotnik s svojim, tako toplo osebno označenim, prisrčno poetskim realizmom svojsko, res častno mesto.« (Karel Dobida, katalog NG Lj, 1959) V svoji skromnosti in zaprtosti ni izstopal v času življenja, vendar pa sedaj vse bolj vstopa v zgodovino umetnosti njegovega in sedanjega časa. Milena Kpren-Božiček 12. decembra 100-letnica rojstva plemenitega kiparja Ivana Napotnika Življenje Ivana (Ioannesa) Napotnika je vzniknilo 12. decembra 1888. V mirni dolini na »Zdovčevi« kmetiji v Zavodnjah, ki je bila odmaknjena od razgibanega življenja, se je začel razvoj malega Ivana. Že v otroštvu je bil tih in zadržan. Na paši ni iskal družbe, prijala mu je samota, daje v miru gnetel glino in rezljal les. Zelo srečen je bil, ko je prišel k njim podobar iz Celja in gaje lahko opazoval, ko je delal figure za bližnjo kapelico, nad njihovo domačijo. V šoli je učitelj Smolnikar opazil Ivanovo nadarjenost in veselje do rezbar-jenja, zato je očeta nagovoril, da ga je poslal v uk k podobarju Ignacu Oblaku v Celje. Tam pa je Napotnik doživel veliko razočaranje, zato je pobegnil domov in se sam odločil, da bo poskusil v Ljubljani pri mojstru Andreju Rovšku. Ta ga je potem usmeril na strokovno obrtno šolo, kjer je bil sprejet. V tem času je nastal tudi njegov Putto (galerija I. N. Šoštanj). Ob podpori prof. Misa se je odločil za nadaljevanje šolanja na Dunaju. Šolal se je v delavnici Franza Železnyja, ki ga v Napotnikovih spominih nanj srečujemo še vrsto let. Postal je mojstrov pomočnik, ki pa je bil slabo plačan za svoje delo. To ga je gnalo, da se je prijavil za sprejemni izpit na Akademiji upodabljajočih umetnosti in ga gladko opravil kot eden redkih izmed številnih prijavljenih. Opravil je tudi specialko za kiparstvo. Ves čas je živel zelo revno, zato je odpotoval v Budimpešto, da bi tam poskusil v delavnici Janoša Hor-vaya. S svojim trdim delom si je komaj zaslužil za hrano. Kakšen višek je dobil z naročili portretov, ki pa niso bila po njegovi volji in prepričanju. Leta 1908 je naredil portret Franza Liszta (galerija L N. Šoštanj). Vrnil se je na Dunaj in se spoznal z nekaterimi slovenskimi umetniki (Lojze Dolinar, France Kralj . ..) s katerimi je potem tudi sodeloval na razstavah. Prvič se je pojavil na skupinski razstavi leta 1912 v Ljubljani, Leta 1956 so mu v Šoštanju pripravili razstavo ob 10-letnici osvoboditve mesta. Leto dni kasneje pa je izdelal relief Dušana in Boža Mravljaka za rojstno hišo v Šoštanju. Leta 1958 je bil odlikovan z redom dela I. stopnje in proglašen za častnega občana Šoštanja, postavljena pa je bila tudi razstava ob njegovi 70-letnici. Leta 1959 je bila postavljena retrospektivna razstava v Narodni galeriji v Ljubljani, kjer je izšel tudi katalog s tekstom ravnatelja in njegovega prijatelja dr. Karla Dobide. 19. junija 1960 je Napotnik umrl v Šoštanju. Po njegovi smrti so njegova dela v večini ostala v lasti njegove vdove Ele in bližnjih sorodnikov in znancev. V času svojega ustvarjalnega obdobja je Napotnik prodal malo plastik, kajti od vsake posebej se je težko ločil in tako je izgubil prenekaterega resnega kupca, ki je po večkratnih razgovorih nazadnje odšel praznih rok. Ob prizadevanjih posameznikov, predvsem učitelja Viktorja Kojca, je bila leta 1963 postavljena Šolska Napotnikova galerija in odkrita spominska plošča na osnovni šoli Biba Ročk v Šoštanju. Leta 1967 je bila postavljena prva razstava Ivana Napotnika v Velenju, 1970. leta pa spominska razstava v Šoštanju in v Rogaški Slatini. Leta 1972 je umrla vdova Ela Napotnik, leto kasneje je bila postavljena spominska plošča na rojstni hiši v Zavodnjah. Leta 1978 je bilo poimenovanje Kulturnega centra Velenje po Ivanu Napotniku, hkrati pa je bila odprta razstava v domu kulture v Velenju. Stalna postavitev galerije Ivana Napotnika je bila leto kasneje prenešena in dopolnjena iz osnovne šole Biba Ročk v dom kulture Šoštanj. Zbirka je bila dopolnjena z deli iz vdovine zapuščine in stalne zbirke Kulturnega centra Ivan Napotnik, ki tudi varuje galerijo. Po tej razstavi se je začelo sistematično zbiranje in evidentiranje njegovih del v zasebnih zbirkah, galerijah in drugih javnih prostorih. Rezultat tega dela je bila izdaja monografije Ivana Napotnika leta 1984. Tekst za monografijo je napisal njegov veliki poznavalec prof. dr. Stane Mikuž. Tako se je Kulturni center skromno oddolžil temu velikemu umetniku, katerega ime ponosno nosi in ohranja. Ivan Napotnik je bil kipar ljudskega kova, drugačen od vseh sopotnikov. Ekspresionizem je poveličeval življenjsko moč brez telesnosti. Napotnik pa je telo občudoval, spoštoval in oboževal. V svoja dela je zlil vse to in svoj neizčrpni duševni zaklad. Njegova dela zato niso hladno vzvišena in impozantna, zaradi teh kvalitet, marveč toplo človeška. Njegovi otroci, žene, delavci, so odraz posluha do narave in prepojeni z duhovnimi vrednotami. Tako si je ustvaril estetski ideal zdravega, preprostega, delovnega in razumnega človeka. Vsa ta spoznanja pa je samo on znal prenesti v les zavo-denjskih gozdov. Ob vsej plemenitosti je nastala Zavodenjska Venera (galerija I. N. Šoštanj), ki je rezultat tega razumnega in preprostega kiparja. Žena, ki jo predstavlja ni klasično lepa, marveč je ta lepota izraz ljubezni do otrok, moža in domače zemlje. Ta lepota je umetniku vzbudila veliko spoštovanje do slovenske drugič leto kasneje in tretjič leta 1920. Med tem časom je razstavljal tudi v tujini. Začela se je vojna, umrla sta mu mati in oče in Ivan je bil mobiliziran. Leto kasneje je bil ranjen in je v bolnišnici dočakal konec vojne s hudo poškodovano nogo, ki se mu ni nikoli več zacelila. Vrnil se je v Zavodnje, Ivan Napotnik vendar samo za kratek čas, nato pa je spet odpotoval v Budimpešto za eno leto. Po vrnitvi iz Madžarske pa je ostal na domu vse do leta 1939. V teh letih je veliko ustvarjal in razstavljal. Leta 1921 je razstavljal v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani. Istega leta je nastala tudi plastika v žgani glini — Rodovitnost (bron v galeriji I. N. Šoštanj). Leta 1922 je bil na kongresu likovnih umetnikov Jugoslavije izvoljen za člana umetnostnega sveta. Leto kasneje je postal član umetnostnega sveta Narodne galerije v Ljubljani. V tem letu je nastal avtoportret in Junaki (obe plastiki sta v galeriji I. N. Šoštanj). Leta 1924 je hudo zbolel, vseeno pa je sodeloval na razstavah v Ljubljani, Mariboru in na Češkem. Naslednje leto je nastalo veliko malih plastik, leta 1926 sode- luje na razstavah v Pragi, Sarajevu in v Ljubljani. Leta 1927 seje udeležil razstave »Slovenskega umetniškega društva« na Dunaju. Dve leti kasneje je dobil povabilo za jubilejno razstavo »Kunstbund Hagen« na Dunaju. V letih 1933 in 1937 se je poskušal zaposliti v Ljubljani in v Beogradu, vendar to ni uspelo. Zavodenjska Venera Plastika Mladi favn za vodnjak vile Široko v Šoštanju je nastala leta 1937 (bron tudi v galeriji I. N. Šoštanj). Leta 1939 pa je kupil hišico na Tičnici št. 8, kjer pa je ostajal le občasno. Začetek vojne leta 1941 pa pomeni Napotniku veliko prelomnico v življenju, poroči se z Elo (Emanuelo) Goršek iz Šoštanja. Ljubezen in razumevanje žene pa velikokrat nista bili dovolj za ustvarjanje, zato se je še vedno vračal v kaščo ob rojstni hiši v Zavodnjah, kjer je našel svoj mir. Po končani vojni je naredil veliko osnutkov za javne spomenike, vendar pa je bilo malo realiziranih z naročili. Leta 1949 je izdelal relief Ka-juha za pesnikovo rojstno hišo. V letih od 1950—56 je nastalo še veliko plastik, mnoge med njimi pa so ostale nedokončane. Stalna zbirka v Šoštanju IZ MUZEJA VELENJE a^SSl. Zgodilo ^f^SSm se je ... ZGODILO SE JE 8. DECEMBRA ... Leta 1931 so praznik »Ujedinjenja« praznovali tudi še na današnji dan, v sredo. Sokolsko društvo Šoštanj je v Sokolskem domu pripravilo »svečano telovadno akademijo z bogatim in zanimivim sporedom«. Udeležba je bila za članstvo Sokola obvezna. »Vabljeni pa so tudi vsi ostali prijatelji Sokolstva«. Nova doba, leto XIII, št. 97, Celje 4. 12. 1931, str. 3; Telovadna vrsta šoštanjskega Sokola leta 1931 Leta 1951 je Savinjski vestnik na današnji dan, v soboto, poročal o uspehih zadružne ekonomije v Družmirju, ki je do tega časa »že« pospravila vse jesenske poljske pridelke. »Prav dobro je obrodil krompir, zelje, korenje in repa, nekoliko slabše pa pesa. Tudi sadno drevje je letos dalo mnogo več kot lani. Ekonomija prodaja vse pridelke preko zadruge. Poseben uspeh so letos dosegli pri paradižniku. Na 200 sadikah je zraslo 300 kg paradižnikov. Globoko jesensko oranje so končali med prvimi, njihov traktorje oral tudi okoliškim kmetom. Ekonomija ima dva silosa, katera je že napolnila z zimsko krmo. Posebne uspehe beleži ekonomija tudi pri prodaji mleka. Letos je do začetka oktobra oddala nad 1000 I mleka in to od 9 krav, kar je lep napredek. Toda tudi tam niso brez težav. Muči jih pomanjkanje delovne sile in strojev. Odločili so se, da bodo za stroje žrtvovali nekaj lesa. Na koncu naj omenimo še odbor kmetijsko zadrugo splošnega tipa, ki bi morala dati ekonomiji več pomoči kot doslej«. Savinjski vestnik, leto IV, št. 49, Celje 8. 12. 1951, str. 3; Leta 1959 so v Delu v sredo 8. decembra poročali, da so v Šoštanju v počastitev Dneva republike, postavili prvo bencinsko črpalko, ki jo je uredilo Avto moto društvo Šoštanj. »Črpalka pomeni precejšno pridobitev za Šaleško dolino, saj doslej v tej dolini sploh ni bilo bencinske črpalke.« Prav tako pa je Delo poročalo, da so v teh dneh v domu Svobode v Šoštanju prvič vrteli filme na širokem platnu. Aparaturo za cinemaskopsko predvajanje je oskrbela Termoelektrarna Šoštanj. Delo, leto I, št. 217, Ljubljana 8. 12. 1959, str. 7; Leta 1960 Natačno na isti dan, vendar leto kasneje, pa so v Šoštanju med Hotelom Kajuh in novo bencinsko črpalko podrli »staro kmečko hišo, ki je bila last Brišnikov in je ovirala komunalno ureditev v tem delu mesta. Lastniku hiše so dali drugo poslopje splošnega ljudskega premoženja«. Večer, leto XVI, št. 285, Maribor 8. 12. 1960, str. 4; Pripravil: Jože Hudales Kulturni center Ivan Napotnik Titovo Velenje Koledar kulturnih prireditev Četrtek, 15. decembra, ob 19.00 knjižnica Titovo Velenje DR. DIMITRIJ RUPEL o kulturi in demokraciji Po plenumu kulturnih delavcev in sprejetju ustavnih amandmajev ter v negotovosti o usodi četverice, ki je bila obsojena v sumljivih okoliščinah, bo gotovo zanimivo prisluhniti kako gleda na ta dogajanja prof. dr. Dimitrij Rupel, ki pa ima tudi precej nasprotnikov. Petek, 16. decembra, ob 19.00 dom kulture Titovo Velenje ALPINISTIČNO SMUČANJE V CORDILLERI BLANCI predavanje z diapozitivi Andrej Terčelj in Borut Černivec se že pet let ukvarjata z alpinističnim smučanjem. V tem času sta izvedla več kot 60 zahtevnih in ekstremnih spustov z vrhov v domačih in tujih gorah. Vstopnice 3.000 din. Popustov ni! Petek, 16. decembra, ob 19.00 dom kulture Šmartno ob Paki Peter Turrini: TA NAJBOLJ NORI DAN premiera Režija: Peter Militarov »Ko sem v dunajski operi gledal Figara, sem se tako razjezil, da sem se doma vsedel in iz enega daha napisal Ta nori dan«, je pripovedoval Peter Turrini in res' napisal gledališko delo z vsebino, ki je še danes zelo aktualna tudi pri nas. Reprizi premiere bosta 17. decembra ob 19.00 ter 18. decembra ob 16.00. Sobota. 17. decembra, ob 15.00 Raimundtheater na Dunaju Victor Hugo: NESREČNIKI musical glasba: Claude Schonberg Razprodano! Ponedeljek, 19. decembra, ob 19.30 dom kulture Titovo Velenje za koncertni abonma (3) in izven KONCERT SIMFONIKOV SLOVENSKE FILHARMONIJE Dirigent: Uroš Lajovic Solist: Benjamin Saver, klavir Program: B. Ipavec — Serenada; F. Schubert — 8. simfonija »Nedokončana« ; F. Liszt — Koncert za klavir in orkester št. I; F. Liszt — Madžarska rapsodija št. 2 Vstopnice 15.000 din. Popusti običajni. Ob 17.00 bo koncert za mladino. Vstopnice po 4.000 din lahko nabavite pri blagajni doma kulture. Opozarjamo šolska vodstva na to izredno priložnost. Torek, 20. decembra, ob 19.00 dom kulture Titovo Velenje v sodelovanju z občinsko konferenco ZSMS Velenje IGOR BAVČAR srečanje s predsednikom Odbora za varstvo človekovih pravic in razgovor o aktualnih vprašanjih »V zadnjih mesecih sem se ukvarjal s tajnimi službami, ilegalnimi političnimi scenariji, aretacijami, vojaškimi procesi, noto-ričnim teptanjem človeških pravic, politično hinavščino, strahom pred direktno in nasilno represijo, kršitvami ustave, ki so bile odrinjene vstran kot manjši incident, ob tem, da je bil moj najboljši prijatelj v vojaškem za- poru in mu grozi, da bo sedel še leto in pol . ..« Sobota, 24. decembra, ob 18.00 obisk v Cankarjevem domu v Ljubljani SAKRALNI KONCERT slovenske in tuje božične pesmi z New Svving Quartetom Razprodano! Ponedeljek, 2. januar, ob 18.00 cerkev Sv. Mihaela v Šoštanju NOVOLETNI KONCERT MPZ Svoboda Šoštanj, dirigent: Anka Verdnik Ema Zapušek, orgle Majda Završnik, komentar Na sporedu bodo renesančne, li-turgične in božične pesmi. Vstopnice 10.000 din! Torek, 3. januarja, ob 10.30 dom kulture Titovo Velenje Z VEDRIMI MELODIJAMI V NOVO LETO Rudarska godba Titovo Velenje, dirigent: Ivan Marin Sodeluje: Gledališče pod kozolcem iz Šmartnega ob Paki. Vstopnice 10.000 din! Sreda, 4. januarja, ob 18.00 cerkev Sv. Martina Titovo Velenje NOVOLETNI KONCERT MPZ Svoboda Šoštanj, dirigent: Anka Verdnik Ema Zapušek, orgle Majda Završnik, komentar Na sporedu bodo renesančne, li-turgične in božične pesmi. Vstopnice 10.000 din! DECEMBER V »NAMI« Titovo Velenje med 16.00 in 18.00 Ponedeljek, 12. decembra Poje družina GREGORC iz Topolšice Torek, 13. decembra Nastopajo MLADI UMETNIKI IZ LOKOVICE Sreda, 14. decembra Zabava vas TAMBURAŠKI ORKESTER iz Pesjega Četrtek, 15. decembra Domače pesmi z MPZ GORENJE Petek, 16. decembra MLADI UMETNIKI iz Glasbene šole Ponedeljek, 19. decembra MLADI UMETNIKI iz Glasbene šole Torek, 20. decembra Venček slovenskih narodnih pesmi z MPZ GORENJE Sreda, 21. decembra MLADI TAMBURAŠI iz Pesjega Četrtek, 22. decembra Družina GREGORC nekega decembrskega večera Petek, 23. decembra PASTIRČEK KLEMEN ob zvokih citer Torek, 27. decembra Večer citer in mladih citrašev (Janja. Damjana, Marko) Sreda, 28. decembra ŠALEŠKE PRED1CE PRODAJNA RAZSTAVA V galeriji (knjižnica Titovo Velenje) je do 19. decembra odprta prodajna razstava likovnih del priznanih umetnikov. Razstava je odprta vsak dan od 9.00 do 18.00. SREČNO NOVO LETO! s. stran naš čas DOGOVARJAMO SE, ODLOČAMO 8. december 1988 Seje skupščin, SIS, družbenih dejavnosti občine Velenje Delegacije SIS družbenih dejavnosti so prejele te dni vabila /a seje skupščin: 1. Občinska kulturna skupnost bo imela sejo 14. 12. 1988 ob 12. uri v mali dvorani kulturnega doma; 2. Občinska skupnost socialnega skrbstva 15. 12. 88 ob 12. uri v prostorih Delavske univerze; 3. Občinska skupnost otroškega 16. 12. 88 varstva ob 12. uri v sejni sobi Zdravstvenega doma; 4. Občinska telesnokulturna skupnost 19. 12. 88 ob 12. uri v dvorani skupščine občine Velenje; 5. Občinska izobraževalna skupnost 20. 12. 88 ob 12. uri v Glasbeni šoli; 6. Občinska zdravstvena skupnost 21. 12. 1988 ob 12. uri v sejni sobi Zdravstvenega doma; 7. Občinska raziskovalna skupnost 22.12. 1988 ob 12. uri v sejni sobi občinskega sindikalnega sveta — zgradba sodišča. ugotovitvenih Osrednja vsebina na vseh sejah bo: — devetmesečna poročila o realizaciji programov in finančnih načrtov v letu 1988 ter predlog za valorizacijo finančnih načrtov SIS — uskladitev z veljavno zakonodajo; — osnutki programov za leto 1989 ter sklep o začasnem financiranju SIS v prvih mesecih leta 1989; — sprejem sklepov o sprejetju sprememb SaS o ustanovitvi ŠIS. Glede na to, da se na področju Izobraževanja, Skrbstva in Zdravstva spreminja zakonodaja, bodo o novostih spregovorili delegati teh skupščin; Skrbstvo in Otroško varstvo pa bo obravnavalo tudi spremembe SaS o uveljavljanju socialnovar-stvenih pravic. IZ POROČIL O REALIZACIJI PROGRAMOV IN FINANČNIH NAČRTOV SIS V DEVETIH MESECIH LETOŠNJEGA LETA Politiko razvoja oziroma obsega družbenih dejavnosti tudi v letu 1988 krojijo interventni zakoni, zlasti tisti, ki so bili sprejeti na podlagi zahtev mednarodnega monetarnega sklada v mesecu maju. Za razliko od interventnih zakonov v prejšnjih obdobjih, ima nov zakon, namesto usklajevanja sredstev skupne porabe z gibanjem dohodka gospodarstva, vgrajene nominalne meje rasti sredstev po posameznih obdobjih, ki jih ni mogoče prekoračiti (nominalna sidra). V majski analizi Zavoda SR Slovenije za družbeno planiranje (Poročevalec SRS št. 19/88) je bilo ocenjeno, da bo tak nominalni obseg sredstev SIS družbenih dejavnosti, brez vpliva salda neto denarne aktive na okvir sredstev, oP doseganju ciljne stopnje inflacije v celem letu, pomenil realni padec teh sredstev za okoli 3 %. V primeru doseganja višje rasti cen pa bo ta padec še višji. Odstotek realnega padca sredstev skupne porabe za leto 1988 se je povečal že v mesecu avgustu, ko je bila rast skupne porabe znižana iz 127% na 123 %. V občini Velenje ja znašal razkorak med vrednostjo programov, sprejetih na skupščinah SIS v mesecu marcu 1988 in valorizi-ranih z veljavnimi količniki za posamezne elemente cen storitev (OD 119 %, MS in AM 133 %) ter dovoljeno rastjo skupne porabe po interventnem zakonu 1.114.020 tisoč din oz. 1,8% vseh sredstev skupne porabe. Ob tem pa je potrebno upoštevati, da so skupščine SIS usklajevale potrebe uporabnikov z možnostmi že ob sprejemanju programov za leto 1988 in torej že takrat iz programov izločile vse tiste dejavnosti, ki niso neobhodno potrebne. V mesecu jiniju so bili organi SIS prisiljeni ponovno pretresti programe za leto 1988 in sprejeti ukrepe, s katerimi so uskladili že sprejete programe z novo opredeljenimi možnostmi. Razmere, kakršne smo ugotavljali po sprejetju majskih ukre- pov, pa s ponovno spremembo nominalnih sider v mesecu novembru, ostajajo nespremenjene. Dovoljeno povečanje rasti sredstev za skupne družbene potrebe v letu 1988 zagotavlja družbenim dejavnostim predvsem usklajevanje osebnih dohodkov z rastjo v gospodarstvu in delno pokrivanje višjih cen v strukturi materialnih stroškov; programi dejavnosti usklajeni z junijskimi ukrepi, pa ostajajo nespremenjeni. V mesecu oktobru je bil ponovno spremenjen Zakon o osebnih dohodkih za leto 1988 (povečanje dovoljene rasti OD od I 19 na 140%), sredi novembra pa tudi interventni zakon o omejevanju skupne porabe. Le-ta dovoljuje SIS družbenih dejavnosti, da v letu 1988 razpolagajo s sredstvi skupne porabe, ki so za 142,1 % višja od dovoljene skupne porabe v letu 1987, povečana oziroma zmanjšana za neto denarno akti-vo. V okviru tako določene nominalne rasti skupne porabe za leto 1988, lahko SIS družbenih dejavnosti zagotavljajo izvajalskim organizacijam združenega dela v okviru omejenih programov rast sredstev na leto 1987: — za osebne dohodke v višini 140%, — za materialne stroške v višini 166%, — za amortizacijo 148,9%. Materialni stroški predstavljajo v odhodkih OZD družbenih dejavnosti do tretjine vseh sredstev. Že primerjava rasti cen živil (od 244 do 539 %), zdravil, po-trošnega materiala in drugih stroškov, kaže, da sredstva, ki jih SIS zagotavljajo za ta namen (166%) ne bodo zadostovala do konca leta ob tem, da so vse SIS pri 6blikovanju svojih omejitvenih programov za 5 % zmanjšale delež za materialne stroške strokovne službe. Obstaja bojazen, da bodo OZD pokrivale visoke materialne stroške na račun sredstev za osebne dohodke. V skladu z možnostjo republiškega zakona v tem letu v družbenih dejavnostih ne zagotavljamo sredstev za amortizacijo zgradb, kar bo dolgoročno gledano povzročilo propadanje le-teh. Na osnovi navedenih kazalcev je skupščinam SIS predlagana naslednja valorizacija finančnih programov za leto 1988: v 000-din SIS Občinska skupnost otroškega varstva - domicil - sedež Občinska izobraževalna skupnost Občinska kulturna skupnost Občinska telesnokulturna skupnost Občinska skupnost socialnega skrbstva Občinska zdravstvena skupnost Občinska skupnost za zaposlovanje Občinska raziskovalna skupnost Skupaj Predlog dovolj, porabe 1988 Priliv 1—XI 88 real. PS XII. 88 10.548.446 8.834.100 83,75 3.813.057 3.046.813 79,90 1,23 6.735.389 5.787.287 85,92 1.81 16.836.99! 14.318.925 85,04 5.90 1.295.706 1.059.078 81,74 0,43 1.301.365 1.064.334 81,79 0,44 1.497.874 1.262.403 84,28 0.54 35.269.400 29.433.323 83,45 9.45 485.517 365.906 75,36 0.30 215.359 216.644 100,60 0,07 67.450.658 56.554.713 83,85 — Skupščine SIS bodo šele na teh sejah, upajmo dokončno ugotovile in razporedile dovoljeni obseg sredstev skupne porabe za leto 1988. Prispevne stopnje, ki smo jih nazadnje znižali s 1 - 11. 1988, teh sprememb ne upoštevajo, razen, če bo v gospodarstvu realizirana višja rast osebnih dohodkov in s tem prispevkov za družbene dejavnosti. Ker pa smo praktično že pri koncu leta je pričakovati, da bodo SIS družbenih dejavnosti tudi leto 1988 zaključile s primanjkljajem prihodkov. Programi SIS za leto 1988, s korekcijami, ki so bile opravlje- ne v mesecu juniju 1988, bodo izvedeni v predvidenem obsegu. Ni pa še jasno, s kakšnimi poslovnimi rezultati bodo zagotovile izvedbo programov izvajalske OZD. Podatki za 9 mesecev kažejo visoko porabo materialnih stroškov, ničelno amortizacijo za nepremičnine in nedoseganje dovoljene rasti osebnih dohodkov delavcev na področju družbenih dejavnosti. Postopno prilagajanje višine deleža, ki ga prispevajo uporabniki, življenjskim stroškom že vpliva na obseg storitev, zlasti v otroškem varstvu in v zdravstvu. Pričakovati je, da se bo zaradi vse večjega padanja življenjskega standarda občanov, trend osi-pa uporabnikov v programih družbenih dejavnosti, kjer parti-cipirajo tudi občani, nadaljeval do konca leta. Tudi zato kakršnokoli novo povečanje deleža uporabnikov za storitve na področju družbenih dejavnosti najbrž ne bo možno. SIS družbenih dejavnosti so v danih razmerah nemočne, razen, če bi sprejele še nadaljnje ukrepe krčenja programov, kar pa je koncem leta skorajda nemogoče. V občini Velenje moramo zato vztrajati, da bodo SIS zagotovljena vsaj tista sredstva za leto 1988, ki jih dopušča sprememba interventnega zakona za leto 1988. Na posameznih sejah skupščin SIS bodo obravnavane še naslednje vsebine: OTROŠKO VARSTVO V gradivu je vključeno poročilo o realizaciji programa za 9 mesecev leta 1988. Program je bil v 9 mesecih realiziran v planiranem obsegu, razen valorizacije družbenih pomoči otrokom za 30 % s I. septembrom. Te nismo izvedli zaradi pomanjkanja sredstev v finančnem načrtu. S I. majem smo namreč izvedli dokončno uskladitev s samoupravnim sporazumom o socialnovarstve-nih pomočeh tako, da smo povečali število sprejemnikov funkcionalne oblike pomoči (plačilo oskrbe v WZ, šolska prehrana) na vse družine, ki jim je višina pomoči v maju zadoščala za pokritje stroška. Septembra je cena šolske prehrane (rast cen živil in dodatno del stroška za režijo) močno porasla in bo do konca leta potrebnih za ta namen veliko več sredstev, kot smo predvidevali. V dnevno varstvo je bilo v juniju vključenih 2.109 otrok, od tega v vrtcih velenjskega področja 1.688 otrok in šoštanjskega področja 421 otrok. Zaradi dviga cene oskrbnine s I. septembrom je v oktobru nekaj staršev otroke izpisalo tako, da je zdaj nekaj mest prostih predvsem na področju Velenja z okolico in v Topolšici. Program priprave na šolo teče zunaj dnevnega varstva še vedno v 9 oddelkih v Titovem Velenju ter na novo v enem oddelku v Gaberkah zaradi zadostnega števila otrok. Poročilo o zdravstvenem stanju predšolskih otrok je pripravil Zdravstveni center Velenje in zajema ugotovitve o zdravstvenem stanju triletnih otrok po opravljenih sistematskih pregledih, in sicer ugotovitve pediatra, psihologa in zobozdravnika ter ugotovitve ob pregledih otrok pred sprejetjem v dnevno varstvo. Slabše je obdelano zdravstveno stanje, ugotovljeno ob pregledih pred vstopom v šolo, ki bi pokazalo pomanjkljivosti v otroškem razvoju in zdravstvenem stanju po zaključenem predšolskem obdobju ter razlike med otroki, ki so bili več let vključeni v dnevno varstvo in otroki, ki so predšolsko obdobje preživeli le doma. Za leto 1989 še ni izdelan program, pač ča le programske smernice. Za oblikovanje programa manjkajo osnovni kazalci gospodarjenja in razvoja za leto 1989 (resolucija). S programskimi smernicami smo poskušali nakazati enak obseg vzgojnovar-stvene dejavnosti ter spremembe na področju zagotavljanja socialne varnosti družin z otroki. Predlog sprememe finančnega načrta je objavljen dvakrat, obe spremembi se nanašata na inflacijsko gibanje (medletna rast cen) ter vezana na interventno zakonodajo. Prva sprememba se nanaša na dogajanja v prvi polovici letaž; med tiskanjem gradiva pa je bil na podlagi v novembru spremenjenega zakona izdelan nov izračun sredstev skupne po- rabe. Druga sprememba finančnega načrta, ki je predložena v ciklostirani obliki, je odraz dosedanje realizacije programa in dogovorov znotraj skupne porabe. V okviru skupne porabe je bila posebej obravnavana problematika vzgojnovarstvene dejavnosti — zadnje valorizacije cen storitev ni mogoče več zaračunati staršem, zato bosta Vzgojnovar-stvena zavoda dobila ta sredstva od Občinske skupnosti otroškega varstva. IZOBRAŽEVANJE Delegati zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine OIS bodo med drugim obravnavali: Predlog spremembe finančnega načrta skupnosti za leto 1988 po novih planskih izhodiščih (glej uvod). Prvotni finančni načrt, ki ga je skupščina sprejela marca letos, je doživel že več sprememb zaradi valorizacije po posameznih obdobjih, zlasti pa z majskimi ukrepi interventne zakonodaje. Ker je vrednost programov presegala dovoljeni global skupne porabe, je skupnost tako kot vse ostale SIS, sprejela tudi omejitvene ukrepe, zlasti na področju prehrane učencev, oddelkov podaljšanega bivanja, učni tehnologiji, organizacij in društev, vzdrževanju objektov, amortizacije, strokovne službe, prevozov učencev, idr. Že drugo leto pa dejansko ne prispevamo za šolo v naravi, ekskurzije in učbenike. Novi finančni načrt je nastal, ko je bilo gradivo že v tiskarni, izhodišča so podana v uvodu. Poročilo o poslovanju z analizo rezultatov ukrepov ter realizacija finančnega načrta OIS za obd. 9 mesecev letos je sicer tabelarno prilagojen na obstoječi finančni načrt, vsekakor pa bo za delegate zanimiv vsebinski del, ki podrobno analizira in utemeljuje posamezne omejitvene ukrepe, ki imajo lahko da-lekosežne posledice. Nekatere elemente smo, ko še ni bilo take zadrege z denarjem, z navdušenjem sprejemali in uvajali, sedaj pa jih moramo žal ukinjati. Kljub občasnim likvidnostnim težavam je skupnost izvajalcem programov v vzgoji in izobraževanju redno nakazovala sredstva, le-ti pa jih zaradi interventne zakonodaje niso mogli vedno tekoče uporabiti. — Skupščina bo sprejemala tudi programska izhodišča za leto 1989 (finančno še niso znana), ki opredeljujejo že tradicionalni zakonsko zajamčeni program in dopolnilni program ter obveznosti do programov, ki se izvajajo preko Izobraževalne skupnosti Slovenije. Kaj bistveno novega program ne more nuditi in bo še naslednje leto deležen omejitev. Vrednostno bomo morali letošnjih 1 I novih oddelkov vkalkulirati še za vrednost 8 mesecev in upoštevati tudi predvidenih 5 novih oddelkov. Glavni poudarek bo namenjen predvsem kakovosti dela na vseh ravneh. — Delegatom bo posredovana tudi informacija in povzetki predlogov za spremembe zakonov o • usmerjenem izobraževanju, • svobodni menjavi dela in • pedagoški službi,- Zakoni prinašajo novosti in dopolnjujejo vrzeli in pomanjkljivosti v starih zakonih. SKRBSTVO Delegati Skrbstva bodo na tej seji posvetili največ pozornosti realizaciji programov in finančnega načrta. Podrobneje je bila o tem obveščena širša javnost že v poletnih mesecih tudi preko Našega časa. Iz poročila izhaja, da se zaradi zaostrenih razmer, najbolj povečuje obseg programov za zagotavljanje SOCIALNE VARNOSTI; v porastu je število enkratnih in začasnih družbenodenar-nih pomoči. Obseg zavodskega varstva je v planiranem obsegu, terja pa vse več sredstev, zaradi stalnih dražitev. Izvajalske organizacije so delovale po programu, posebej izstopa pri Centru za socialno delo prostorska stiska, zaradi katere ne morejo zaposliti še enega strokovnega delavca, ki je nujen zaradi večjega obsega dela. Spremembe v družbi se odražajo tudi v številnih stiskah ljudi, ki zato iščejo svetovalno ali materialno pomoč prav na Centru. Zahteva za spremembo meril, po katerih se odlivajo sredstva za solidarnostno pokrivanje progra mov v drugih občinah, še ni uresničena in ostaja aktualna še naprej. Ker je to zadnja seja, bodo delegati spregovorili tudi o osnutku programov za prihodnje leto. Ti ■ • Za to obdobje je značilen zaključek starega in začetek novega šolskega leta s 1. septembrom. Velik uspeh je, čeprav z enomesečno zamudo, pričetek delovanja nove osnovne šole Šalek, ki je bila odprta 8. oktobra in deluje z 20 oddelki v eni izmeni. Žal še ni telovadnice in zunanjih igrišč, je pa znatno razbremenila ostale sosednje šole in absorbirala tudi presežek delavcev zlasti s tistih šol, ki so imele celodnevno organizacijo dela. zajemajo le najnujnejše, porede-Ijene v takoimenovanem zagotovljenem, skupnem in občinskem programu. Nalog ne širijo, pomembno pa je opozorilo, da bo potrebno, če se bodo socialne razmere ljudi še poslabšale, dajati pri razporejanju sredstev skupne porabe prioriteto prav programom za zaščito socialne varnosti ljudi in ti so osrednji pri Skrbstvu. Pomembnejše novosti prinaša na področju skrbstva sprememba dveh zakonov ter sporazuma za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic. NOVOSTI V ZAKONU O ZAKONSKI ZVEZI IN DRUŽINSKIH RAZMERJIH Pristojnosti Zakon natančneje ureja področje pristojnosti med skupnostmi socialnega skrbstva in centri za socialno delo. Centri kot izvajalske organizacije bodo še naprej izvajali vse strokovne izvajalske naloge, na novo pa bodo odločali še o vseh upravnih zadevah, ki so opredeljene v Zakonu. O pritožbah občana zoper sklep CSD bo po novem odločal za to pristojen republiški upravni organ. Dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze Zakon predlaga, da se sedanja določila dopolnijo tako, da se odpravi dvom o pristojnosti organov, ki ugotavljajo obstoj in o pravnih učinkih take skupnosti. Zakonska zveza Zakon zahteva temeljitejšo pripravo za skladno skupno življenje zlasti skozi vzgojnoizo-braževalne programe v šoli in ne le 1—2 predavanji; v smislu predpisanih dokumentov opušča potrdilo o obisku zakonske svetovalnice. Dopolnjeni so razlogi za neveljavnost zakonske zveze. Prenehanje zakonske zveze Namesto spravnega poskusa je svetovalni razgovor pred samo razvezo. Namen tega ni več sprava, temveč pomoč, da zakonca čimveč stvari uredita sporazumno, zlasti v zvezi z otroki. Razmerje med starši in otroki Zakon zavezuje centre za socialno delo, da spremljajo vzroke, zaradi katerih so bili izločeni otroci iz matične družine in da določijo tudi roke trajanja ukrepa. Polnoletni otroci so dolžni preživljati svoje nepreskrbljene starše pod pogojem, če so ti preje skrbeli zanje; niso pa jih dolžni preživljati, če starši iz neopravičenih razlogov zanje niso skrbeli. O preživnini se stranki lahko dogovorita na Centru za socialno delo ali se ta sodno določi na sodišču, oboje ima izvršilni naslov, kar pomeni, da se na tej osnovi opravi izvršba. Preživnine določene na centru ali sodišču, se usklajujejo z rastjo uradno objavljenih življenjskih stroškov in osebnih dohodkov v SR Sloveniji, razen če ni drugače opredeljeno. O vsakokratnem povišanju center pisno obvesti oba udeleženca; obvestilo ima izvršilen naslov. Posvojitev Zakon dopušča izjemo, da se otrok lahko posvoji pred pretekom enega leta, če center za socialno delo ugotovi, da je to otroku v korist. Rejništvo Zakon uvaja novost podaljšanega rejništva, vendar le v primerih, ko otrok kljub polnoletnosti zaradi prizadetosti ni sposoben za samostojno življenje. Skrbništvo Za osebe, ki so pod skrbništvom in imajo premoženje, zahteva zakon o tem posebno evidenco v smislu popisa in ocenitve tega. Center za soc. delo lahko določi, da je skrbnik za svoje delo tudi nagrajen. Zaradi sprememb zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih se spreminja Zakon o socialnem skrbstvu in sicer: dosedanje pristojnosti odločanja o upravnih zadevah v organih skrbstva se prenašajo na centre za socialno delo kot za to usposobljene inštitucije; urejeno je drugostopenjsko odločanje o upravnih zadevah na republiki v za to pristojnih upravnih organih, kadar se občan z odločitvijo centra ne strinja; če v občini še nimajo ustanovljenega centra za socialno delo, morajo do ustanovitve tega, za odločanje o upravnih zadevah, pooblastiti drug center za sbcial-no delo. ZDRAVSTVO Delegati Občinske zdravstvene skupnosti bodo obravnavali kot 8. december 1988 DOGOVARJAMO SE, ODLOČAMO naš Čas stran 9 Seje skupščin SIS ... osrednji točki dnevnega reda — realizacijo programov in finančnega plana skupnosti za obdobje januar september 1988. za katero je značilno: — število uporabnikov se je v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta povečalo za 0.8 " predvsem na račun upokojencev in njihovih družinskih članov — skupnost je zaključila poslovanje v prvih devetih mesecih brez primankljaja s tem. da ni \ celoti pokrila primanjkljaja iz leta 1987 — število oskrbnih dni v bolnišnicah se je povečalo za 2,27 "ti, čeprav se je število primerov zdravljenja zmanjšalo — finančni načrt močno presegajo izdatki za zdraviliško zdravljenje, saj so dosegli že 92,5"" planiranih sredstev nad dinamiko odhodkov je tudi specialistično zdravstveno varstvo — razveseljiv je podatek, da je po večletnem povečevanju odsotnosti z dela bilo 61.075 delovnih dni manj izgubljenih in seje odstotek odsotnosti od 6,67"« v enakem obdobju lanskega leta zmanjšal za 17 "o ali na 5,60%. POGLAVITNE SPREMEMBE ZAKONA O ZDRAVSTVENEM VARSTVU Poleg sprememb, ki so bile predlagane v t. i. »mini« zakonu o zdravstvenem varstvu, prinašajo spremembe in dopolnitve zakona. ki so pred nami še naslednje novosti: — racionalizacijo na področju organiziranosti zdravstvenih skupnosti Komite za zdravstvo in socialno varstvo naj bi pripravil nove standarde in normative za zagotovljeni program iz katerega bi bilo izključeno zdraviliško zdravljenje, kadar ni nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja (razen za borce), zdravila, ki niso nujno potrebna in bodo kot laka določena s posebno listo, storitve zobne protetike (razen za borce), neobvezna cepljenja, zdravstvene storitve nad dogovorjenimi standardi, estetske operacije, ki niso posledica poškodb ali bolezni ter poškodbe izven dela (varianta: da ostane v zagotovljenem programu). Za vse izločene oblike zdravstvenega varstva iz sedanjega zagotovljenega programa bi se lahko občani prostovoljno zavarovali v zdravstvenih skupnostih: - participacija uporabnikov je prepuščena odločitvi zdravstvene skupnosti s tem, da so naštete vrste zdravstvenega varstva, za katere je ni mogoče določiti - uvedba predhodnega zavarovanja - uvedba privatne prakse - nove pristojnosti zavodov za socialno medicino in higieno dela ustanovitev Strokovnega sveta pri Republiškemu komiteju za zdravstvo in socialno varstvo. Nekatere predvidene posledice: 1. Nove naloge Republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo (povečanje števila zaposlenih, nove obveznosti za republiški proračun). 2. Nove naloge in prenešene pristojnosti na ZSS (povečanje števila zaposlenih). 3. Prenos pristojnosti OZS na območne zdravstvene skupnosti, zmanjšanje števila SIS in njihovih organov, s tem se zmanjšajo dosedanji izdatki za delovanje samoupravnih organov in strokovne službe v občinskih zdravstvenih skupnostih in se povečajo za delovanje območnih skupnosti. 4. Odločanje o združevanju sredstev (prispevnih stopnjah) se razdeli na območno zdravstveno skupnost in Zdravstveno skupnost Slovenije. Zdravstvena skupnost Slovenije bi imela možnost določati PS za svoje naloge tako, da bi te lahko bile na posameznih območjih odvisne od razvoja osnovne zdravstvene dejavnosti na območju, stopnje hospi-talizacije ter od racionalnost) v obnašanju uporabnikov in izvajalcev pri uveljavljanju pravic. 5. Obveznosti OZ O glede združevanja sredstev za zdravstveno varstvo se ne bi povečale, naj bi se celo zmanjšale, če si OZD zagotovijo uresničevanje nekaterih programov same. 6. Spremembe Zakona naj bi omogočile izvajanje zagotovljenega programa v okviru razpoložljivih in dogovorjenih sredstev, združenih v zdravstvenih skupnostih. Realno je pričakovati, da bo ta program manjši od dosedanjega s tem, da spremembe Zakona nakazujejo možnost iskanja novih virov v sredstvih občanov. ki pa bi o tem lahko odločali prostovoljno, skladno s svojimi osebnimi interesi. 7. Uvajanje privatne prakse pomeni vnašanje tržnih odnosov za področje zdravstvenega varstva. Vendar tudi ti ne bodo občutneje posegali v sredstva, ki se združujejo v zdravstvenih skupnostih. TELESNA KULTURA Kot uvod k razpravi o gradivu 8. seje skupščine OTKS Velenje predstavljamo delegatom vseslovensko akcijo »RAZGIBAJMO ŽIVLJENJ b«, s katero želimo vzpodbuditi k aktivni telesni dejavnosti, ki nam je v teh težkih časih v pomoč, saj le-ta spodbuja razvoj večje odpornosti na stres, veča storilnost in živahnost duševnih funkcij. V nadaljevanju bodo delegati seznanjeni z delom organov skupnosti med dvema sejama skupščine, z gibanjem prispevne stopnje in spremembo finančnega načrta za leto 1988. V skladu z interventno zakonodajo sta bili opravljeni dve valorizaciji tako, da je finančni načrt nominalno sicer višji, realno pa zmanjšan za 3,3 »o. Pri racionalizaciji nam je bilo glavno vodilo zaščititi prioritetni program (telesnokultur-na dejavnost otrok in mladine). Ob pregledu poročila o realizaciji programa in finančnega načrta za prvih devet mesecev tega leta je potrebno poudariti, da so izvajalci telesnokulturnih programov kljub realno zmanjšanim sredstvom dobro sledili zastavljenim ciljem; to jim je uspelo predvsem zato, ker je bil program zastavljen stvarno, z uvajanjem neposredne menjave dela in zaradi občutka odgovornosti telesnokulturnih delavcev, ki se s to dejavnostjo ukvarjajo ljubiteljsko. V osnutku opredeljene smernice za delo v naslednjem letu sledijo zastavljenim ciljem srednjeročnega programa. Naša usmeritev je, da programa po kvaliteti in obsegu ne krčimo, zato pa si bomo prizadevali za čimvečjo neposredno menjavo dela in dosledno uvajanje participacije. Ocena za spremembo organiziranja telesne kulture v občini je dana \ razmislek delegatom in je pripravljena na osnovi ocene Izvršnega sveta SR Slovenije o reorganizaciji SIS. S to oceno želimo delegate spodbuditi k skupnemu iskanju kvalitetnih rešitev na področju telesne kulture v pogojih vedno hujše ekonomske krize. Ob tej točki pričakujemo aktivno sodelovanje delegatov in upamo, da bomo skupno poiskali alternativne rešitve za naprej. Ob koncu bodo delegati obravnavali poročilo o delu Odbora za samoupravno delavsko kontrolo in izvedli nadomestne volitve. KULTURA Na S. seji Zbora uporabnikov in Zbora izvajalcev OkS Velenje bodo delegati seznanjeni z delom organov med dvema sejama, z gibanjem prispevne stopnje za kulturo in kako so se oblikovala sredstva skupne porabe. Obravnavali bodo spremembo finančnega načrta OKS za leto 1988. V letošnjem letu sta bili opravljeni dve valorizaciji, ki pa ne dosegata rasti cen posameznih programov. Zaradi omejenih sredstev pa nekaterih programov nismo mogli valorizirati z dovolje- no rastjo (4"»-na racionalizacija >■ Iz poročila o realizaciji programa v prvih devetih mesecih letošnjega leta razberemo, da so izvajalci v veliki meri realizirali zastavljene programe. To je bilo izvedljivo zaradi sezonskega karakterja programov ter z vedno večjim deležem lastnih sredstev izvajalcev, ki jih pridobivajo z neposredno svobodno menjavo dela. Za leto 1989 so organi OKS sprejeli usmeritev, da bomo obdržali vsaj enak obseg programa kot v letu 1988 ter. da ne bomo dovolili, da bi dosežena raven kulturnega razvoja upadla. RAZISKOVANJE Na zadnji seji v tem letu čaka delegata Občinske raziskovalne skupnosti Velenje obsežno delo. Na njej bodo morali spregovoriti o vprašanjih, ki so neposredno vezana na izvajanje dejavnosti Skupnosti v tem in prihodnjem letu ter tudi o vprašanjih, ki so povezana z organiziranostjo Skupnosti in njeno opredelitvijo v samoupravnih splošnih aktih. O vprašanjih, vezanih na dejavnost Skupnosti v tem in prihodnjem letu, bodo delegati razpravljali v prvem delu seje, v katerem bodo najprej obravnavali spremembo finančnega načrta Skupnosti za leto 1988. zatem pa še pregledali izvajanje programa in s tem povezano porabo sredstev v dosedanjem obdobju, določili smernice za oblikovanje programa za prihodnje leto ter dogovorili začasno financiranje Skupnosti v prvem tromesečju leta 1989. V drugem delu seje pa bodo delegati obravnavali še osnutke sprememb in dopolnitev samoupravnih splošnih aktov Skupnosti, ki so bili pripravljeni v skladu s statutarnim sklepom skupščine z dne 23. 3. 1988, analizo stanja na področju razvojno raziskovalne dejav nosti v občini Velenje za leto 1987 in prvo polletje 1988 ter na koncu izvolili tudi Odbor za SLO in DS v novi sestavi. V sklopu prvega dela vprašanj bo centralnega pomena vsekakor poročilo o realizaciji programa in finančnega načrta za to leto, saj je delegatom zaradi prehoda na dve seji skupščine letno, vsekakor izostala podrobna medlet-na informacija, ki bi jim omogočila vpogled v potek izvajanja posameznih delov programa Skupnosti in vse spremljajoče okoliščine. Med temi okoliščinami so nesporno imele daleč največji vpliv zakonske omejitve v pogledu razpolaganja s finančnimi sredstvi, ki so se med letom nenehno spreminjale tako. da bodo delegati. zaradi zadnjih sprememb, praktično še le na tej seji skupščine. sprejeli dokončni finančni načrt Skupnosti za leto 1988. V drugem delu vprašanj pa po obravnavani tematiki velja izpostaviti analizo stan ja na področju razvojno raziskovalne dejavnosti v občini Velenje za leto 1987 in prvo polletje 1988. Njeni rezultati kažejo na to. da so bili po letu 1986. ki je bilo obdelano z zadnjo tovrstno analizo, pozitivni premiki doseženi samo v pogledu sredstev, ki se namenjajo za izvajanje te dejavnosti v posameznih delavnih organizacijah, medtem ko na ostalih področjih ni prišlo do bistvenih sprememb v odnosu na stanje v letu 1986. Delovne ljudi in občane vabimo. da sodelujejo v razprav ah za seje skupščin SIS in da morebitne pripombe in predloge posredujejo svojemu delegatu ali na naslov: SKUPNA STROKOVNA SLUŽBA SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI OBČINE VELENJE, Efenkova 61, TITOVO VELENJE. SKUPNA ' STROKOVNA SLUŽBA SIS . DRUŽBENIH DEJAVNOSTI ' OBČINE VELENJE Sveti šol TOZD OSNOVNIH ŠOL: 1. GUSTAV ŠILIH. Vodnikova 3, Titovo Velenje; 2. KAREL DESTOVNIK — KAJUH, Koroška 7. Šoštanj: 3. MIHA PINTAR — TOLEDO. Kidričeva 21. Titovo Velenje Objavljajo razpis za imenovanje pomočnikov ravnateljev oziroma vodij podružničnih šal. L TOZD OSNOVNA ŠOLA GUSTAV ŠILIH — pomočnika ravnatelja šole 2. TOZD OSNOVNA ŠOLA KAREL DESTOVNIK KAJUH — pomočnika ravnatelja šole in — vodje podružnične šole Topolščica 3. TOZD OSNOVNA ŠOLA MIHA PINTAR TOLEDO — vodij podružničnih šol: a) Škale. b) Cirkovce. c) Plešivec. Za pomočnika ravnatelja, ali vodjo podružnične šole je lahko imenovan kandidat, ki izpolnjuje pogoje iz 96. člena zakona o osnov ni šoli ter ima vsaj tri leta delovnih izkušenj v vzgojnoizobraževalnem delu in opravljen strokovni izpit. Kandidat za vodjo podružnične šole mora izpolnjevati pogoje za učitelja razrednega pouka. Drugi pogoji za imenovanje so kandidatove strokovne in organizacijske sposobnosti ter aktiven in pozitiven odnos do pridobitev socialistične revolucije in NOB ter do razvoja demokracije in delegatskega sistema. Rok za prijavo je 20 dni od dneva objave, o izbiri pa bodo kandidati prejeli obvestilo v 15. dneh po izteku roka za prijavo. Vloga naj bo v zaprti kuverti ter z oznako »za razpisno komisijo«. GIBANJE PREBIVALSTVA POROKE: Drago Lončar, roj. 1965. elekirikar energetik iz Titovega Velenja in Branka Dušak. roj. 1966, program, tehnik iz Titovega Velenja, Boris Salobir. roj. 1960. dipl. inženir rudarstva iz Titovega Velenja in Mirjana Virbnik, roj. 1964. med sestra iz Skal, Boris Majhen, roj. 196X. ključavničar iz Titovega Velenja in Ružica Pašalič. roj. 1964. frizerka iz Podustinja. Andrej Ježovnik. roj. 1955. str. tehnik iz Dobrteše vasi in Alenka Tav-čer. roj. 1966. str. tehnik iz Brega pri Polzeli, Ivan Verdev. roj. 1968. rudar iz študenc in Cvetka Grebenšek. roj. 1969, tekst, konfekc. iz Titovega Velenja. Tomislav Belavič, roj. 1964. elek-tričar iz Tuhovca in Jolanda Leber, roj. 1966. optik iz Šoštanja. Primož Verbič, roj. 1967. ključavničar iz Logatca in Gabrijela Zelenik. roj. 1970. tekst. konf. iz Titovega Velenja. Karel Štiglic, roj. 1959, dipl str inženir iz Titovega Velenja in Bernarda Rotnik, roj. 1964. dipl. inž. kem. tehnologije iz Horjana, Marko Ninič. roj. 1963. ključavničar iz Kanižarice in Dragica Jurič. roj. 1967. kmet. tehnolog iz Dri-jenče. SMRTI: Neža Brezov nik, upokojenka iz Šaleka X6. roj. 1912. Marija Berložnik. upokojenka iz Belih vod št. 6. roi 1910. Terezija Plot. gospodinja iz Titovega Velenja. Jenkova 3. roj. 1930. Frane Kamenik. upokojenec iz Titovega Velenja. Jurčičeva c. št. 5. roj. I92X. Konovšek Ana. upokojenka iz Lokovice št. 63. roj. 1906. Jožef Polo-však. upokojenec iz Gaberk št. 73. roj. 191X. Edvard Počej. upokojenec iz Prebolda št. 142. roj. 1915. Julijana Virbnik. upokojenka iz Škal 81. roj. 1913, Martin Hudej. kmečki upokoj. iz Skorna pri Šoštanju 45, roj. 1902. Anton Polegek. upokojenec iz Titovega Velenja. Tomšičeva 21. roj. 1932. I ranosek Rat. upokojenec iz Titovega Velenja. Lil. bratov Mravljakov št I. roj 1909. Mihael Berločnik. upokojenec iz Šoštanja. Metleče 22. roj 1915, Franc Tkavc, upokojenec iz Železnega 7, roj. 1905. Amalija Reber-šek. upokojenka iz Latkove vasi 96, roj. 1908. Silvester Cilenšek. upokojenec iz Griž št. 41. roj. 1932. Ivan Cestnik. strugar iz Arnač št. 19. roj. 1967. Frančiška Arnčnik. kmetovalka iz Loč št. 1. roj. 1927,'Franc Kovač, upokojenec iz Velikega vrba 35.. roj. 1908. Leopold Dobrišek. upokojenec iz Brezij št. 12. roj. 1933. PIZZERkJA »CIGLER« NOVO V CENTRU ŠOŠTANJA! Pizzerija z odlično ponudbo: — 8 vrst pizz £ — specialnem PIZZA CIGLER — PIZZA r sinički za rve. ki hitijo ODPRTA JE VSAK DAN. TUDI OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH OD 6. DO 22. URE. Poskusite, presenečeni boste! marjan vrtačnik trg bratov mravljakov 5 63325 šoštanj tel: 063 SS2-266 O N../1 U KOMISIJSKA PROOAJALNA OLGA MELANŠEK Žarova 14, Titovo Velenje telefon: 063/856-063 LJUBITELJI VIDEO FILMOV POZOR! Vabimo vas na otvoritev nove videoteke M 4 * petek. 9. 12. ob 16. uri v prostorih cocktai! bara »BAY« na Stanletovi cesti v Titovem Velenju. — Odprta bo vsak Jan od 16. do 21. ure in oh soholali od 10. do 15. ure — Najnovejši filmi — Članarine ni — Članska izkaznica velja tudi za videoteko »M 4- na Žarovi ulici t komisijska prodajalna' in obratno. Cocktail bar »BAY« vas bo ob lej priliki pogostil z zakusko in cocktailom iz tudi sicer bogate ponudbe. Postanite tudi vi član velike družine — VIDEOTEKE »M 4« X INŽENIRING po. INŽENIRING TITOVO VELENJE VABI K SODELOVANJU več novih kreativnih, ambicioznih in samoiniciativnih kadrov, z večletnimi izkušnjami, za opravljanje del in nalog: 1. VODJA PROJEKTA I, 2. VODJA FINANČNE OPER ATI VE in 3. VODJA PROJEKTNEGA TEAMA ZA IZDELAVO EKONOMSKIH ŠTUDIJ INVESTICIJSKIH PROGRAMOV. Za opravljanje del in nalog morajo kandidati izpolnjevati predvsem naslednje pogoje: pod I: — da imajo končano izobrazbo diplomiranega inženirja gradbeništva in strokovni izpit po ZGO ali pod 2: da imajo končano izobrazbo diplomiranega ekonomista fi- nančne smeri in pod 3: — da imajo končano izobrazbo diplomiranega ekonomista in opravljen strokovni izpit po ZGO za izdelavo investicijskih programov. Vse zainteresirane kandidate vabimo, da se osebno zglasijo ali pošljejo pismeno ponudbo z ustrezno dokumentacijo o izobrazbi in opisom o dosedanjih večletnih izkušnjah na naslov: DO INŽENIRING, Titovo Velenje. Trg mladosti 6. gorenje©] p. o., 63320 Titovo Velenje, Partizanska cesta 12 Komisija za delovna razmerja razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: 1. DIREKTORJA OSKRBE 2. VODJA SEKTORJA KOOPERACIJ. ZASTOPSTEV IN KONSIGNACIJ 3. VODJA SEKTORJA RAČUNOVODSTVA Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: pod I. in 2. dipl. ekonomist, dipl. inženir ali dipl. pravnik najmanj 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delih in nalogah ZT registracija — aktivno znanje enega tujega jezika in pasivno znanje enega tujega jezika pod 3. — dipl. ekonomist najmanj 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delih in nalogah Izbrani kandidati bodo imenovani za dobo 4 let in bodo po poteku mandata lahko ponovno imenovani. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: GORENJE COMMERCE. Komisija za delovna razmerja. 63320 Titovo Velenje. Partizanska 12. z oznako »ZA RAZPIS...... Navedite za katera razpisna dela in nalo»e se prijavljate! O izbiri bodo kandidati ob\ : Vni do 31. 12 !9SS$. ' O O O o o * O o ** # ° * o v decembru smo vam pripravili * KONFEKCIJA od 12. do 24. decembra — za gotovino 25 % ceneje ali — 4-mesečno brezobrestno posojilo brez pologa — nekatere pletenine RAŠICA za gotovino 30 % ceneje BELA TEHNIKA, MALI GOSPODINJSKI APARATI IN MOTORNA KOLESA TORI — za gotovino 30 % ceneje ali — 6-mesečno brezobrestno posojilo brez pologa — ob nakupu pralnega stroja GORENJE pa še darilo — mali gospodinjski aparat AKUSTIKA GORENJE — 6-mesečno posojilo z 12% obresti STAVBNO POHIŠTVO — za gotovino 30 % ceneje ali — 6-mesečno brezobrestno posojilo ORODJE BLACK & DECKER — za gotovino 25 % ceneje ali — 6-mesečno brezobrestno posojilo KEKSI, VLOŽENA ZELENJAVA, RIBE, TESTENINE, MESNI IZDELKI, PIJAČE in še vrsto drugih izdelkov do 20 % ceneje ŽE ARANŽIRANA DARILA LAHKO IZBERETE V VSEH TRGOVINAH Dragi prijatelji Video kluba »M 4« Nepričakovano veliko pisem s pravilnim odgovorom je prišlo na naš naslov. Zelo smo bili veseli odziva na objavo naše lestvice in nagradnega vprašanja, ki resnici na ljubo, ni bilo pretežko. GLAVNI IGRALEC V FILMU DIRTY DANCING JE PA-TR1CK SWAYZE, ki nam je zlasti ostal v spominu kot Or-ry v nadaljevanki Sever in Jug. Izžrebali smo tudi nagrajenko. To je Karmen Škoflek, Ljubljanska 48, Titovo Velenje. Nagrado (posneto video kaseto po njeni želji) prejme po pošti. Vsi tisti, ki tokrat niste bili izžrebani, nikar ne obupajte. Ob koncu leta pripravljamo še eno žrebanje, kjer boste prišli v poštev vsi, ki nam pošiljate svoje rešitve in v tedenskih žrebanjih niste prišli »na vrsto«. Pa še lestvica najbolj izposojanih filmov v Videoteki »M 4« 1. C'atsquad 2. Dirty Dancing 3. Quit Quoi 4. Bat 21 5. Comming to America 6. Dancing /Veademv 7. Dudes Še i\£gradno vprašanje: Koliko filmov imamo v naši videoteki (približno število)? V pomoč naj povemo, da smo samo v zadnjih nekaj dneh povečali našo ponudbo kar za 50 novih filmov. Vaše odgovore pošljite na naslov Video klub »M 4«. Zarova 14. 63320 Titovo Velenje in sicer do 12. decembra. TOZD Gozdarstvo »JELKA« Šoštanj objavlja javno prodajo odpisanih osnovnih sredstev: 1. 9 kom. motornih žag Jonsereds TIP 630 2. 2 kom motornih žag Jonsereds TIP 490 3. I kom. traktor IMT 560 letnik 1982. Javna prodaja bo 12. 12. 1988 s pričetkom ob 8. uri v prostorih gozdarstva Šoštanj. Interesenti si lahko osnovna sredstva in izklicno ceno ogledajo uro pred pričetkom prodaje, ki se bo opravila po sistemu »videno — kupljeno«, zato poznejših reklamacij ne bomo upoštevali. Za osnovna sredstva so dolžni interesenti plačati 10% varščino od izklicne cene. Šiviljstvo CIK CAK Kardeljev trg 5 Titovo Velenje Po naročilu >am izdeluje otroška, ženska in moška oblačila ter ostale šiviljske usluge po zmernih cenah. Delovni čas: ponedeljek, sreda in petek od 15. do 19. ure torek, četrtek in sobota od 8. do 12. ure. Obiščite šiviljstvo CIK CAK in se prepričajte o kvaliteti! V zadnji številki Našega časa je bila pomotoma objavljena napačna telefonska številka FRIZERSKEGA SALONA »NATAŠA«. Pravilna številka je: 857-673. Za napako se opravičujemo. PETROL- DO TRGOVINA Z NAFTNIMI DERIVATI LJUBLJANA p. o. LJUBLJANA, TITOVA 66 TOE Celje, Trnovlje 215 Komisija za delovna razmerja Petrol TOE Celje objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas: - PRODAJALCA za bencinski servis v Titovem Velenju. Pogoji: KV prodajalec, odslužen vojaški rok in najmanj eno leto delovnih izkušenj. Prednost pri izbiri imajo prosilci iz neposredne bližine servisa. Pismene prijave sprejemamo 8 dni po objavi na naslov: PETROL DO Trgovina Ljubljana, TOE Celje, Trnovlje pri Celju 215, — komisija za delovna razmerja. GIP Vegrad Titovo Velenje PRODAJA POSLOVNIH PROSTOROV — Na Prešernovi 9 a v Titovem Velenju — prodajamo poslovne prostore v izmeri 1.506 m* + klet 312 nv'. — Na Koroški 8 c, poslovne prostore v velikosti 214 nr — Na Šlandrovi 6 a — ve velikosti 481 m\ možna je adaptacija v stanovanja. Prostori na Prešernovi in Koroški cesti so predvideni za: poslovne prostore, trgovine, lokale za drobno gospodarstvo. Možna je tudi delna prodaja. Vabimo vse interesente, da se zglasite v PE Inženiring, Prešernova 9 a ali pokličite po telefonu 063/855-933 ali 856-712, int. št. 36. Štrbenkova 10-12 63320 TITOVO VELENJE OBJAVLJA JAVNO LICITACIJO rabljenih osnovnih sredstev in neposredno odprodajo elektro in vodovodnega materiala iz opuščenih programov A. Na licitaciji bodo naslednja osnovna sredstva 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. 30. 31. 32. 33. v okvari izklicna cena 100.000.000. 5.000.000.— 7.000.000,-15.000.000,- 20.000.000,-40.000.000,— 800.000,-400.000,— 500.000,-500.000,— 50.000,— 1.000.000. -10.000,-5.000.— 300.000,— 700.000,-3.000.000,-500.000,— 20.000,— 50.000,-30.000,-50.000,— 10.000,— 300.000,— Ljutomer 7.000.000,— Pisalna miza (23 kom) od 10.000 do 100.000,— Stoli (12 kom) od 5.000 do 20.000.— Pisalni stroj SOEMTRON 50.000,- Transportni voziček 10.000.— Razni skladiščni regali lahka in težka izvedba (stojalo in vezne roke) od 5.000 do 100.000,— Varilni aparat 40.000,— Fotokopirni stroj OLIVETI 50.000,- Razni računski stroji (DIGITRON, VEKTOR. OLYMPIA, OLIVETI) od 10.000 do 30.000.- Hidravlična stiskalnica 160 T Dvigalo — KOBRA Stroj za argonsko varjenje nov Kontejner za skladiščenje plinov Kontejner za skladiščenje vnetljivih in nevarnih snovi (regal + dvigalo) Avtomatska krožna žaga PH 27 ( 0 800) Varilni aparat FROMIUS Brusilni stroj Polirni stroj Točkalnik Kleščni točkalnik Polnilci akumulatorjev SIPO 72/70 in 80/70 Knjižni stroj ASCOTA Električni radiator Stroj za razrez žice ARTOS Ročni rezalnik (TRINEGER) Kombi 1MV - 2200 DIESEL Ročni baterijski voziček Orodjarska miza Nosilni kavelj za viličarja 3,5 T Nosilni kavelj za viličarja 1,5 T Miza z nagibom Tlačna črpalka Plinska jeklenka 35 kg Kiosk K 67 - TIP01/3 IMGRAD B. Neposredna prodaja elektro in vodovodnega in ostalega materiala se bo vršila od dneva objave dalje vsak delovni dan od 8.00 do 12.00 ure v skladišču materiala DO GORENJE — EKO. Seznam materiala je na voljo interesentom pri vratarju DO GORENJE - EKO. Javna licitacija se bo vršila v soboto dne 17. 12. 1988 s pričetkom ob 10.00 uri v prostorih DO GORENJE - EKO. Uro pred pričetkom dražbe si lahko interesenti ogledajo osnovna sredstva, ki bodo na licitaciji ter vplačajo varščino, ki znaša: — 10 "/o od izklicne cene za vsa osnovna sredstva katerih vrednost je večja od 100.000 din. — -50 % od izklicne cene za vsa osnovna sredstva katerih vred- nost znaša od vključno 30.000 din do vkl jučno 100.000 din. — 100% od izklicne cene za vsa osnovna sredstva katerih vrednost je manjša od 30.000 din. Osnovno sredstvo pod točko I. je na ogled v skladišču Hidro-montaže Maribor, sektor mehanizacije HOČE (ob prodajnem centru LESNINA) v četrtek dne, 15. 12. in v petek dne, 16. 12. 1988 od 8. do 13. ure. Licitacije se lahko udeleži jo vse fizične in pravne osebe katerih pooblaščenci pa morajo predložiti bariran ček oz. naročilnico. Javna prodaja se bo opravila po sistemu »videno-kupljeno«, zato poznejših reklamacij ne bomo upoštevali. V izklicni ceni ni zajet prometni davek in ga plača kupec. Kupec mora blago plačati in prevzeti najkasneje v 3 dneh po licitaciji, sicer bomo varščino zadržali. Vse ostale informacije so interesentom na voljo po telefonu (063-855-151) interna 214 DO GORENJE — -EKO...... KOLEDAR ČETRTEK, 8. decembra — MARIJA PETEK, 9. decembra — VALERIJA SOBOTA, 10. decembra — SM1-LJAN NEDELJA, II. decembra DANIJEL PONEDELJEK, 12. decembra - IVANA TOREK, 13. decembra - LUCIJA SREDA, 14. decembra — DUŠAN MALI OGLASI SEDEŽNO GARNITURO za 20 SM prodam, (raztegljiv kavč), Šalek 86, Titovo Velenje, stanovanje številka 55. ŠALEŠKI TENIŠKI KLUB išče enosobno stanovanje v Titovem Velenju. Ponudbe pod šifro »Tenis«. KARTO ZA PREMOG, (5,4 tone) prodam po stari ceni. Telefon 858-050. FORD FIESTA, letnik 1981, 36 km, prodam. Stane Breznik, Šalek 97. OTROKE VZAMEM V VARSTVO. Naslov v uredništvu Našega časa. NISAN NITRA, letnik 1985, ugodno prodam. Telefon 831-928. P1ZZAR1JA »CIGLER« v Šoštanju proda ekspreso na dve grupe. Telefon 063-882-266, Marjan. OPEL KADET CITY z rezervnimi deli, kamp brako prikolico, stebeljni stabilni vrtalni stroj do 16 mm in 120 1 stiskalnico za sadje (grozdje), prodam po ugodni ceni. Telefon 853-252. BARVNI TV SPREJEMNIK ugodno prodam. Telefon 854-931, popoldne. NOVO USTROJENO LISICO prodam. Telefon 857-638. INŠTRUIRAM MATEMATIKO ZA VSE STOPNJE. Telefon 858-387. ŠTUDENTKA VZAME kakršno koli delo. Telefon 853-094. UGODNO PRODAM ali menjam za stružnico rezkalni stroj »Dieckel«. Sprejemam tudi vsa rezkalna dela. Informacije po telefonu 062-849-289. BARVNI TV in kombiniran štedilnik ugodno prodam. Telefon 857-338 ves dan. PRIKOLICO ZA OSEBNI AVTOMOBIL PRODAM. Cena 850.000 din. Peter Podgoršek, Rečica ob Pakk TRAKTOR FERGUSON 35 prodam. Telefon 858-226. KOTNO SEDEŽNO GARNITURO Z LEŽIŠČEM prodam. Cena po ogledu. Oddam pa tudi garažo. Telefon 854-250. PRODAM GOLFA dizel, letnik 1984, zelo dobro ohranjen, ter rabljeno francosko posteljo. Telefon 854-680. PRODAM TRIVRSTNO HARMONIKO, rabljeno, po zelo ugodni ceni. Izdelovalec Želez-nik. Ivan Kardoš, Šlandrova 27. Titovo Velenje. SONČNE KOLEKTORJE, 1600 x 900 prodam, prodam tudi prikolico za traktor Tomo Vinkovič in skobelni stroj z debelinko. Informacije na Stantetovi 12 Stanovanje 7. ŠTEDILNIK, (4 elektrika + 2 plin), prodam za 30 SM. Telefon 882-435 popoldan. PRODAM ZEMLJIŠČE 640 nv, v Rečici ob Paki. Telefon 855-804. PRIKOLICO ZA TOMO VINKOVIČ PRODAM. Anton Mi helak. Klane 82, Dobrna. ZASTAVO 101 GTX 55, bele barve, garažiran, letnik oktober 1986, prevoženih 23.000 km. Telefon 857-892. NOVO PRIKOLICO ZA TRAKTOR, domače izdelave prodam. Prirejena za prevoz živine in ostali material. (1500 kg). Telefon 856-426. KOMISIJSKA PRODAJALNA ZVONKA ARISTOVNIK, B. M I Šoštanj, obvešča cenjene stranke, da dvignejo predmete prine-šene v prodajo najkasneje do 25. 12. 1988. Lep pozdrav! R-4TL, letnik 1981, ugodno prodam. Kikec, Efenkova 1. Telefon 853-239. ZAHVALA Ob nenadomestljivi in boleči izgubi sina in brata Janija Ivana Cestnika iz Arnač Se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za pomoč v teh težkih dneh. Iskrena hvala gospodu duhovniku in cerkvenemu mladinskemu zboru. Posebna zahvala velja dr. Kikcu in zdravstvenemu osebju bolnišnice Topolšica. Hvala tudi sodelavcem Gorenja. V globoki žalosti: ati, mamica, brat Igor z Zorko, brat Milan z ženo Martino, zročenka Damjana in stara mama. NA MIRNEM KRAJU zamenjam gozd, sadovnjak in gradbeni material za staro hišo z malo zemlje, zidanico ali vikend. Telefon 854-877, zvečer. ZAMRZOVALNO OMARO 120 I, krzneno jakno. ovca, številka 36, prodam. Telefon 854-877, zvečer. RAČUNALNIK SCHNF.IDER CPC-6128, barvni monitor, tiskalnik, Joystick + diskete prodam, prodam tudi podstrešno okno 140 x 140. Telefon 882-355. IŠČEM POPOLDANSKO ZAPOSLITEV ali delo na domu. Telefon 856-378. HLADILNO SKRINJO PRODAM. 310-1 Gorenje, in reduktor petstopenjski. Telefon 854-821. TELICO, BREJO 6 MESECEV, PRODAM. Informacije 855-737, v večernem času. NOVA PREDNJA BLATNIKA ZA POLONEZ PRODAM. Naslov v uredništvu. LEŽIŠČE Z JOGI VZMETNICO ugodno prodam. Telefon 858-028, popoldne. Pogled je zaplaval v neznani pokoj, ni več trpljenja ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, deda in pradeda, strica Martina Hudeja se zahvaljujemo vsem. ki so nam v težkih trenutkih izrekli sožalje, darovali vence in cvetje. Hvala za pomoč sosedom, znancem, prijateljem, sorodnikom, skupnim službam: DO ERA Velenje, TOK Kmetijstvo Šoštanj, Gorenje DO EŠP Velenje, REK-DO RLV TOZD Jamska mehanizacija, TOZD jama Škale, DO ESO, Avtoprometu Gorica, KO ZB Skorno-Florjan, GD Lokovica, moškemu pevskemu zboru Lokovica, osebju ZD Šoštanj in bolnišnice Topolšica, vsem govornikom, duhovniku za opravljen obred in vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti. Žalujoči sinovi, hčere 7. družinami in ostalo sorodstvo. ZAHVALA S pekočo bolečino se vse bolj zavedamo, da med nami ni več ljublenega moža, očeta, dedka, tasta Mihaela Berločnika Prisrčna zahvala sosedom za pomoč ob najtežjih trenutkih ter prijateljem, sodelavcem, znancem, kolektivom za izrečena sožalja, darovano cvetje, pospremitev na zadnji poti. Posebna zahvala kolektivu Tovarne usnja Šoštanj, s katerim je živel še v pokoju ter delavski godbi Zarja, ki je bila neločljivi del njegovega življenja. VSI NJEGOVI Umrla je naša Marija Skornšek Upokojenka kolektiva ELKROJ MOZIRJE TOZD Konfekcija Šoštanj. Ohranili jo bomo v trajnem spominu. Delovni kolektiv ELKROJ MOZIRJE TOZD KONFEKCIJA ŠOŠTANJ ZAHVALA Ob nenadomestljivi in boleči igubi naše drage mame, ome, babice Marije Lačimič VASLETOVE MICI rojene 1. 12. 1907 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji poklonili toliko čudovitega cvetja, nam pa izrazili sožalje. Iskrena hvala obrtnemu združenju Velenje za čudovito ikebano. Iskrena hvala govornikoma tovarišema Ivu Gorograncu in Milošu Volku. Prav tako iskrena hvala vsem zdravnikom in osebju bolnišnice Topolšica — oddelek Planika. Zahvaljujemo se župnišču Šoštanj. Posebej iskreno se zahvaljujemo dr. Menihu za dolgoletno zdravljenje in nesebično pomoč naši mami. Hčerka Ljuba, sin Zvone r družino, vnuk Robert z družino in ostali sorodniki. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice Julijane Virbnik iz Škal se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in izrečeno sožalje. Še posebej se zahvaljujemo družinama Arlič in Repnik za nesebično pomoč, govornikoma Ko-pušarju in Pocajtu za poslovilne besede, duhovniku za opravljen obred, internemu oddelku Planike v Topolšici za nego ter vsem sodelavcem in OOZS iz naših delovnih organizacij. Žalujoči: sinovi Stane, Jože in Rudi z družinami, Ivo s Faniko ter hčerke Jožica, Anica in Ivica z družinami. Ko tu mimo hodiš postoj in pomisli, da tudi ti prideš za menoj! ZAHVALA dne 24. II. 1988 nam je umrl mož in oče Franc Rat Se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujeva dr. Kralju, patronažni sestri Slavki, negovalki Sandi, zakoncema Čerenak, Ivanu Miheliču, Alojzu Salobirju in Faniki Štu- se-i- Hvala duhovniku za opravljen obred, rudarski godbi, častni straži, govornikoma za poslovilne besede. Žalujoči: Žena Marija in hčerka Štefka z družino ter ostali sorodniki. Klub malega nogometa in novoletni turnir Visoki letošnji cilji V dneh pred praznikom obletnice ustanovitve naše Republike so v Titovem Velenju ustanovili prvi klub malega nogometa v velenjski občini. Znano je, da je v naši dolini izredno zanimanje za tovrstno igro, saj po krajevnih skupnostih in drugod igra to igro že več kot 60 ekip. Novo ustanovljeni klub malega nogometa Titovo Velenje je prevzel tudi letošnjo organizacijo novoletnega turnirja v malem nogometu v Rdeči dvorani. Tega tradicionalnega, že šestega turnirja zapovrstjo, se je udeležilo kar 72 ekip iz raznih krajev države. Med njimi je bilo tudi veliko število ekip iz občine, ki v glavnem igrajo pod pokroviteljstvom raznih zasebnikov, seveda tudi drugi klubi. Prvo mesto na turnirju in nagrado 1,5 milijona dinarjev si je priigrala ekipa Vuko-Kutina-Hi-dravlika Malek iz Zagreba, ki je v finalu z 11:5 premagala ljubljansko ekipo Barakuda, katero so sestavljali v glavnem nogometaši Olimpije. V tekmi za tretje mesto je splitska ekipa Foto Ne-na premagala celjsko ekipo P»-. nal-Zvezdaš-Intihar kar z 11:1. Dvakratni zmagovalci velenjskega turnirja v malem nogometu, ekipa Branik-Talci iz Maribora, pa so bili med najbolj razočaranimi udeleženci te tradicionalne prireditve. Že v prvih kolih so se morali posloviti od nadaljnjega tekmovanja, saj so po kazenskih strelih (v rednem delu igre je bil rezultat 3:3), izgubili tekmo z velenjsko ekipo Grajski Hram, ki je nastopala pod pokroviteljstvom zasebnika Severja. Posebna komisija je za najboljšega igralca razglasila Lončarja, za najboljšega vratarja Br-zakaviča (oba iz ekipe Vuko-Kutina), najboljši strelec z 20 zadetki pa je bil Gubešič (Foto Nena). V treh dneh si je to vse bolj popularno igro ogledalo več kot 2000 gledalcev, tekme pa so sodili velenjski sodniki Krsmanovič, Jovanovič in Raukovič. Organizatorje izžrebal tudi vstopnice in srečni obiskovalec je bil Darinko Založnik, ki je odpeljal domov Gorenjev pralni stroj. S. VOUK Priznanja je najboljšim podelil predsednik noro ustanovljenega kluba malega nogometa Titovo Velenje Pankrac Semečnik. Velenjski atleti so v novo sezono startali s klubskim krosom, na katerem je nastopilo kar 97 atletov, ki vsi pridno vadijo pred novo tekmovalno sezono. V tekmovalne načrte so v velenjskem atletskem klubu zapisali nekaj visokih ciljev. Med drugimi so to naslov republiškega prvenstva v krosu, prva mesta na državnem prvenstvu za člane, starejše mladince, mlajše mladinke in pionirke, po dveh zaporednih uspehih na krosih Dela v Velenju in Domžalah pa si želijo še tretjo skupno zmago. Tudi na balkanskem prvenstvu v krosu, ki bo II. in 12. marca »vidijo« v naši reprzentan-ci tri svoje člane. Pri posameznikih največ pričakujejo od Romea Živka, Mirana Hudournika, Mihe Poharja, Natalije Mraz in Melite Rant, ki so vsi vključeni v klubski perspektivni projekt, v katerem poleg trenerjev sodeluje skupina strokovnjakov, ki jo vodi dr. Cajevec. Poslovile so se od svojih navijačev Rokometašice Velenja so se v sobotni tekmi v Rdeči dvorani proti ekipi Borova (32:25) v jesenskem delu prvenstva poslovile od svojih gledalcev. Do konca jesenskega dela prvenstva so še tri tekme, vse tri pa bodo Velenj-čanke odigrale v gosteh, ker bo Rdeča dvorana spet zaprta tokrat zaradi popravila tal, in ker želijo tudi zmanjšati stroške. V naslednjem kolu, v soboto, bodo j>ostovale v Novem Sadu pri ekipi Železničarja, že v ponedeljek pa se bodo v Zrenjaninu sestale z Mine-lom, vodilno ekipo v drugi zvezni rokometni ligi — sever. Ekipa Borova je trenutno najslabša v ligi. Velenjčankam se tako ni bilo treba preveč naprezati. Priliko za igro sta dobili tudi najmlajši Hudejeva ter Oderjeva, sicer pa je tudi na tej tekmi bila najbolj učinkovita Karičeva. Dosegla je 13 zadetkov, od tega sedem iz igre, odlično pa je igrala tudi Goliče-va s sedmimi zadetki. Sobotna zmaga je bila že četrti zaporedni uspeh velenjskih deklet. V štirih preteklih kolih so namreč osvojile kar 7 točk. Od kod po bledih igrah naenkrat takšen preobrat (spet so imele slabe možnosti za trening)? (vos) Športni ples Še en naslov v Velenje Državno prvenstvo v standardnih plesih je bilo zadnje dni novembra v ljubljanski Hali Tivoli. V vseh štirih starostnih kategorijah — pionirji, mladinci, starejši mladinci in člani —. se je pomerilo skupno 60 parov. Pari so prišli iz devetih jugoslovanskih plesnih klubov, med njimi tudi iz Kragujevca, Splita in Sente, kar kaže na postopno širjenje plesnega športa po vsej Jugoslaviji. Zveza plesnih organizacij Slovenije je v sistemu ocenjevanja tokrat prvič uveljavila dve pomembni novosti. V sedemčlanski sodniški ekipi so bili samo trije domači in kar štirje tuji sodniki. Poleg tega so spremenili dosedanji način Matej Krajcer in Mirjam Šulek sta bila med 17 pionirskimi pari na D P r standardnih plesih razred zase. ocenjevanja, ki je z javno oceno po vsakem plesu omogočal medsebojno usklajevanje in prilagajanje sodniških ocen med tekmovanjem. Kakor je na otvoritveni slovesnosti prvenstva dejal predsednik Zveze Drago Šulek, tujih sodnikov niso povabili zato, ker ne hi zaupali domačim strokovnjakom. Preprosto so posnemali v svetu vse bolj uveljavljeno prakso, da se z vabljenjem tujih sodnikov v sicer neizogibno subjektivno ocenjevanje vnese čim več objektivnosti ali vsaj nevtralnosti. Nov način ocenjevanja ni samo bolj pošten, temveč tudi drži tako tekmovalce kot gledalce v napetosti in pričakovanju do zadnjega plesa. Celjska regija se lahko pohvali z izvrstnimi plesalci. Od štirih letošnjih naslovov državnega prvaka v standardnih plesih, sta v nekem smislu kar dva prišla v celjsko regijo. Pri pionirjih sta prepričljivo zmagala Matej Krajcer in "Mirjam Šulek iz Plesnega kluba Velenje, članska državna prvaka pa sta s povsem enoglasno sodniško odličitvijo postala Peter Urankar, doma iz Laškega in Bojana Rangus iz Ljubljane. Formalno sta člana študentskega plesnega kluba Kazina iz Ljubljane, sicer pa sta naslov že sedmič zapored odnesla v London, ki sta si ga izbrala za domovanje prav zaradi plesa. London je namreč svetovna Meka športnih plesalcev. Peter in Bojana sta si pred skoraj desetimi leti zastavila za cilj, da se v standardnih plesih uvrstita med 6 najboljših na svetu. Temu cilju sta se povsem približala, saj sta zadnje leto redna polfi-nalista vseh najpomembnejših turnirjev, kar pomeni, da sta med dvanajstimi najboljšimi pari na svetu. Po letošnjem državnem prvenstvu sta za pri- Strokovnjaki menijo, da lahko posamezniki le s pomočjo skupinskega strokovnega dela dosežejo željene cilje, ki so seveda zastavljeni dokaj visoko. V naslednjem dveletnem obdobju si v velenjskem atletskem klubu želijo dva udeleženca na mladinskem evropskem prvenstvu in vsaj enega državnega reprezentanta na članskem evropskem prvenstvu v Splitu. Najboljši posamezniki so v športni ambulanti že opravili vse uvodne teste, ki so pokazali solidno raven osnovne pripravljenosti. Že sredi tega meseca bodo odšli na krajše priprave v Pulj, kjer bodo opravili tudi dodatne teste. Priprav v Medulinu se bo januarja udeležilo le 16 najbolj perspektivnih, vsi ostali pa bodo zaradi velikih stroškov vadili doma. Najmlajši vadijo v treh selekcijskih skupinah, vadijo pa v telovadnici in na stadionu. Pridno uporabljajo tudi stezo ob jezeru in prav prvi zimski kros je pokazal, da je med njimi veliko talentov. Še najboljši v posameznih kategorijah na prvem zimskem krosu. Zmagali so Edisa Omerovič, Alen Avdič, Jo-landa Steblovnik, Matej Tratnik. Ba-dema Džedovič, Robi Kožar, Natalija Mraz, Gašper Suhadolnik in Jože Gorju p. B. Šalamon Odbojka — uspešna dekleta Odbojkaricam v slovenski ligi ostaja do konca jesenskega dela prvenstva še zadnje kolo. Ekipi Ljubnega — Glin in Topolšica Kajuha so bile v predzadnjem kolu zelo uspešne. Močno oslabljena ekipa Ljubnega je doma tesno, vendar povsem zasluženo premagala vrstnice Partizana iz Kam-nice s 3:2 (3, —9, —3, 8,8) in je pred zadnjim kolom na drugem mestu. V soboto pa bo gostovala v Celju kjer se bo pomerila s sosedom na lestvici in prav to srečanje bo odločalo o drugem mestu. Presenetljivo uspešne so bile v tem kolu mlade odbojkarice Topolšice-Kajuha, ki so na gostovanju v Ljubljani gladko premagale ekipo Krima s 3:1 (—11,8, II, 5). To je bila njihova druga zmaga v jesenskem delu prvenstva in sedaj so v skupini petih ekip, ki si s štirimi točkami delijo mesta na dnu lestvice. Položaj si lahko izboljšajo z zmago v zadnjem kolu, ko se bodo doma pomerile z Rogozo. Odbojkarji Topolšice so sicer nekoliko bolj na varnem v sredini lestvice, v tem kolu pa so gladko izgubili srečanje na gostovanju v Brezovici z 0:3 (—5, —5, —5). Priložnost za popravni izpit bodo imeli že v naslednjem kolu, ko se bodo doma pomerili s sosedom na lestvici, ekipo Partizana — Narodni dom iz Ljubijane. Ima Elektra še možnosti? Poraz doma in zmaga v gosteh, bi lahko rekli za začetek. Dve koli nazaj so namreč košarkarji Elektre doma izgubili nemara odločilno srečanje v boju za vidnejšo uvrstitev in s tem za napredovanje v višji rang tekmovanja. Le za točko, z rezultatom 69:70, so namreč klonili proti najresnejšemu tekmecu, ekipi Šentjurja. Zlasti v prvem polčasu so igrali izredno slabo in dosegli vsega skupaj 24 točk. Gostje so vodili že z desetimi točkami, vendar so domačini v nekaj minutah rezultat izenačili, nato pa znova zaigrali slabo. Tudi na koncu srečanja niso imeli sreče (ali znanja), saj so v zadnjem napadu naredili nerazumljivo napako, s katero je tudi zadnja priložnost splavala po vodi. V naslednjem kolu so gostovali v Radgoni in domačo ekipo premagali s 84:74. Začetek srečanja je bil za goste prava katastrofa, saj so gostitelji zadevali kot za stavo, med drugim so v prvih 14. minutah dosegli osem trojk in povedli za 19 točk. Košarkarji Elektre so zatem s presingom po vsem igrišču do odmora zmanjšali rezultat na sedem točk. S takšno igro so nadaljevali tudi v nadaljevanju in vsi napori domačih niso rodili sadov, za kar je najbolj zaslužen Leskovšek z odličnim vodenjem igre. V soboto, 10. decembra se bodo košarkarji Elektre doma pomerili z ekipo Pomurja, glede na razplet v zadnjih kolih pa si vendarle še lahko obetajo visoko uvrstitev. M. L. hodnje leto napovedala svoj odhod med profesionalce, kar pomeni, da bosta lahko pomagala k nadaljnjemu kvalitetnemu vzponu jugoslovanskega plesnega športa tudi kot trenerja. Dober trenerski kader nam je še kako potreben, saj lahko brez pretiravanja trdimo, da smo v pionirski in mladinski konkurenci veliko bliže svetovnemu vrhu, kakor pri članih. Veseli smo lahko, da k temu pomembno prispeva prav naš pionirski par. Zaradi doseženih rezultatov doma in v tujini imata Matej Krajcer in Mirjam Sulek vse pogoje, da bosta po najnovejših kriterijih Zveze telesnokulturnih organizacij Slovenije prihodnje leto uvrščena med slovenske perspektivne športnike. Tak status bo ob jasnem cilju — ostati med najboljšimi na svetu tudi po prestopu v mladinsko starostno kategorijo — gotovo upravičen in upajmo tudi koristen. Čeprav je velenjski plesni klub v Ljubljani zastopalo še 6 mladinskih plesnih parov, po pričakovanju zaradi izjemno močne konkurence niso dosegli vidnejših uvrstitev. Kljub temu smo lahko z njihovim nastopom zelo zadovoljni, saj so razen enega para na državnem prvenstvu v standardnih plesih nastopili prvič. Plesalce čakata letos še dva kvalifikacijska turnirja. Prvi bo že prihodnjo nedeljo v celjski Hali Golovec, drugi pa štirinajst dni kasneje v Ljubljani. Na teh turnirjih bodo nastopali tudi začetniki, tako da bo velenjski klub skupno zastopalo kar 20 plesnih parov, kar je izjemno dobra osnova za nadaljnjo kvalitetno rast. jj Šahovske novice Na hitropoteznem turnirju za prehodni pokal za mesec december je zmagal Kristan s 15,5 točkami, za njim pa so se zvrstili Matko 15, Bre-šar 14,5, Rajkovič 13,5, Goršek 13,5 itd. Ker je bil to tudi zadnji letošnji turnir, je znan tudi skupni zmagovalec. Letošnji prehodni pokal Šaleškega šahovskega društva je osvojil Goršek, ki je zbral 76 točk, na naslednjih mestih pa so Kristan 72, Matko 65, Stropnik 53, Brešar 53 itd. Skupaj je v posameznih mesecih točke osvajalo 25 igralcev. Ob Dnevu republike je šahovska sekcija Šoštanj pripravila tradicional- Kegljanje 6 točk v treh kolih V preteklih dneh je bilo na kegljišču šoštanjskih termoelektrarn zelo živahno. Najprej je bilo na vrsti občinsko sindikalno prvenstvo v ekipni in posamični konkurenci za moške in ženske. Pri moških je ekipno zmagalo Gorenje GA, pri ženskah TEŠ, med posamezniki je bil med neregistriranimi igralci najboljši Tanjšek (Gorenje GA), pri registriranih pa L. Fidej, medtem ko je pri posameznicah slavila Marjana Hojan. Tekmovanje je uspešno izvedel kegljaški klub Šoštanj. Pričelo seje tudi prvenstvo v 1. me- MILIČNIKI SO ZAPISALI Radio Velenje Lestvica Na radiu Velenje, v ponedeljek, 12. decembra, od 18. do 19. ure 1. DOMINO DANC1NG - Pet Shop Boys 2. SHE WANTS TO DANCE WITH ME Rick Astley 3. JE NE SAIS PAS POURQUOI - K. Minogue 4. AWORLD WITHOUT YOU M. — Bad Boys Blue 5. BACKSEAT OF YOUR CADILLAC - C. C. Catch i 6. I QU1T — Bros i 7. SMOOTH CRIMINAL — Michael Jackson ! 8. RADIO ROMANCE - Tiffany ! 9. G1RL YOU KNOW IT'S TRUE — Milli Vanilli I 10. LOVE I JUST A BREATH AWAY Les McKeown Moj predlog-- Moj naslov . KRŠILI SO JAVNI RED IN MIR Malo pred drugo uro zjutraj, 30. novembra letos, so se na hodniku stanovanjskega bloka na ulici Veljka Vlahoviča v Titovem Velenju prepirali sosedi. Prišlo je tudi do prerivanja in pretepa. Med pretepom je Halima B. s sekiro udarila po glavi Galipa Z. in ga hudo telesno poškodovala. Seveda jo čaka zagovor pri sodniku za prekrške. V bifeju Vrelec v Topolšici pa je 2. decembra vinjeni Janko K. malo pred 23. uro izzival k pretepu. Izzval je Franca K., ki mu je potem prizadejal hude telesne poškodbe. V nedeljo, 4. decembra, pa je prišlo do nemira v piz-zeriji Cigler v Šoštanju. Vinjeni Franc F. je razgrajal in razbijal steklo, od česar ga ob svojem prihodu niso mogli odvrniti niti miličniki. Prav zato so mu priskrbeli za to noč ustreznejši prostor. V nedeljo ponoči so morali posredovati miličniki še enkrat v Šoštanju. Na cesti talcev je Janko P. razbil vrata in nato še mizo v dnevni 'sdbi' svojega dekleta. Pred prihodom miličnikov pa je odšel. VEČ VLOMOV IN TATVIN Tudi zadnji teden so zabeležili velenjski miličniki več vlomov in manjših tatvin. Med drugim je v noči na 28. november neznanec odnesel iz avtomobila Bogdana L. parkiranega na ulici Bratov Mravljakov v Šoštanju 2 kompleta knjig in usnjeno jakno. V noči na I. december je bil očitno nekdo tako žejen, da je vlomil v bife upokojencev v Šoštanju. Odnesel ni ničesar, le postregel si je s pijačo. Iz samske sobe na ulici Simona Blatnika je izginil kasetofon in 120 tisočakov. V noči na 2. december je še neznani storilec vlomil v več kleti na Tomšičevi cesti, odnesel pa je le vibracijski brusilnik, last Martina R. ZBIL PEŠCA Na Žarovi cesti v Titovem Velenju se je pripetila 1. decembra prometna nesreča. Do nje je prišlo verjetno zaradi nepravilnega prečkanja Janeza Podpečana, ki ga je zbil po cestišču voznik osebnega avtomobila CE 155 551 Peter Glinšek. Pešec se je pri tem lažje telesno poškodoval. Program ni šahovski turnir, na katerem je nastopilo 53 šahistov iz Celja, s Koroške ter Savinjske in Šaleške doline. Vrstni red: I. Kristan (Velenje) 7,5 točke, 2. Kurtovič (Ljubno) 7, 3. Goršek 7, 4. Brešar (oba Velenje) 6,5, 5. Janežič (Šentilj) 6,5 itd. Naslednji turnir bo v Šoštanju na vrsti ob prvomajskih praznikih. Šaleško šahovsko društvo obvešča vse ljubitelje šaha, da bo društvena skupščina v četrtek, 15. decembra, v igralnih prostorih društva na Kardeljevem trgu 3, pričela pa se bo ob 17. uri. S. C.. V. K. dobčinski kegljaški ligi. Med desetimi moštvi so Šoštanjčani znova resen kandidat za prvo mesto in napredovanje v drugo republiško ligo. Res je, da so se letos pripravljali nekoliko slabše kot lani, vseeno pa na domačem igrišču gostom ne nameravajo prepustiti niti točke. To sta najprej občutili moštvi lanskega prvaka Dobrne in povratnika iz 2. republiške lige Ingrada iz Celja. V ligi so odigrali že 3. kolo, Šoštanjčani pa so osvojili vseh šest točk. V I. kolu so najprej doma premagali Dobrno s 4.868:4.832, v 2. kolu so v gosteh premagali drugo ekipo Hme-zada iz Žalca s 4.823:4.765, v tretjem pa doma Ingrad za devet kegljev. Rezultat s povratnikom iz 2. republiške lige je bil 4.875:866 za Šoštanjčane. Pri dosežkih ekipe in posameznikov lahko opazimo veliko zaostajanje za lanskimi rezultati. Pri ekipi celo do 500 kegljev, pri posameznikih pa do 100. Vzrok za to so novi keglji, ki so mehkejši in imajo drugačno težišče. Ne glede na to šoštanjski kegljači že v naslednjih kolih pričakujejo, da bodo podrli spet več kot 5.000 kegljev. V prihodnjem kolu se bodo v Celju pomerili z ekipo Šentjurja. L. F. Radio Velenje oddaja na ultra-kratkovalovnem območju na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 megaherca (oddajnik Plešivec). Naročila za vaše čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo na Foitovi 10 v Titovem Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855-450. PETEK, 9. DECEMBRA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi (prenos osrednje informativne oddaje Radia Ljubljane); 16.05 Ekologi imajo besedo; 16.20 Za konec tedna; 16.30 Iz delegatskih klopi; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 17.30 V imenu Sove (oddaja, ki jo pripravlja Šaleški študentski klub); 18.00 Vi izbirate, mi vrtimo. NEDELJA, 11. DECEMBRA: 11.00 Začetek sporeda; 11.15 Od Hude luknje do Rinke; 11.25 Kdaj. kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.00 Od vrat do vrat (odgovorili bomo na vaša vprašanja postavljena pred 14 dnevi, po telefonu 855-963 pa bomo sprejemali tista vaša vprašanja, na katera sami niste uspeli dobiti odgovorov); 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 14.45 Vaše čestitke in pozdravi. PONEDELJEK, 12. DECEMBRA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Minute z...; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Obiskali smo: 17.00 Ponedeljkov šport na Radiu Velenje; 17.30 Mladi mladim; 18.00 Lestvica novosti Diskoteke Su-per Li in Radia Velenje. SREDA, 14. DECEMBRA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Kdaj, kje, kaj; 16.20 Naša krajevna skupnost; 17.30 Nagradne igre; 18.00 Novosti na področju zabavne glasbe. DEŽURSTVA DEŽURNI ZDRAVNIKI: Četrtek, 8. december — dnevni dežurni dr. Oskar Renko, nočni dežurni dr. Kočevar Petek, 9. decembra — dnevni dežurni dr. Smonkar, nočni dežurni dr. Kikec Sobota, 10. decembra in nedeljo, 11. decembra — glavni dežurni dr. Mijin, notranji dežurni dr. Silvana Popov Ponedeljek, 12. decembra — dnevni dežurni dr. Zupančič, nočni dežurni dr. Grošelj DEŽURNI ZOBOZDRAVNIKI: 10. in 11. decembra je dežurni zobozdravnik dr. Bakulič Danica, od 8. do 12. ure v zobni ambulanti zdravstvenega doma Velenje. DEŽURNI VETERINAR NA VETERINARSKI POSTAJI V ŠOŠTANJU Od 9. do 16. decembra je dežurni dipl. veterinar Blatnik Franc, Stanetova 45, telefon: 857-875. Rekreacijski namizni tenis ZTKO občine Velenje pripravlja občinsko rekreacijsko ligo v namiznem tenisu, ki se bo pričela sredi decembra, potekala pa bo v telovadnici podružnične osnovne šole v Pesju. Sestanek vodij ekip, ki se bodo prijavile za sodelovanje v ligi, bo v sredo, 14. decembra, ob 19. uri v prostorih ZTKO na Foitovi 2 v Titovem Velenju. Priznanje telesne kulture v občini Velenje za leto 1988 Občinska telesnokulturna skupnost Velenje in Zveza telesnokulturnih organizacij občine Velenje bosta ob koncu letošnjega leta podelili priznanja telesne kulture posameznikom in organizacijam, ki jih predvideva pravilnik o priznanjih telesne kulture v občini Velenje. Priznanja lahko prejmejo naslednji subjekti telesne kulture: — Športnik leta, športnica leta, .športna ekipa leta, športniki za vidne tekmovalne uspehe, krajevna skupnost, šolsko športno društvo, amaterski delavci na področju športne rekreacije, pedagogi telesne vzgoje, telesnokulturne organizacije ob jubilejih, posamezniki za delo v telesni kulturi ob jubilejih, za tradicionalne športne prireditve, za organizacijo pomembnih telesnokulturnih prireditev, za izjemno uspešno medsebojno sodelovanje, Bloudkove značke za dolgoletno delo v telesni kulturi. Podrobni pogoji za pridobitev posameznega priznanja so navedeni v Pravilniku o priznanjih telesne kulture v občini Velenje, ki je bil sprejet na skupščini OTKS dne 30. 9. 1985. Prosimo vas, da nam najkasneje do 13. 12. 1988 posredujete svoje predloge oz. kandidate za priznanja. V predlogu navedite vrsto priznanja, kandidata in podrobno obrazložitev v skladu s pravilnikom. Predloge pošljite na naslov: Zveza telesnokulturnih organizacij občine Velenje, Foitova 20.