ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 . 1991 • 3 • 479—487 479 ZAPISI M a r k o K a m b i č UNIV. PROF. DR. VLADIMIR MURKO KOT ZGODOVINAR Smrt profesorja Pravne fakultete dr. Vladimir ja Murka ni imela odmeva v Zgodovinskem časopisu. Očitno je njegova mnogostranska znanstvena usmer­ jenost vzrok, da se nihče ni čutil posebej poklicanega, podati kratek obračun Murkovega življenjskega dela na področju zgodovine. S precejšnjo zamudo smo se torej na Katedri za pravnozgodovinske vede odločili, da ob 85-letnici rojstva in 5-letnici smrti vendarle posežemo tudi v sosednja področja in predstavimo Vladimir ja Murka kot zgodovinarja, predvsem kot vidnega pred­ stavnika slovenske zgodovine znanosti. Po ožji stroki je bil Murko strokov­ njak za finančno pravo. Finančna stroka je ena izmed tistih pravnih strok, ki se naglo spreminjajo, iz katerih so aktualni prispevki praktično lahko zelo pomembni, katere izdelki pa tudi izredno hitro zastarijo in zapadejo pozabi. Poleg kulturnih zanimanj, ki jih je pokojnemu profesorju Murku nedvomno vzbudil že njegov oče, je ta lastnost njegove ožje stroke gotovo tudi vplivala na to, da se je posebno v starejših letih čedalje bolj usmerjal v zgodovinske raziskave. Razumljivo je, da je kot finančni strokovnjak najprej stopil na tla ekonomske zgodovine s knjigo o denarju. Delo na njej ga je napotilo na ob­ delavo knjige Florjančiča de Grienfelda, s katero se je usmeril v zgodovino znanosti. Pri tem je od zgodovine ekonomskih znanosti prešel na zgodovino drugih, tudi naravoslovnih strok. Zgodovini znanosti se je posvetil z vsem entuziazmom, nasprotujoč mnenjem o neobstoju ali jalovosti starejše sloven­ ske znanosti. Njegova dela so izhajala v najrazličnejših publikacijah, tako da je zelo težko imeti nad njimi pregled. Profesor Murko nedvomno zasluži, da dobi svoje mesto tudi v slovenskem zgodovinopisju, zlasti v zgodovinopisju znanosti. Tu objavljena bibliografija, ki jo je sestavil Marko Kambič se omejuje na dela historiografskega značaja in na dela širše vsebine, ki imajo pomen tudi za zgodovinopisje. Sergij Vilfan 1. Prof. dr. Vladimir Murko se je rodil v Gradcu 4. marca 1906. leta znanemu sla­ vistu, literarnemu zgodovinarju in etnografu Matiji Murku ter njegovi ženi Gabri­ jeli, roj. Sernec. Družina se je glede na kraj očetove zaposlitve nekajkrat selila, tako da je Murko že v zgodnji mladosti obiskoval dobre šole in se učil tujih jezikov, kar mu je pozneje zelo koristilo pri njegovem delu. Osnovno šolo in prvi razred gimna­ zije je končal v Gradcu, nato je od leta 1917 do 1920 živel v Leipzigu. Ko je bil oče imenovan za predstojnika katedre za južnoslovanske jezike in književnosti na Kar­ lovi univerzi, se je družina preselila v Prago, kjer je Murko leta 1924 maturiral na Vinohradski gimnaziji. Nato je dve leti obiskoval praško pravno fakulteto, študij prava pa je končal v Ljubljani 28. oktobra 1928. Po doktoratu leta 1929 je bil krajši čas praktikant na sodišču v Celju, nakar je služboval v Jugoslovanski banki v Za­ grebu in Ljubljani. Vmes je odslužil tudi vojaško obveznost. Za ekonomske vede, zlasti finančno stroko, se je specializiral leta 1930—1931 na pravni fakulteti v Parizu in na Institut supérieur d'enseignement financier prav tam, leta 1933 pa na Univerzi v Berlinu. Pozneje je služboval pri Mestni hranilnici Ljubljanski, in do leta 1939 pri Zvezi jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani. Na ljubljanski Pravni fakulteti je kot privatni docent začel predavati finančno vedo s pozitivnim finančnim pravom že leta 1935. Leta 1939 je bil imenovan za uni­ verzitetnega docenta, leta 1941 pa so ga izvolili za izrednega profesorja, vendar oku­ pator imenovanja ni potrdil. Izredni profesor je Murko postal leta 1945, redni pa leta 1947. Predaval je javne finance, mednarodne finance in mednarodno finančno pravo. Krajši čas je predaval tudi politično ekonomijo, poleg financ pa je takrat iz- praševal še statistiko in ekonomsko politiko. Predaval je na podiplomskih tečajih ljubljanske Pravne in Ekonomske fakultete ter na zagrebški Pravni fakulteti. V študijskem letu 1950/51 je bil prodekan, v naslednjem pa dekan Pravne fa­ kultete v Ljubljani. V letih 1954 do 1974 je bil predstojnik katedre za pravnoekonom- ske znanosti. Upokojil se je leta 1976. Leta 1980 mu je ljubljanska univerza podelila naziv zaslužni profesor. Dr. Murko je umrl 11. decembra leta 1986. 480 м - KAMBIC : V. MURKO KOT ZGODOVINAR Murkovo znanstveno delo obsega 29 samostojnih publikacij (knjig, skript in štu­ dij) ter 141 člankov in razprav s področja ekonomije in financ,1 kjer so pomembni predvsem njegovi prispevki iz teorije davščin, proračuna, javnega kredita, zgodovine denarja in bančništva. Napisal je tudi 91 del2 z zgodovinsko tematiko, 44 člankov raz­ lične vsebine ter 38 ocen, recenzij in poročil. 0 jugoslovanskih financah je Murko kot gost predaval na mnogih tujih univer­ zah.3 Aktivno je sodeloval na domačih in tujih simpozijih. Znanje nemščine, češčine, francoščine pa tudi italijanščine in angleščine mu je omogočilo objavljanje knjig in člankov v tujini, kjer so o njegovih delih objavili tudi številne recenzije. Bil je član več uglednih mednarodnih strokovnih organizacij. Poleg svojega znanstvenega dela je bil Murko tudi izredno družbeno dejaven. Opravljal je najrazličnejše funkcije in dela na fakulteti, univerzi, v republiški ko­ misiji za štipendije, sindikatu, nekaj društvih in Slovenski matici. Kot strokovnjak je sodeloval pri delu Republiške in Zvezne skupščine. Aktiven je bil tudi v Sekciji za pravno terminologijo pri SAZU. Prof. dr. Murka upravičeno štejejo za utemeljitelja slovenske akademske javno* finančne in finančnopravne vede.4 Za vse, ki so pisali o Murku,5 je značilno, da ugo­ tavljajo tudi njegov pomen in zasluge na področju zgodovine slovenske znanosti, ven­ dar nihče izčrpneje ne prikaže in analizira njegovega dela na tem področju. П. Murko že na področju svoje primarne stroke ni bil nikoli ozek specialist, ampak je v svojih delih obravnaval vsa pomembnejša področja finančne vede in finanč­ nega prava. Bil je izredno izobražen in razgledan. Njegovo zanimanje in znanstvena žilica sta presegala hitro se spreminjajoče področje finančnega prava. S svojimi deli je posegal na najrazličnejša področja.6 Iz tega sklopa izstopajo dela z zgodovinsko tematiko, predvsem s področja zgodovine slovenske znanosti. Za razvoj Murkove osebnosti je gotovo zaslužen njegov oče, ki je bil znanstve­ nik evropskega formata. Mlademu sinu je vzbudil zanimanje za humanistične vred­ note, znanstveno delo in nedvomno tudi narodno zavest. Ze v mladosti je Murko s foto- in fonografskim aparatom spremljal očeta na potovanje v Novopazarski San­ džak (del v današnji Crni Gori), kjer mu je pomagal zbirati in opisovati srbohrvaško narodno epiko. Leta 1930 je bil z očetom na znanstvenem potovanju po zahodni Srbiji, vzhodni Bosni, Hercegovini in Crni Gori.' Murkov odnos do zgodovine se je razvijal postopno, tako da lahko njegova dela, ki obravnavajo zgodovinsko tematiko, razdelimo na več skupin.8 Nagnjenje k zgodo­ vinopisju je izstopalo že na začetku njegove znanstvene poti. Kar simboličen je podatek, da Murkov prvi objavljeni članek (leta 1927) posega v zgodovino (Razvoj jugoslovanskih borz).9 Leta 1934 je Murko služboval v Mestni hranilnici ljubljanski. Razstava, ki jo je takrat priredila hranilnica, je bila verjetno povod za dva zanimiva članka, Pomen Mestne hranilnice Ljubljanske za gospodarski procvit Ljubljane10 ter Mestna občina in hranilnica ljubljanska.11 1 Prikaz njegovih najpomembnejših del s področja financ in finančnega prava: J . Rovan: Ob sedemdesetletnici prof. dr. Vladimirja Murka, Zbornik znanstvenih razprav 37Д978, str. 24— 26. 2 Sem so všteta tudi dela drugih bibliografskih enot, ki posegajo v zgodovino. 3 Med najpomembnejšimi: Pravne fakultete v Hamburgu, Pragi, Varšavi, Gradcu, Fakul­ teta za gospodarske in socialne vede v Kolnu, Frankfurtu, Bochumu, Mannheimu in Tehniška fakulteta v Berlinu. 4 A. Bajt, Zaslužni profesor dr. Vladimir Murko, Pravnik, 42/1987, št. 3-4, str. 256. s Življenje in delo prof. dr. Vladimirja Murka obravnavajo : Jože Rovan, Ob sedemdeset­ letnici (kot v op. 1), str. 23—26 (predvsem kot finančnega strokovnjaka), Aleksander Bajt, Za­ služni profesor (kot v op. 4), str. 255—266; Anton Slodnjak, Prof. dr. Vladimir Murko. Sedemde­ setletnica, Naši razgledi, 25/1976, št. 5, str. 121 (v krajšem članku opozarja na Murkove študije o starejših slovenskih znanstvenikih ter na njegove članke in razprave življenjepisne, jezikovne in zgodovinske vsebine), Eman Pertl, Prof. dr. Vladimir Murko (1906—1986), Mohorjev koledar 1988, Celje 1987, str. 144—145. V dnevnem tisku so o Murku napisali krajše sestavke ob njegovih jubilejih oziroma smrti: Jože Rovan, Metka Vrbnjak, Božidar Borko, Sandi Sitar; ob donaciji Murkove knjižnice pa Mitja Novak. " Glej M. Kamblč: Bibliografija dr. Vladimirja Murka — Različna tematika, Ljubljana 1990 (delo je skupaj s celotno bibliografijo na vpogled v knjižnici Pravne fakultete v Ljubljani). ' »Murko je o očetovih raziskovanjih in študijah poročal in opisal bogato, dandanes po­ večini izgubljeno gradivo, ki ga Matija Murko ni docela izkoristil za svoje temeljno delo o srb- skohrvaški narodni epiki Tragom srpskohrvatske narodne epike (Zagreb 1951). Opisal je tudi očetovo znanstveno korespondenco in prevedel njegove spomine ter sestavil bibliografijo nje­ govih del o srbskohrvatski narodni epiki.« (A. Slodnjak, Prof. dr. Vladimir Murko. Sedemdeset­ letnica, v: Naši razgledi, 5/1976, str. 121). 8 a) zgodovinska tematika kot uvod ali posebno poglavje v delih ekonomske in finančne stroke; b) Samostojna zgodovinska dela s področja ekonomije in financ; c) Starejši slovenski znanstveniki in njihov prispevek k evropski kulturi; d) Josip Ressel; e) Različna tematika (s poudarkom na slovenstvu) ; f) Ocene del z zgodovinsko tematiko. 9 Glej bibliografijo na koncu članka (dalje Bibliografija), št. 1. 1 0 Bibliografija, št. 4. 11 Bibliografija, št. 6. ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 • i9Si • з 4ЈЦ Z zgodovinsko tematiko se je začel ukvarjati tudi v svojih delih iz finančnega prava, ko je moral tu in tam po načelih stroke in metodologije osvetliti zgodovinsko ozadje obravnavane snovi. Kot značilen primer iz zgodnje dobe Murkovega ustvar­ janja navajam njegovo knjigo Vrednostni papirji (iz leta 1938),12 katere zadnje po­ glavje še danes velja za zelo koristen prispevek k zgodovini vrednostnih papirjev. Veselje do zgodovinskega preučevanja in obilo zgodovinskega materiala, ki se mu je nabral ob študiju ekonomije in financ, je verjetno še povečalo njegovo zani­ manje, tako da je leta 1943 pri Slovenski poljudnoznanstveni knjižnici »-Svet« v Ljubljani izdal knjigo z naslovom Denar,1 3 ki je pri nas prvo večje delo, posvečeno zgodovini in tedanjemu stanju denarja in denarništva na splošno, še posebej pa v Sloveniji. Knjiga ne prinaša bistveno novih ugotovitev, je pa še danes zanimiva in uporabna. V uvodu je naveden seznam (predvsem) Slovencev, ki so pisali o denarju. Tu je avtor postal pozoren na staro knjigo o narodnem gospodarstvu in numizmatiki Ivana Stefana Florjančiča de Grienfelda in jo leta 1946 obdelal v Zborniku znanstve­ nih razprav ljubljanske Pravne fakultete v študiji z naslovom K dvestopetdesetlet- nici pomembne narodnogospodarske knjige I. Stefana de Grienfeld: Bos in lingua sive discursus academicus de pecuniis vetero-novis.14 Prav ob študiju gradiva za ti dve knjigi je Murko naletel na še neodkrite slo­ venske pravnike in druge učenjake1 5 ter spoznal, da se Slovenci ne zavedajo dovolj bogastva svoje stare literature. Njegovo ugotovitev najbolje ilustrira citat iz omenje­ nega članka: »V svoji preveliki skromnosti smo imeli Slovenci o marsikateri panogi svojega kulturnega življenja prenizko mnenje. Morda je nekaj vplivala naša malo- številčnost, morda tudi nezadostno zanimanje tujine za naše literarne zaklade, da se nismo dovolj • zavedali bogastva svoje stare literature. Pri tem seveda ne mislim le na dela, pisana v slovenščini, ki so v glavnem raziskana in znana, marveč predvsem na strokovna in znanstvena dela Slovencev, pisana v tujih jezikih, zlasti na začetku Novega veka tja do konca 18. stoletja, ko pač slovenski znanstvenik ni mogel raču­ nati z zadostnim zanimanjem svojih sonarodnjakov za znanstveno delo, ker pač ni bilo dovolj domačih interesentov. Ce so tedaj pisali številni učeni Slovenci v tujih jezikih, zlasti v latinščini, nemščini in italijanščini, se tega dejstva ne smemo sramo­ vati, ker so v istem času pisali v teh jezikih tudi člani drugih malih in večjih naro­ dov; nasprotno se moramo zanimati za vse te ljudi in njih dela in jim priboriti ne le v lastni, marveč tudi v svetovni literarni zgodovini mesto, ki so ga s svojimi deli zaslužili.«16 Tako je Murko preko preučevanja zgodovine gospodarstva in financ pri­ šel na široko in dokaj neraziskano področje zgodovine slovenske znanosti, kateri pa se je lahko popolnoma posvetil šele v sedemdesetih letih. Med leti 1945 in 1970 je sicer zbiral podatke o slovenskih znanstvenikih, vendar jih je večino hranil za kasnejšo obdelavo. Kljub temu je bilo to obdobje njegovega zgodovinopisja zelo plodno. Murko je objavil nekaj člankov, ki so se v celoti ali pre­ težno ukvarjali s finančno in ekonomsko zgodovino (Zgodovina javnih denarnih za­ vodov," Nastanek državnih podjetij v Jugoslaviji,18 Zgodovina jugoslovanskih držav­ nih dolgov,19 Die Entwicklung und der gegenwärtige Stand der jugoslawischen Ein­ kommenbesteuerung).2 0 Poleg tega je napisal več poljudnih zgodovinskih člankov: Oražnov dijaški dom, njegova zgodovina in delovanje,22 Zemeljski plin na Ljubljan­ skem barju,23 Cehi in naše planine,2 4 Dokaz o starosti šentjernejskih konjskih dirk2 5 in nekaj člankov s področja filatelije, ki pa tudi posegajo v zgodovino.26 Več pozornosti moramo v tem obdobju Murkovega ustvarjanja posvetiti neka­ terim njegovim delom, ki imajo pomen za slovensko narodnostno zgodovino ter nje­ govemu zagnanemu in izjemno natančnemu preučevanju življenja in dela izumitelja Josipa Ressla. 12 Bibliografija, št. 7. 13 Bibliografija, št. 9. . 1 4 Bibliografija, št. 10; v študiji o Florjančičevi knjigi je Murko objavil tudi naslove »do­ mnevnih« 45 pravniških in deloma ekonomskih del iz 17. in 18. stoletja, ki so jih pripisovali Slovencem. Kasneje je odkril nekaj izmed teh pogrešanih knjig in še več njemu tedaj nezna- i9 »Doslej je pri nas prevladovalo mnenje, da Slovenci po Pegiju, ki ga je odkril prof. Polec, v 17. in 18. stoletju nismo imeli nobenih pravnikov izvzemši Pelzhofferja... Pri zbira­ nju gradiva za svojo knjigo »Denar« pa sem naletel na toliko del, ki govorijo o denarju, pa tudi o drugih gospodarskih in pravnih vprašanjih, da sem ves začuden ugotovil: Slovenci smo imeli v tem času celo vrsto pravnikov in drugih piscev, ki so obdelali tudi vse državoslovne in gospodarske vede.« Prav tam, str. 70, 71. и V. Murko, prav tam, str. 69. 17 Bibliografija, št. 11. 18 Bibliografija, št. 12. 19 Bibliografija, št. 27. 2 0 Bibliografija, št. 28. 2 1 Na tem mestu opozarjam še na članek iz zgodnejšega obdobja Murkovega ustvarjanja : Kako so silili samce k ženitvi (1940) — Bibliografija, št. 8. 22 Bibliografija, št. 14. 2 3 Bibliografija, št. 16. m Bibliografija, št. 17. 23 Bibliografija, št. 24. и Bibliografija, št. 15, 25, (39). 482 M. KAMBIC : V. MURKO KOT ZGODOVINAR Najpomembnejši članek iz prvega sklopa nosi naslov O neznanih in pozabljenih Slovencih na Madžarskem (objavljen leta 1961 v publikaciji Prekmurski Slovenci v zgodovini).27 2e leta 1948 je Murka začudilo dejstvo, da so na madžarski obmejni po­ staji Murakeresztur kmetje govorili slovensko. Domneval je, da gre za prebivalce okrog bližnjega Surda. Poglobil se je v problematiko in ugotovil, da v tedanji lite­ raturi (predvsem v delih J. Maučeca in V. Novaka) ni podatkov o »najdenih« Slo­ vencih. Murko je o svojem odkritju sestavil poročilo za Inštitut za narodnostna vpra­ šanja. Leta 1960 pa ga je vest, da žive na Madžarskem samo porabski Slovenci, spodbudila k podrobnejši zgodovinski, narodopisni in statistični raziskavi, katere re­ zultate je predstavil v omenjeni poglobljeni študiji. Delo je zanimiv prispevek k zgo­ dovini slovensko-madžarskih nacionalnih odnosov.28 K prvemu sklopu lahko prište­ jemo še članka Jugoslovani med pobudniki tržaškega zavarovalstva,29 Vloga posa­ meznih narodnosti v gospodarski zgodovini Trsta3 0 in še poznejši članek Slovenski meščani v Vidmu leta 1452 in pozneje,31 v katerem (po Antonu Urbancu) opisuje Slovensko bratovščino sv. Hieronima iz Vidma in z njo nekdanjo vlogo Slovencev v tem mestu. O izumitelju Josipu Resslu je Murko napisal kar 30 člankov in eno knjigo. Do­ bro je poznal nemško (oziroma avstrijsko), češko in slovensko kulturo, iz katerih je izhajal tudi Ressel. Poglobil se je v njegove gospodarske nazore, zaradi česar je ver­ jetno tudi tako' uspešno prikazoval in razlagal njegove izume. Ressla je Murko ob­ delal celovito in izredno izčrpno (kot vsestranskega izumitelja, gozdarja, ekonomista, ladjarja, njegovo življenje, prednike in potomce.. .) . Prvi krajši članek o Resslu je objavil leta 1953, leta 1957 pa je izdal knjigo z naslovom Josip Ressel — življenje in delo.32 Tudi po izdaji knjige je z objavami (do leta 1982) opozarjal javnost na Res- slove zasluge, čeprav nove podatke prinaša le manjše število poznejših člankov. Ko je Murko leta 1976 odšel v pokoj, se je skoraj popolnoma posvetil razisko­ vanju slovenske kulturne in znanstvene zgodovine. 2e leto prej je ob petdesetletnici ljubljanske Univerze opisal pričetke pravnega študija in pravne znanosti pri Sloven­ cih.33 S krajšim člankom Delovanje Slovencev na tujih univerzah (do konca 18. sto­ letja)3* ter Kepler in Slovenci35 (drugi del članka nosi naslov Naša misel na tujih univerzah)3 6 je pokazal, da se je odločil za resen študij snovi, katere skupni imeno­ valec je »Prispevek slovenskih znanstvenikov k Evropski kulturi«. Do leta 1980 je sledilo še več del,31 s katerimi je osvetljeval to tematiko in ki so napovedovala kul­ minacijo po letu 1980. Med njimi je omembe vredna študija o starejših slovenskih astronomih.38 V njej Murko po kronološkem redu obravnava 36 astronomov, rojenih na Slovenskem, od Hermana s Koroškega (12. stoletje) do Jurija Vege. Pomemben je tudi članek Slovenski predavatelji na tujih univerzah do leta 1800,39 kjer je na krat­ ko opredelil 205 slovenskih visokošolskih učiteljev (pravnikov, teologov, filozofov, fi- lologov, matematikov, fizikov, medicincev, astronomov, slikarjev, glasbenikov), ki so delovali na tujih univerzah do konca 18. stoletja. Največji strokovni pomen ima gotovo Murkovo nikoli objavljeno40 Poročilo za Raziskovalno skupnost Slovenije41 (Starejši slovenski pravniki in visokošolski učite­ lji, Ljubljana 1980, 50 tipkanih strani). Tu je popisal rezultate svojega dotedanjega dela in novih raziskav na Dunaju (dva meseca), v Gradcu (14 dni), Innsbrucku in Salzburgu (14 dni). Pri študiju se ni omejil samo na pravnike iz slovenskih dežel, ki so delovali in ustvarjali v Avstriji, ampak je preučeval tudi učenjake drugih strok.42 'л Bibliografija, št. 42; »Osvetliti skuša slovenske naselbine »onstran prekmurske meje« ob Porabju posebno v Žalski in SomodsM županiji... Dandanes se uveljavlja mnenje, da ne gre pri tem za Slovence ampak za kajkavske Hrvate. Kljub temu bi bila naloga manjšinskega in­ stituta in drugih sorodnih institucij, da preiščejo, koliko je bilo v Murkovi razpravi resnice in koliko zmote.« Anton Slodnjak, op. cit., str. 121. « Povzeto po: Metka Vrbnjak, Sedemdeset let dr. Vladimir j a Murka, v: Vestnik, Murska Sobota 23/1976, št. 12. 2 8 Bibliografija, št. 22. 30 BibUografija, št. 23. 31 BibUografija, št. 85. 32 BibUografija, št. 33. 33 BibUografija, št. 49. и BibUografija, št. 53. 35 BibUografija, št. 56. 38 BibUografija, št. 58. 37 Bibliografija, št. 64, 65, 66, 67, 68, 69, 70, 71, 74. и, Starejši slovenski znanstveniki in njihova vloga v evropski kulturni zgodovini. Astro- nomi, BibUografija, št. 67. 33 BibUografija, št. 74. № Poročilo vsebuje mnogo ugotovitev, ki jih je avtor do tedaj že predstavil v tisku, vse nove izsledke pa je objavil v kasnejših deUh. 41 Gre za poročilo o izvršitvi raziskovalne naloge Starejši slovenski pravniki in visoko­ šolski učitelji in hkrati poročilo o porabi dvomesečne štipendije za izpopolnjevanje s temo Slo­ venski pravniki na pomembnih mestih; izvod je dostopen v NUK. ri: Nanje je postal pozoren že, ko jih je slučajno odkril ob iskanju starih pravnikov in ekonomistov. Mnogo učenjakov pa se je itak ukvarjalo z več znanstvenimi področji (npr. Bern­ hard Perger — humanist, matematik, astronom in pravnik). ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 . 1991 . 3 483 Razveseljivo je, da so tu vsaj delno opisani tudi viri, ki jih Murko v bolj poljudno pisanih prispevkih ne navaja v tolikšni meri. Na Dunaju je gradivo preučeval pred­ vsem v Univerzitetnem arhivu, kjer je prebiral razne publikacije o zgodovini dunaj­ ske Univerze, o njenih strokah oziroma fakultetah in profesorjih, o številnih diserta­ cijah in tezah kandidatov iz Slovenija Pregledal je tudi še neobjavljene matrike o vpisih študentov, kjer so navedeni poleg univerzitetnih funkcionarjev tudi študenti iz naših krajev ter podatki o študentih, ki so pozneje postali univerzitetni učitelji. Precej podatkov o slovenskih profesorjih je našel v univerzitetnih šematizmih in almanahih. V dunajski Univerzitetni in Nacionalni knjižnici je preučeval predvsem kataloge, kjer je iskal do tedaj neznana dela slovenskih avtorjev. Največ pozornosti je posvetil najdenim pravniškim spisom. Razno gradivo je preučeval tudi v knjižnici Theresianuma,4 3 v knjižnici Škotske gimnazije, Inštitutu za klasično filologijo in In­ štitutu za zgodovino medicine.44 V Innsbrucku je odkril več do tedaj neznanih starih knjig. Omenimo samo Strasburško pravniško disertacijo Bohoričevega sina Petra iz leta 1623. Nabral je tudi precej novega gradiva o profesorjih Jelencu, Lenacu, Po­ gačniku, Sorčanu, J. Kopaču in o pravnikih Kopaču,45 J. Kranjcu ter tehniku Kle- menčiču. V Salzburgu je odkril več slovenskih profesorjev in disertacij Slovencev, pa tudi veliko študentov iz Slovenije. Obilo gradiva je Murko našel tudi v Gradcu. V poročilu so navedene zbirke matrik, knjige in drugo gradivo (skupaj s podatki, kje se kaj nahaja), ki vsebuje za Slovence izredno zanimive podatke, zato je koristen pripomoček za vse, ki bodo nadaljevali raziskave. Murko opozarja tudi na potreb­ nost podobnih raziskav v severni Italiji, na Češkoslovaškem in Madžarskem (od ko­ der je tudi predstavil nekaj začetnih odkritij). Iz poročila vidimo, da je Murko do­ bro poznal vire in avtorje, ki so se s to tematiko ukvarjali že pred njim. V nadaljevanju poročila se Murko ukvarja z udeležbo Slovencev pri ustanavlja­ nju in delovanju visokošolskih zavodov.46 Zadnja polovica poročila obravnava delež Slovencev v zgodovini posameznih znanosti po sistematiki: pravna znanost, ekonom­ ske vede s financami, medicina, zgodovina naravoslovja in tehnike (astronomija, me­ teorologija, klimatologija, matematika, fizika, statika, mehanika, mineralogija), zna­ nosti filozofske fakultete (filozofija, filologija, zgodovina, geografija in kartografija, latinska pesniška in ostala literatura, glasba,47 stavbarstvo in slikarstvo, teološka li­ teratura). Predstavljeni so znanstveniki, ki jih je Murko že obdelal, pa tudi do tedaj neznani znanstveniki, ki so delovali do leta 1800, predvsem na visokošolskih zavodih nekdanje Avstro-Ogrske, deloma že pri ustanavljanju, pozneje pa kot rektorji in uni­ verzitetni učitelji. Gradivo zajema zlasti tiskana dela, nekaj rokopisov ter teze in di­ sertacije kandidatov iz slovenskih dežel. Navedeni viri nudijo obilo snovi za zgodo­ vinarje vseh naštetih strok. Istega leta kot poročilo je Murko napisal za znanstveni simpozij v Zagrebu re­ ferat Razvoj ekonomske misli u Slovenaca od 15—20 stoljeća. Naslednje leto ga je. znatno razširil in objavil v Ekonomski reviji.48 Avtor najprej obdela ekonomske pi­ sce iz 17. in 18. stoletja (J. Wohinz, I. Štefan Florjančič, A. Purgstall, Janez S. Bre- ckerfeld, Franc H. Rakovec-Raigersfeld, Theodor von Cronstein), nato sledijo številni poznejši avtorji najrazličnejših ekonomskih del (ekonomski teoretiki v predvojni Ju­ goslaviji, ekonomska politika, ekonomska zgodovina, javne finance, denar, kredit, podjetništvo, zavarovalništvo...). Delo je prva celovita predstavitev zgodovine slo­ venske ekonomske teorije. Ob obsežnem študiju starih slovenskih znanstvenikov je Murko naletel tudi na številna dela s področja kemije in farmakologije. Njihov seznam je predstavil v član­ ku Starejša kemijska dela iz Slovenije.49 Murko je bil tudi vnet zagovornik trditev, da slovenščina ni bila zaničevan je­ zik, ki so ga govorili samo kmetje in duhovščina. Zbral in objavil je do tedaj odkrita dejstva, ki so dokazovala, da je bila slovenščina cenjen jezik, ki »so ga uporabljali celo vladarji tja do nemškega cesarja.. .«.50 To tematiko je predstavil samostojno,51 večkrat pa tudi kot uvod v članke in predavanja o starih slovenskih učenjakih. 43 Tu Je ugotovil, da je bil njegov rektor Theodor von Cronstein po rodu Iz Slovenske Bi­ strice In da se je prej pisal Kravlna. « Tu je odkril, da univerzitetni šematizml navajajo slavnega medicinca J. K. M. Žagarja po letu 1785 pa vse do leta 1812 kot zdravnika v Jlhlavl. 45 O njem je pisal že leta 1977, glej Bibliografija, št. 70, 71. « Celo v ameriškem Matapeju odkrije kot rektorja tamkajšnjega kolegija Slovenca Marka Antona, umrlega leta 1717. 47 Na tem mestu opozarjam na članek »Neznani« skladatelj Gabrijel Plaveč, Bibliografija, št. 75. 48 Bibliografija, št. 81. 4 8 Bibliografija, št. 87; 29 naslovov je navedenih iz knjige Primoža Slmonltlja, Slovenlae scrlptores Latini recentoris aetatis (Zagreb—Ljubljana 1972) ; poleg teh navaja še 6 naslovov, ki jih je odkril sam. Naj na tem mestu povem, da Murko v svojih delih pogosto omenja obe Si- monitijevi bibliografiji. Njegovo knjigo Humanizem na Slovenskem In slovenski humanisti do srede 16. stoletja (Slovenska matica, Ljubljana 1979) je zelo pohvalno ocenil v domačem in tu­ jem tisku (glej Bibliografija, št. 76 in 80). w Murko v uvodu k članku Slovenski meščani v Vidmu, Bibliografija, št. 85. 51 Nekaj podatkov o nekdanji vlogi slovenščine. Bibliografija, št. 88. 484 M. KAMBIC : V. MURKO KOT ZGODOVINAR Svoj zgodovinski opus je Murko sklenil leta 1985 z obširnim člankom (v dveh delih) O starejših slovenskih pravnikih.5 2 V uvodu na splošno razpravlja o zgodovini slovenske znanosti in umetnosti ter navaja tudi najpomembnejša dela, ki jih je upo­ rabil kot vodilo pri raziskavah. Sledi življenje in delo posameznih pravnikov. Drugi del predstavlja kanonsko pravo in njegove predavatelje, pravniške disertacije, ivo- niste in za zaključek še slovenščino v raznih listinah s pravno vsebino. Murko je napisal več gesel za Enciklopedijo Jugoslavije (predvsem o zgodovini slovenskih financ), za Slovenski biografski leksikon in Leksikon Cankarjeve založbe, sodeloval pa je tudi pri pripravi Enciklopedije Slovenije.53 Prof. dr. Vladimir Murko se je s svojim bogatim in plodnim delom uvrstil med vidne predstavnike slovenske zgodovine znanosti. Uspelo mu je zbrati številne nove podatke o slovenski kulturni zgodovini in o slovenskih znanstvenikih številnih strok. Obdelava življenja in dela starejših slovenskih znanstvenikov je pripomogla k po­ znavanju starejše slovenske znanstvene in kulturne zgodovine, ki je bila do tedaj v številnih strokah zanemarjena ali celo neznana in zato napačno tolmačena.54 Murkov namen ni bil raziskati celotno slovensko zgodovino znanosti. Pri pre­ učevanju zgodovine slovenskih znanstvenikov5 5 se je načelno omejil na čas do leta 1800.56 2elel je opozoriti na bogato snov, ki čaka, da jo odkrijejo in obdelajo znan­ stveniki posameznih strok. Njegovo delo je spodbuda in izhodišče za zgodovinske raziskave na najrazličnejših znanstvenih področjih.57 Murko je želel svoja odkritja predstaviti čim širšemu krogu ljudi. Zato člankov ni objavljal samo v strokovnem tisku, ampak tudi v dnevnikih, revijah in sindikal­ nih glasilih po vsej Sloveniji. Predaval je v raznih klubih in društvih, na radiu in televiziji. Objavljal in predaval je tudi v tujini (predvsem v zamejstvu) in s tem krepil slovensko narodno zavest. Zanos in želja po popularizaciji in iz tega izvira­ joči poljudni način podajanja snovi so vzrok, da nekatere navedbe niso podkrepljene s citiranjem virov.58 Zasluge prof. dr. Vladimirja Murka na področju zgodovine so nedvomno velike. Pripomogel je k spoznanju, da je slovenski narod kljub izredno težkim razvojnim pogojem ustvaril številne kulturne in znanstvene vrednote, in s tem prispeval bogat delež k razvoju evropske kulture. Dr. Murka bomo cenili kot pomembnega ekonom­ skega in finančnega zgodovinarja, vzornega Resslovega biografa ter navdušenega raziskovalca slovenske kulturne in znanstvene zgodovine. Svoje delo s področja zgodovine je Murko želel zaokrožiti s knjigo o starih slo­ venskih znanstvenikih (predvsem pravnikih in ekonomistih), v kateri bi zbral vsa dotedanja in dodal še nova (neobjavljena) odkritja. Ker je mnogo podatkov hranil samo v spominu, njegovega dela žal ne bo mogoče kmalu dovršiti. Možno in zaže- ljeno pa bi bilo sistematično zbrati vse pomembnejše Murkove izsledke in jih izdan* v posebni publikaciji. » Bibliografija, št. 90. . , , , = _ 5ï Za pripravljano Enciklopedijo Slovenije je sestavil seznam 1100 (tisoč sto) slovenskih piscev iz ekonomskih ved. Z uredništvom za tehnične in naravoslovne vede enciklopedije Je so­ deloval tudi z nasveti o uvrstitvi starejših naravoslovcev In ekonomistov v alfabetari). 4 1 Nujno bi bilo, da najpomembnejše in zanesljive ugotovitve o vlogi Slovencev in njiho­ vemu prispevku k evropski kulturi dobijo svoje mesto tudi v učbenikih, enako podatki o ne­ kdanji vlogi slovenščine. . . . . . . , „ » za slovenske znanstvenike šteje Murko znanstvenike »iz naših krajev-«, M so pisali doma in na tujem v tujih jezikih. Ponekod Je v razprave uvrstil tudi osebe, M so bile v. Slove­ niji samo rojene. . „ . . _ . * »Rad bi pripomnil, da se v svojih študijah omejujem zgolj na pisce do konca 18. sto­ letja a je že to delo tako obsežno (deloma zaradi raztresenosü gradiva, deloma zaradi mnogo večjega števila avtorjev, kot pa sem domneval), da ga en sam človek ne zmore...«, Murko v Starejši slovenski znanstveniki in njihova vloga v evropski kulturni zgodovini. Astronomi, str. 14, glej Bibliografija, št. 67. . . . . . . _ . , " Murkova odkritja dajejo mnogo snovi za seminarske, diplomske, magistrske naloge in disertacije, ki bi morale temeljiteje preučiti zgodovino posameznih strok. 58 Viri iz katerih je črpal snov, so še najbolj razvidni Iz njegovega poročila Raziskovalni skupnosti Osvetlijo tudi način In metodo njegovih ostalih raziskav. Kljub temu bo pri spreje­ manju posameznih Murkovih odkritij potrebno pomisliti tudi na njegov lastni pridržek: »Zave­ dam se da moji podatki niso morda vedno povsem natančni, ker se pač včasih tudi zanesljivi viri medsebojno razlikujejo, marsikaterega podatka pa v tem kratkem času ni bilo mogoče pre­ veriti spričo raztresenega gradiva.« (Iz predavanja v PEN klubu v Ljubljani 25. 10. 1973.)