LETO XII. ST. 13 (544) / TRST, GORICA ČETRTEK, 5. APRILA 2007
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, DCB (Padova) ISSN 1124-6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE PADOVA - ITALY
NOVI
CENA 1 EVRO
www. noviglas. it
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
Uvodnik
Primož Krečič
Velikonočni veter nad vsakdanjo sivino
V'teh dneh pred Veliko nočjo se še bolj očitno razkriva pomanjkanje in praznina duha med ljudmi. Nekaj lepe tradicije s pirhi, šunko in potico, vsebina tega najmočnejšega krščanskega praznika pa tolče mimo, kot da ga ne znamo več podoživeti v potrošniško zvezani in življenjsko izpraznjeni kotanji našega trenutka na začetku tretjega tisočletja. Z vsem smo zasičeni, vendar nam manjka moč, da bi se zares pognali v vrtoglavi tok življenja in ljubezni, ki nam je ponujen v velikonočnem dogodku.
Študentka Andreja, ki so ji zamajali vero na družboslovni fakulteti, je pri mladinskem srečanju zatrdila, da si vsak človek na svoj način predstavlja Boga, zato si mora tudi življenje narediti tako, kot se mu zdi najbolj prav in v svoji moči. Zamislil sem se ob njeni misli, ki je tudi misel mnogih drugih, zlasti mladih. Veliko še-nedavnih kristjanov pristaja brez resnične izkušnje vere na ravni samoodrešenja, zato jim tudi manjka hrbtenica življenja. Vrtijo se okrog sebe, od tu črpajo svojo moč in iščejo še kakšen drug izvir duhovne energije, na koncu pa so zopet pri sebi. Zato navadno naredijo okrog sebe močan oklep in postanejo nečuteči, zavarovani. Vse, kar bi jim bilo v breme ali boleči spomin, odklanjajo in pozabljajo. V takšnih okoliščinah se zdi, kot da ni več prostora za velikonočno svobodo in nove začetke, za križ, grob in ljubezen, ki zaveje preko smrti in ran. Varnost potrošniškega egoizma uspava: kupujemo in smo, zabavamo se in smo, delamo in smo, povrh vsega pa smo še utrujeni, razočarani in obremenjeni. V cerkvah je manj ljudi in tudi narodno telo ima šibak življenjski naboj. Lahko se pohvalimo z mnogimi materialnimi in civilizacijskimi dosežki, toda v srcih ostaja neka grenkoba, ko začnemo resno o tem razmišljati.
Kljub vsemu temu tudi letos veje sveže topli pomladni veter preko borovih gozdov, kamnitih hribov in terasastih vinogradov. Želi zbuditi notranje vzgibe src in pokazati velikonočni izhod. Težko je prebiti trd obroč, obuditi hladna čustva in se pognati v vrtoglavi krik nad sabo, nad narodom, nad vsem, kar smo. Strah nas je odpreti rane, videti porušene odnose, zatrte ideale, prelomljene zvestobe, ugaslo vero, izdano življenje. In vendar velikonočni veter piha prav za to, da bi pripravil prostor za pogumno srečanje s svojo resničnostjo in nas pripravil za veliki krik s Kristusom, ki kriči na križu iz morja človeške hudobije. Ta veter prinaša tihi dar Božjega usmiljenja v ranjene globine in bliža nežno roko, ki nas obdaja, kjer najbolj boli.
/ stran 2
Sporočilo uredništva
Naslednja številka Novega glasa bo izšla v četrtek, 19. aprila. Sodelavce prosimo, naj pošljejo svoje prispevke najkasneje do ponedeljka,
16. aprila.
VtsVil
MmdbsMč' W<sUm'iMČ Mišam vsem miikonočnim kristjanom v omMimi v zamejsti
VsUau Kristus potrebuj naše l v »ke!
5. aprila 2007
Svet okrog nas
NOVI
GLAS
S1. strani
Velikonočni veter...
Drugi bistveni korak velike noči je sprejetje sebe in svoje stvarnosti, vstop v grob, kjer smo se zatekli. Čeprav še ni rešitve in nimamo v sebi moči, da bi naredili bistveni korak, ostajamo odprti, budni. Velika sobota prinaša upanje pšeničnega zrna,
ki je vrženo v zemljo in čaka, da ga bo sonce posijalo ter povabilo k novemu življenju. Potrebna je dejavna nedejavnost, v kateri sprejmemo svoje dno in se prepoznamo pred Božjim Sinom, ki je postal prav tako dno, truplo, mrtvi med mrtvimi. Kako lepo je čakanje v ob-
Slovenska skupnost je v teh prazničnih dneh še posebej blizu Vam vsem, dragi slovenski rojaki in rojakinje, ki se z nami trudite in žrtvujete za to, da bi slovenska narodna zavest, resnično demokratično prepričanje in vera v boljši jutrišnji dan bili vedno bolj globoko zakoreninjeni v srcih nas vseh. Sprejmite v tem duhu naša iskrena voščila za veselo Veliko noč.
SLOVENSKA SKUPNOST Trst-Gorica-Videm
Vsem članicam in celotni manjšinski skupnosti želimo veselo Veliko noč v prepričanju, da bomo v duhu medsebojnega sodelovanja tudi v prihodnje učinkovito odgovarjali na vedno nove izzive časa.
SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ
zorju ljubezni? Mnoge je strah, da bi se prepustili svojemu grobu in njegovi gluhi tišini.
Tretja stopnja velikonočnega dogajanja je obuj en j e, podaritev novega življenja, ko nas ljubezen pokliče v naš grob, rano in pričakovanje. V tem klicu vzdrhtijo naše mišice in misel, da smo sprejeti in ljubljeni do vseh globin. Tedaj odpade strah in se prepustimo Božji in človeški ljubezni. Ta nas nagovori in nam pravi: Dobro, da si, bivaj, ljubi! Ob ljubezni, ki gre do kraja, se znova rodimo, vse rane in spomini se odprejo v nov odnos. Kar nas je prej morilo in zastraševalo, postane temelj trajnega srečanja z obrazom Vstalega. Ta živi v skupnosti Cerkve, ki nudi hrbtenico naši zvesti temu velikonočnemu rojstvu. Spomin, ki smo ga prej zatirali in vklepali, je postal odrešen spomin na rešitev, ko nas je ljubezen priklicala k življenju.
Kljub vsej krhkosti in sivini, ki se še razpenja nad nami, klije v jedru našega verovanja velikonočna ljubezen, ki vabi izčrpan in otopel narod k vstajenju, da se z Božjo močjo in ozdravljeno voljo požene v življenje, ki mu ga je začelo zmanjkovati. Učencema, ki sta se razočarana vračala domov, je vstali popotnik začel razlagati Sveto pismo. Začutila sta ga, ko jima je razlomil kruh velikonočne ljubezni. To je tudi povabilo posameznikom in skupnostim, da ne bi vztrajali v zamorjeni dolžnosti, ampak postavili v ospredje veselje in življenje velikonočnega dogodka. Zaželimo si resnično odrešenega spomina in ozdravljenih ran, naj naše družine in župnije postanejo velikonočne skupnosti: Kristus je vstal!
Obvestilo
Zadruga Goriška Mohorjeva sklicuje redni letni občni zbor v četrtek, 19. aprila, ob 17. uri, na sedežu na Travniku št. 25 v Gorici. Na dnevem redu bo obračun za leto 2006.
Pismo goriškemu prefektu De Lorenzu
SSk za podelitev priznanja Lojzetu Bratužu
s
tranka Slovenska skupnost je pred nekaj dnevi naslovila na goriškega prefekta
Roberta De Lorenza pismo, s katerim ga seznanja s pobudo, ki sta jo v imenu stranke opravila
Na dnu...
VESELO VELIKO NOC VSEM NEDOLŽNIM ŽRTVAM...
...IN DODERTEK VSEM OSTALIM !
Po berlinskem vrhu
Evropa pred važnimi izbirami
Minulo nedeljo, 25. marca, so članice Evropske unije nadvse slovesno praznovale 50-letnico evropskega povezovanja. Vendar pa poudarek praznovanja ni bil na naštevanju pozitivnih učinkov na celoten gospodarski in družbeni razvoj, temveč na nakazovanju odločitev, ki jih bo morala Evropska unija sprejeti predvsem glede svojega nadaljnjega razvoja in utrditve položaja v mednarodnem svetu. Petdeset let življenja je po eni strani prineslo mnogo uspehov in zadoščenja, po drugi pa tudi trpke izkušnje in nepredvidene težave, tako da je danes organizirana evropska celina na razpotju. Potem ko smo doživeli konec hladne vojne in z njo povezane politične delitve, se je občutno povečala politična in gospodarska vloga Evropske unije kot uspešne povezave demokratičnih držav na skupnih kulturnih in splošno civilizacijskih osnovah, ki so se razvile v zadnjem tisočletju in še dalje. Od prvotnih šestih držav iz leta 1957 je danes v Uniji povezanih kar 27 držav. Do največje širitve je prišlo, kot znano, maja 2004, ko se ji je pridružilo kar deset novih članic, večina iz nekdanjega t.i. vzhodnega bloka. Na njena vrata trkajo sedaj tudi osamosvojene države na območju nekdanje Jugoslavije in Turčija, a preden jih Unija lahko sprejme, mora sama predhodno rešiti nekatere svoje probleme.
Po uspešno opravljeni širitvi si je Unija oblikovala t.i. novo ustavo, ki jo je petnajst članic že ratificiralo. Nepričakovano pa se je zataknilo pri zadevnem referendumu v Franciji in na Nizozemskem. To je kot hladna prha zaustavilo proces načrtovanega razvoja evropske povezave. Tako najvišje institucije Unije kot njene članice iščejo sedaj izhod iz tega zastoja. Prav tem prizadevanjem je bil namenjen nedavni vrh v Berlinu. To je dovolj jasno povedano v slovesni izjavi, ki so
jo simbolno v imenu Unije podpisali nemška kanclerka Angela Merkel, kot sedaj predsedujoča Uniji, predsednik izvršne evropske komisije Manuel Barroso in predsednik Evropskega parlamenta Gert Poethering. V deklaraciji so voditelji Unije prikazali zastoj povezave, nato pa v zelo spretnem diplomatskem jeziku nakazali možne smeri za njen ponovni zagon. Tako se namesto širitve omenja prihodnja odprtost Evrope: "Unija bo tudi v prihodnosti živela od odprtosti in volje članic, da hkrati skupaj utrdijo notranji razvoj." Drugo vprašanje, ki ga bo treba rešiti, je kako naprej (ali nazaj) z vprašanjem evropske ustave, do katere imajo resne pomisleke številne države. Diplomati so se tako domenili o formulaciji, da "se strinjajo, da bi v Evropski uniji do volitev v evropski parlament leta 2009 bil postavljen prenovljen skupni temelj, zavedajoč se, da je Evropa naša skupna prihodnost."
Vprašanje, kako preseči krizo zaupanja državljanov v EU in kako približati Evropo Evropej-
cem, je tretji izziv, s katerim se bo morala spopasti povezava. Mnogi poznavalci Evropskega kolesja poudarjajo, da ljudje ne poznajo dela evropskih komisarjev in še manj pristojnosti skupnih institucij. Tožijo se nad zapleteno bruseljsko birokracijo. Iz vsega povedanega torej izhaja, da se bo EU v prihodnjih letih ukvarjala predvsem z ustavo in širitvijo.
Med pomembnimi izzivi bo tudi demografska politika. Zaradi nizke stopnje rodnosti in starajočega se prebivalstva, bo EU iz leta v leto potrebovala novo delovno silo. Po ocenah Bruslja bo do leta 2050 potrebovala 20 milijonov delavcev. Tu se stvarno postavlja vprašanje zakonitega zunanjega priseljevanja. Manjkajočo delovno silo bo namreč treba nadomestiti predvsem s kvalificiranimi delavci iz tretjih držav. Ali bo naša stara celina temu kos?
Prav bližnje prihodnje obdobje bo odločilno za premostitev sedanjih težav v okviru evropske povezave. Prav v to obdobje se vključuje predsedovanje Slovenije v prihodnjem letu 2008. Predsednik slovenske vlade Janez Janša je po berlinski slavnostni proslavi izrazil pričakovanje, da bo ta dogodek pozitivno vplival na vedrejše razpoloženje članic Unije in torej na ključno pripravljenost sprejemati kompromise.
Alojz Tul
SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ
vabi 14. in 15. aprila 2007 na Mirenski grad na zaključni seminar projekta
QUO VADIŠ?
Sobota, 14. aprila: ob 14. uri pozdrav predsednika SSO dr. Draga Stoke 14.30 - 21.00 delavnice (vmes večerja)
Nedelja, 15. aprila: ob 10. uri do 15.45 delavnice (vmes kosilo) ob 16. uri sv. maša, sledi zaključno družabno srečanje Vabljeni odborniki, animatorji, uslužbenci organizacij in društev članic SSO, Zveze slovenske katoliške prosvete, Slovenske prosvete, združenja Blanchini, Zveze cerkvenih pevskih zborov in Združenja cerkvenih pevskih zborov Gorica
Možen je vpis v vse ali samo v nekatere delavnice (seznam bodo organizacije prejele po pošti).
Ob predhodni prijavi bo poskrbljeno za varstvo otrok.
Vpisi (neobvezni, a priporočeni) in info.: 0481 536455 SSO Gorica (pon. - pet., 10.00 - 12.30; vprašajte po Eriki)
Povejmo na glas
deželni tajnik Damijan Terpin in deželni svetnik Mirko Špacapan. Pred dobrim letom sta namreč naslovila na takratnega predsednika italijanske republike Carla Azeglia Ciampija pismo, s katerim sta ga seznanila s tragično usodo goriškega Slovenca Lojzeta Bratuža. V pismu predsedniku se navezujeta na dejstvo, da se vsako leto 10. februarja praznuje Dan spomina na eksodus istrskih beguncev in na fojbe. Pri tem sta poudarila, da bi bil čas, s strani italijanske države, upoštevati tudi tisto, kar se je zgodilo v obdobju fašističnega režima in italijanske okupacije ljubljanske pokrajine, kar muče-ništvo Lojzeta Bratuža zgledno odraža. Ko se je sedaj, ob 70. obletnici spomina na Bratuževo smrt, sprožilo več pobud v to smer in glede na pomenljive besede, ki jih je prefekt De Loren-zo izrekel ob odkritju spominske plošče v Podgori, kjer je bil Bratuž mučen, Slovenska skupnost želi prefekta seznaniti, da na predsedstvu republike že leto dni imajo pismo, v katerem je poziv za priznanje Lojzetu Bratužu, in ga spodbuditi, da prek svojih kompetenc kar se da vpliva, da bi do priznanja čim prej prišlo.
Rešitev na	do
Mnogo stvari potrebuje človek: hrano in vodo, da preživi, obleko in obutev, da se zaščiti pred mrazom, hlad in senco, kadar je vročina. Potrebuje streho nad glavo in prijazen dom, potrebuje ljudi okrog sebe in naravo, ki ga navdušuje in mu je naklonjena. Še kako potrebuje naklonjenost, ki naj ga varuje, potrebuje osebe, ki so mu blizu in ga ljubijo in ki on ljubi njih. Kadar pa le ene od vseh teh stvari nima, ni varen in se ne more čutiti varnega, zato napravi vse, da bi si pridobil, kar mu manjka ali mu je umanjkalo. In do tukaj je vse razumljivo, do tukaj bi bilo vse razrešeno, ko ne bi v človeku obstajala silovita želja po nečem posebnem, po nečem, brez česar ni izmiritve -ko ne bi v njem obstajala želja po sreči. Človek želi biti srečen, človek želi nenehno in vsak trenutek doživljati srečo. Sreča pa se nenehno izmika in nikoli je ni mogoče enkrat za vselej obdržati. Premalo je zato človeku, da ima na voljo hrano in vodo, premalo, da ima obleko in obutev, streho nad glavo in prijazen dom, premalo je, da ima naravo in ljudi, ki so mu blizu in ga ljubijo in on ljubi njih, nikdar nima dovolj stvari in dovolj ljudi, da bi se enkrat za vselej zares čutil varnega. Da bi se zares čutil varnega in se mu sreča ne bi izmuznila iz rok in ga potem vabila, naj se ponovno poda za njo in jo spet skuša, to pot dokončno uloviti. In tako človek uživa vse bolj izbrano hrano, obleka in obutev sta vse bolj popolni in udobni, streha vse bolj razkošna, dom vse bolj bogatin ljudje okrog njega vse bolj odlični in vse bolj številni. Use
prijetnejše življenje živi in vendar mu sreča še vedno uhaja in toga navdaja z grenkobo. Zakaj, zakaj je tako, se sprašuje, zakaj je takšno naše življenje? Odgovor: zaradi minevanja. Zaradi minevanja.
Zaradi minevanja je sreča vsake pridobljene dobrine le začasna, naša lastna minljivost jo spodkopava, da se moramo vedno znova za nove dobrine boriti, ali osvojene za vsako ceno povečati. Prejšnje nimajo več cene in čeprav v preobilju živimo, je tudi to za trdno srečo premalo. Neusmiljeno se zato za svoj košček sreče bojujemo, v svoji okolici, v širših prostorih, med narodi, državami, civilizacijami, sreča pa se odmika. Kje je izhod, kje je rešitev, kako zaobrniti igro, ki je močnejša od nas? Ves čas kot da se le rešujemo, dokončno rešiti pa se ne moremo. Nekdo bi moral premagati minevanje. In nekdo - vsi dobro vemo, kdo - je minevanje premagal. Ker življenje znova vstane, tukajšnje ni dokončno minljivo. In ker tukajšnje ni dokončno minljivo, smo varni in mirni in sreči ni treba od nas nenehno odhajati, v nas se naseli kot v svojem domu. In ko se sreča v nas kot v svojem domu naseli, se vse spremeni: ni se nam več treba vedno za nove in večje dobrine boriti, ne potrebujemo več varnosti izven nas samih. V tem dejstvu pa je prelomno velika tolažba, saj smo odslej lahko do kraja prepričani, da bomo tedaj, kadar bomo od svojega reševanja na smrt utrujeni, odkrili pot, ki ni le reševanje, ampak za nas pripravljena rešitev.
Janez Povše
Kdor se sreča z Robertom Friškovcem, ne more ostati ravnodušen; ne do zapornikov, ljubljenih bratov in sester tega mladega zaporniškega duhovnika, ne do Boga, njegovega "Šefa", ki "vse dela novo". "Hiperaktivnemu" Robiju smo hvaležni, ker je na javnem srečanju 29. marca v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici - v pogovoru z župnikom Marijanom Markežičem in s podpisanim - tako odkrito spregovoril o sebi, pa tudi zato, ker nam je podaril čudovito pričevanje Človeka in Kristjana, posebno dragoceno tik pred Veliko nočjo.
“Na začetku svojih predavanj ponavadi pozdravim ljudi s posebnim pozdravom: 'Dober večer, dragi obsojenci in obsojenke!' Tudi vam želim isto. Mislim popolnoma resno. Slovenski pregovor pravi, da jeza vsakogar en 'cegel' v zaporu, in to drži. Ne gre za to, da se kdo rodi morilec ali narkoman, ampak človek to lahko postane. To se zgodi. Konec koncev smo vsi zaporniki svojih notranjih občutkov: ko se jezimo, smo v zaporu jeze, ko smo užaljeni, smo v zaporu užaljenosti, ko smo ljubosumni, smo v zaporu ljubosumja. Imamo izgovore, tonam 'paše'; jezi ne rečemo več jeza, ampak rečemo, da se moramo izražati...
Sem zaporniški duhovnik, pravzaprav sem najmlajši zaporniški duhovnik, ki v neki državi vodi to delo. Moj kolega v južnoafriškem Malaviju je eno leto starejši od mene, drugače so vsi moji kolegi stari 50-60let Biti zaporniški duhovnik za mnoge ljudi pomeni: "Ta je za zapornike, ker je čuden!" Pa sploh ni res. Pod zaporniško pastoralno delo spada sedem programov: prvi je za zaprte osebe, drugi za žrtve kaznivih dejanj; jaz moram videti ene in druge, drugače sem odvetnik. Poznati moraš obe zgodbi, da si lahko tudi objektiven. Tretjo skupino sestavljajo družine enih in drugih. Četrta skupina so delavci v zaporu; "vremenske razmere" v zaporu so zelo spremenljive: enkrat so ljudje zelo fajn, naslednji dan je tam vse depresivno in tečno, vse to pa 'pokasirajo'delavci. Peto skupino predstavljajo prostovoljci, ki vstopajo v zapor; običajno so študentje različnih ljubljanskih fakultet, ki začnejo spremljati eno zaprto osebo. Vsak človek ima svoje vzorce obnašanja; zato je prav, da ob zaprto osebo postaviš življenje prostovoljca, da se navzame njegovih pozitivnih plati. Šesta skupina je za zaprte osebe po prestani kazni; zaporniki mi pravijo, da običajno ni problem zapor, ampak trenutek, ko prideš ven. Na čelu jim piše: ZAPORNIK. Ko iščeš službo, te vprašajo: "Kaj si delal zadnjih nekaj let?" Če se nočeš zlagati, rečeš, da si pač bil v zaporu; potem pa si lahko le predstavljate izvijanje in iskanje izgovorov. Sedma skupina je za Slovence, ki so zaprti po svetu; trenutno jih imamo 48 po različnih državah, v Italiji, Nemčiji, Nizozemski, Švedski, Venezueli, Avstraliji itd. V glavnem je med njimi veliko mladih “nadobudnežev", ki so želeli prepeljati določeno drogo, pa so jih dobili."
Kdo je Robert Friškovec? Izhajam iz zelo povprečne družine, doma sem iz Škofje Loke, imam še pet let starejšega brata, to je vse. Mama je delala v notranjih zadevah, politična funkcija, oče je bil avtoprevoznik. Doma nismo imeli kake verske osnove, sicer sem bil krščen na skrivaj. Nikdar se nismo pogovarjali. Ko se je oče vračal domov, se je ulegel na kavč, gledal tv, mama je kuhala kosilo; pojedli smo, pa smo šli spet narazen. Do
21.	leta svojih staršev sploh nisem poznal. Ko sem obiskoval četrti razred osnovne šole, se je oče zagledal v drugo žensko, doma jebilohudo in naposled je šel od doma. Mama je prišla v finančno stisko. Ko sem bil star dvanajst let, sem se s ponijem peljal iz Škofje Loke v Mengeš, 21 km, delal pri očetu kotna-
POGOVOR
Zaporniški duhovnik Robert Friškovec
V zaporih ni severnih medvedov. Tam so moji bratje in sestre!
takar, da mi je zvečer plačal in sem denar nosil mami. Med potjo sem preklinjal vse, kar je bilo možno in nemožno: starše, brata, mimoho-deče in mimovozeče, vse, še najbolj pa samega sebe. Pa sem prišel
v puberteto in vsega je bilo preveč: predolge noge, predolge roke, čudna glava. Začel sem bežati iz tega krutega sveta, začel sem sovražiti svet odraslih, pokvarjencev, ki delajo vse po svoje. Zašel sem na kriva pota. Bežal sem. Danes vsakemu odvisniku najprej rečem: "Zakaj bežiš, človek? Pred kom? Pred čim?" Ob koncu osmega razreda sem doživljal popoln nesmisel svojega življenja. Trikrat sem poskusil narediti samomor; kot vidite, mi ni uspelo... Eno jutro sem šel v cerkev: iz nobenega verskega razloga, ampak iz čistega nesmisla, ker so se mi zdeli ljudje v cerkvi brezzvezni. Opazoval sem ljudi, kaj tam počnejo. Po 3-4 mesecih seme je dotaknilo. Slišal sem besede, ki jih verjetno nihče ne sliši: "BRATJE IN SESTRE!" Začel sem dojemati, da smo ljudje resnično bratje in sestre. Slišal sem, da ljudje v cerkvi kličejo enega očeta. A vi to razumete? Ce vam jaz danes rečem, da ste
vi moji bratje in sestre, mislim to popolnoma resno, pa čeprav vas vidim prvič in zadnjič v svojem življenju. Ne hecam se! Zato tudi hodim v zapor, ker so tam moji bratje in sestre. Duhovnik v Škofji Loki je začel govoriti, da je Jezus Kristus prišel za ljudi, ki ga potrebujejo; za tiste, ki so ranjeni, bolni, kruljavi, hromi, potlačeni, prostitutke, cestninarji. V tistem trenutku sem vedel, dagarabim.Aga vi rabite? Jaz vem, da ga rabim. Jaz sem Robert Friškovec, hodim po zaporih. Po 14 dneh brez Njega padem dol, ker mi ne znese: fizično bi ne zmogel, je preveč! Vživljenju sem hotel postati kirurg, pa sem se na koncu odločil, da se vpišem na teološko fakulteto, a ne da postanem duhovnik. Hotel sem imeti fajn žensko, kup otrok, fajn hišo, fajn avto, pa fajn službo; pet skromnih želja... Bog? Proč od mene! Po prvem letniku fakultete me domači župnik vpraša, kaj mislim. Zvečer kliče nadškofa Šuštarja in se munajavi, da bo prišel z enim fantom. Tresel sem se. Nadškof me vpraša, ali sem kdaj razmišljal o duhovniškem poklicu; rekel sem, da ne. Pa me je povabil v semenišče, kjer naj to preverim. Pa sem šel, da bo mir; starejšemu gospodu, pa če je še škof, ne moreš tega odreči! Bil sem v semenišču: sedel sem na oknu in si rekel: "Robi, skoči dol!" Nisem imel predstave, kaj to je, ko te Bog pokliče. Če danes vprašam mlade, kaj pomeni, da Bog pokliče, mi rečejo, da se morajo najmanj nebesa odpreti, Bog Oče dol pogledati in reči: "Ho ho! Hodi za menoj!" oziroma kar po mobi telu. Kakšen pa je naš Bog? Nek nono, ki sedi tam gor in kdaj pa kdaj, dokler ga v križu ne zgrabi, stopi dolin koga pokliče? Nič se mi ni spremenilo, dokler se mi ni začel film vrteti nazaj" in dokler nisem v vsem tem, kar sem doživljal, začel videti Boga: v vseh obrazih, ki sem jih kdaj srečal, v vsej svoji šibkosti, v vseh problematičnih stvareh, ki bi me mogle zagreniti. Sveto pismo pravi, da si Bog izbere tisto, kar je v očeh sveta slabotno, da bi osramotil modre. To sem doživel na svoji koži, da bi začel uporabljati ravno vse to, kar sem doživel hudega v življenju, kjer sem trpel, kjer mi je bilo težko, da lahko zrastem in dajem drugim. Tako sem padel v zapor, bil sem velik kriminalec...
V prvem letniku teološke fakultete sem videl plakat, na katerem je pi-
salo: če želiš spremljati zaprte osebe, pokliči to in to številko centra za socialno delo itd. Pa sem si rekel: "Uau! Zakaj pa ne?" Večina ljudi bi se ustrašila, ker imamo v glavah filmsko podobo zapora, kjer so sami psihopati in morilci. V mojem življenju je ena beseda zelo močna: to je "IZZIV". Ogromno življenjske energije porabimo, da nekaj mečkamo, jamramo, iščemo izgovore. Za nas nič ni izziv. Meni je izziv vsak človek, izziv mi je vsak trenutek. To je tisto, karme je v življenju vedno gnalo naprej. Če ne bi imel izzivov, bi se lahko usedel in jokal ter čakal, da gredo oblaki mimo, pa tako ni. Sami sebi se smilimo, hudo nam je, nihče nas ne mara... Ko sem šel prvič v zapor, na Dob, sem imel tudi jaz filmsko podobo o njem. Ko pa sem videl človeka, ki sem ga spremljal, sem se naučil osnovne stvari: v zaporu so ljudje! Ljudje, ki so bili zunaj, pa so prišli noter; ljudje, ki so notri, pa bodo prišli ven. Tudi jaz moram biti človek. Nič mi ne pomaga, če imam tri kolarje, pa nisem človek! Najprej sem človek, potem kristjan in duhovnik. Lahko imam pet doktoratov znanosti, pa sem v glavi popoln idiot! Mnogokrat pogrešam, kako se danes več ne znamo obnašati kot ljudje, pa skušamo dokazovati, da smo več kot drugi.
Ko sem bil v semenišču, sta za to moje delo izvedela nadškof in rektor, pa sta mi dala možnost iti eno leto v Rim, v zapor Rebibbia. Ko sem se vrnil v Slovenijo, sem služil nadomestno civilno služenje vojske v štirih zaporih, dokončal študij, zaključil z diplomsko nalogo s tega področja, bil diakon v zaporih na Povšetovi in v Kliničnem centru. Leta 1999 so me slovenski škofje imenovali za koordinatorja za zaporniško pastoralo. Kot prvi zaporniški duhovnik nisem niti vedel, kaj to je. Odpravil sem se na pot in od takrat vsak teden prevozim po približno 2000 km, od enega do drugega slovenskega zapora.
Kako je družina sprejela tvojo izbiro?
Mama je začela tri leta za mano počasi hoditi v cerkev. Ko sem bil v Rimu, se je vpisala na teološko pastoralno šolo; ko sem se vrnil, pa je začela učiti verouk. Brat ima dva otroka, ne "konzumira" te vere, pač pa ima svoje odločitve. Moj oče je poseben človek, res ga imam rad, saj je moj oče. Kako sem ga vzljubil? V življenju sem se naučil ene stvari: nikoli ne bom spremenil nikogar, razen sebe. Lahko bi bil poln užaljenosti in jeze, ker so moji starši taki in taki; pa sem šel svojo pot. Kako so oni to sprejeli, je bila njihova stvar. Ko sem šel povabit očeta na novo mašo, mi je dal roko in rekel: “A ne bi bil ti raje kaj drugega ?" Z n jim se srečam enkra t na leto: njemu je hudo, a s tem se ne obremenjujem že dvajset let Starši so mi nekaj le dali: nikoli nisem imel težav v šoli. Običajno sem moral vedno delati dve stvari hkrati, ker sem hiperaktiven otrok...
Kdaj si prvič stopil v zapor? Staršem bil 19 let. Danes jih imam 34. V meni je bil strah, kako bo to izgledalo. Iz muh delamo slona...
I
Foto DPD
To je bil človek, ki ni imel obiskov, domači so pretrgali vezi z njim. Zato sem ga začel spremljati. Imela sva lep odnos; zanimal se je zame, za mojo pot, jaz pa zanj. To pa je tisto, kar bogati oba. Verjamem, da sem se jaz veliko več naučil od njega kot pa on od mene. V zaporu so ljudje, ne pa severni medvedi! Obiski duhovnikovvzaporu so možni odleta 1991 dalje. Kaj pa prej?
Tudi prej so bili duhovniki v zaporu... zaprti! Leta 1988 se je pojavila pobuda v celjskem zaporu, ko je duhovnik hodil noter in imel maše. Ko sem jaz začel, so mnogi mislili, da bom samo maševal. Jaz pa zagovarjam trditev, da moram biti v zaporu navzoč, da poznam ljudi in oni poznajo mene. Duhovna oskrba ni samo maša! Nadškof Šuštar je prvo mašo v ječi obhajal leta 1991 na Dobu. Do mojega nastopa so bile maše le ob večjih praznikih, pa niti ne v vseh zaporih. Prej enostavno ni bilo možno. Z19 leti sem torej začel "upadati" v zapore; pri 26-ih sem postal duhovnik, razmere so se spremenile 300%. Začeli some pregledovati in slačiti, pa sem jih izzival tudi jaz. Nisem se pustil. Naročeno jim je bilo z višjih vrhov, to mi je bilo jasno.
Obiskuješ tudi ženske in mladoletne?
Vse obiskujem. V Sloveniji je šest zaporov v 13 lokacijah. Imamo samo en ženski zapor, na Igu pri Ljubljani. Zapor za mladoletne pa je v Celju. Imamo tudi prevzgojni dom Radeče, kjer so zaporniki stari od 14 do 18 let. Kazen prestajajo za huda kazniva dejanja. Primer: pred tremi leti sta 14-Ietnik in 16-Ietnik izvlekla iz blata 15-letnika, ga vlekla v gozd in ga z železnimi palicami pobila. Veste, zakaj? Ker jima je bil dolžan enega jurija za "travo". Različno je delo z ženskami, moškimi in mladoletnimi. Ženske so zelo čustvena bitja: iščejo in rabijo varnost, toplino, čustvovanje. Drugod po svetu hodijo v ženske zapore redovnice; pri nas še nismo prišli tako daleč, a želim si, da bi, saj
ženska lahko več naredi pri ženski. Imam pa teorijo, da smo moški v resnici bolj čustveni kot ženske; meritveni kazalec je jok. Treba jim je le sneti oklep.
V zaporu sem edina oseba, ki si nič ne zapisuje: vsakdo mi pove, kar hoče; vse ostane med njim in mano. Zato prihajajo k meni tudi neverni, brezverci in "kakorkoli-že-ver-ci". Govorijo o vsem. Vesel sem, da imajo to možnost in lahko dajo iz sebe to, kar je v njih. To je odrešujoče, to je tisto, čemur lahko rečemo duhovnost.
Ljudje v zaporih čutijo, da sem zanje. Čakajo dan, da pridem k njim. V zaporu me cenijo sto na uro. Enkrat so mi vdrli v stanovanje; po enem mesecu mi je prišel človek povedat, da mi je on vdrl. Ko so namreč fantje v zaporu izvedeli za vdor, res ne vem, kaj so naredili, a, kot kaže, se to ne dela. Ko sem z njimi, čutim pravo ljubezen. Vem, da lahko ima kdo slabe izkušnje; ne opravičujem jih. Na svoji koži pa to doživljam drugače. Ljudje me dostikrat sprašujejo, koliko zapornikov sem že spreobrnil. Še nobenega! Pa tudi nobenega ne bom, ker to zmorejo sami, z Božjo pomočjo. Lahko sem njihov sopotnik, njihov smerokaz, njihova "brca v rit". Spreminjajo se sami. In to se dogaja!
V zaporu imaš ti. razbremenilne pogovore, nudiš pa tudi konkretno pomoč. Za kaj gre? Vse, kar dobim, dam. Mene to nič ne briga. Velikokrat sem oblečen v "cunje" od Karitas. Ničesar ne bom nesel s sabo... Ne gre za neko naivnost, nisem druga mati Terezija. Gre za to, da vse darove, ki jih imam v življenju, dajem. Tudi tam, kjer živim, je dostikrat mnogo ljudi. Vse, kar pride v hišo, porabimo; in dobivamo res ogromno pomoči. Ravno po tem verjamem, da obstaja Božja Previdnost: stvari prihajajo. Hvaležen sem ljudem, ki dajejo, tudi iz Gorice.
Kako si se znašel v rimskem zaporu?
Odlično. Razlik med dvema sistemoma je sicer veliko. Rebibbia je imel 1500zaprtih oseb, cela Slovenija jih ima 1300. Rimski zapor je bil moja prva ljubezen. Tam sem se odlično počutil, takoj bi se vrnil. Čeprav sem Gorenjec in bi moral biti trd, sem po duši blizu romanskim narodom.
So Slovenci tudi v goriškem zaporu?
Seveda so, predvsem zaradi mamil. Pravijo jim "mama droga". In tega bo vedno več. To je meja... Te stvari so povsod. Starši, ki se slepijo, ker mislijo, da tega ni, se mi smilijo. Pred težkimi trenutki v življenju bežimo. Ljudje danes preprosto hrepenijo po tem, da bi jih kdo imel rad; hodijo z majicami, na katerih piše: “Tukaj sem!" Me bo že vendar kdo imel rad, za Božjo voljo? Bežimo pred odgovornostmi in bi kar naprej sanjali...
Kako sprejemajo ljudje v Sloveniji nekdanje zapornike? Kako se ti spet vključujejo v družbo? Kako pa vi sprejemate nekdanje zapornike? Težko je, saj vem. Toda vsaj dopustimo, da človek gre naprej; vsaj to bi želel za našo slovensko družbo. Kajti najhujše je, če bivši zapornik takoj dobi eno
zaušnico, pa je končan.
Dom po prestani kazni: to vidim kot eno pomembnejših stvari za Slovenijo. Manjka nam namreč neka vmesna faza med zaporom in realno družbo. Od treh do šest mesecev bi morali nekam iti, da bi se po prestani kazni ne vrnili “spat pod isto smreko " kot prej. V Sloveniji imamo kar nekaj povratnikov in t.i. specialnih povratnikov. Sami pravijo: ko sem prvič padel v zapor, je bila moja izkušnja, ko sem drugič padel, je bila moja šola; ko sem pa tretjičpadel, je zapor že moj dom. V Ljubljani bi rad kupil večjo hišo zanje, cene pa so visoke. Jaz pa ne obupam; verjamem, da se bo to zgodilo.
Si kdaj našel v zaporu prijatelja? Praktično vse! Če ne začutite, da sem vaš brat, je čisto brez zveze vsaka moja beseda. Zaprte osebe to začutijo.
Obiskovati zapornike gotovo izčrpava. Kakšno vlogo ima v tvojem življenju molitev? Jezusu vedno pravim, da je Šef. Ob vsakem križu, ki ga vidim, rečem: "Hej, Šef! Kako si?" Naši predniki so postavljali križe, da bi jih na nekaj spominjali. Zato tudi imam križ okrog vratu: pač da me spominja na to, kdo sem. Kaj je zame Jezus Kristus? Iz svojega besednjaka sem zbrisal besedo pomoč, ker zapornikom ne pomagam jaz, ampak jim pomaga nekdo drug. Zame je zelo pomembno, da zjutraj vstanem ob pol šestih in grem na kolena: v hiši, kjer smo, imamo lepo kapelo; biti tam zjutraj eno uro na kolenih je “bombastično"! Vsak dan znova se moram zavedati, da sem duhovnik. Vsak dan znova se odločam, za koga sem, kam sem namenjen, kdo me pošilja. Na tak način si upam nositi glavo pokonci in imeti čist obraz. Ljudje v zaporu te “pogrun-tajo": točno vedo, če sem iskren ali ne. Ne moreš jih skušati nadmo-driti z lepimi besedami, saj te pošljejo nekam. Iskrenosti se učim vsak dan znova. Ni lahko, saj "ta črni" najde toliko zank...
Kaj pomeni Velika noč v zaporu?
Poslanstvo kristjanov je, dasespre-minjamo v Njega, da postajamo On v tem svetu. Moje vprašanje pa je: a res postajamo On? A so moja dejanja, moje besede, moji pogledi, moji koraki, moje geste res On? Tudi mi smo lahko zaprti in zaklenjeni v sobi: šlo bo za to, kakšen odnos bomo imeli do tega, kako bomo to dojemali. Vsaka vrata se prej ali slej odklenejo. Vprašanje pa je, kako kakovostno bom preživel čas v tej sobi. To je Velika noč v zaporu: to je odrešenje. To je tisto, česar se pogosto dotikamo pri maši, v pogovorih in nagovorih. To je vodnjak, kamor prideš, da se odžejaš. Ta vodnjak pa bi moral biti tudi za vse kristjane, ki smo “zunaj".
Zame je pomembna ta odrešenj-ska dimenzija: kljub temu, kar se ti dogaja v življenju, kakšen je tvoj obraz? Se znamo o tem vprašati? Ne gre za to, da se bomo najedli pirhov, šunke in potice. Odrešenje je na našem obrazu! Danes je vse preveč zamorjenih kristjanov. Pozna se nam, kako smo pregoreli, utrujeni in užaljeni. Kakšno življenje sploh imamo? Ali ima tako življenje v sebi kaj odrešenja? Velika noč nam daje priložnost, da se tega zavedamo, da ni vse odvisno od nas. Odvisno je tudi od Šefa. Mi moramo postati drugi On. Samo še zaključni stavek:pozabite na vse, kar sem povedal. Ne pozabite samo dveh črk: ena je “J", druga pa "K", pa to ni John Kennedy, ampak Jezus Kristus. Poznam enega tipa, pravim mu “Šef". Ta lahko pomaga človeku iz vsakega zapora. V postnem času je naše razmišljanje lahko tudi to, da malček “spucamo" ti dve črki v našem življenju, da ju znamo pravilno uporabljati, da imamo vero v to, da nas bo On reševal iz vsakega zapora, ki ga nosimo v sebi.
Danijel Devetak
5. aprila 2007
Kristjani in družba
NOVI
GLAS
Druga obletnica smrti papeža Wojtyle
Korak naprej naproti blaženosti
Končala se je škofijska faza postopka za beatifikacijo Janeza Pavla II. Ob drugi obletnici njegove smrti, 2. aprila, je kongregacija za zadeve svetnikov prejela
zajeten dosje o njegovem čudežnem posredovanju, ki naj bi privedel do ozdravitve francoske redovnice, 46-letne Marie Simon-Pierre, s Parkinsonovo boleznijo. Ob tem je potekala v baziliki sv. Janeza v Lateranu slovesna maša, ki jo je vodil rimski vikar kard. Ruini, udeležilo pa se
je je več tisoč ljudi z vsega sveta, med njimi ozdravljena sestra, poljski predsednik Lech Kaczyn-ski, številne ugledne osebnost in ogromno preprostih vernikov. Kongregacija bo sedaj imenovala zdravstvene strokovnjake, da bi ugotovili, če obstaja za ozdravitev nune znanstvena razlaga; nato bodo zadevo preučili teologi. Če bo kongregacija potrdila
čudež, bo prišlo do beatifikacije, nakar se bo začel postopek za kanonizacijo. Že postopek za beatifikacijo se je začel neobičajno hitro; rok trajanja celotnega postopka pa je odvisen tudi od sedanjega svetega očeta.
Ob obletnici smrti Janeza Pavla II. je v Vatikanu daroval mašo tudi Benedikt XVI. "Božjega služabnika" se je spomnil z besedami "oče in zanesljiv vodnik v veri", "goreči pastir in pogumni prerok upanja", "neutrudna in ljubeča priča Božje ljubezni".
KARITAS
V Trstu je bil na obisku ravnatelj škofijske organizacije iz Mostarja g. Ante Komadina
Bosna ostaja geografski pojem, nikakor ne narodnostni
X Ts
V:
rsakokrat, ko nas ravnatelj Tržaške karitas obvesti, da bo v kratkem prišel k nam v Trst ta ali oni sodelavec oz. upravitelj Karitas iz Mostarja, vemo, da imamo z njim zagotovljen zanimiv pogovor: tako je bilo pred nekaj leti, ko smo intervjuvali župnika Kreša Puriča, in kasneje še mladega Daniela Bombardija, ki je kot prostovoljec izpolnil obdobje civilnega služenja ravno pri Karitas v bosanskem mestu.
Ko se je jugoslovanska federacija v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja začela polagoma razkrajati, so nekateri strokovnjaki geopolitičnih ved zaskrbljeno opozarjali, da bo vojna na Balkanu padla v brezno obupa, "ko bo zajela predvsem Bosno in Hercegovino ... !" In vsi danes vemo, da so bile njihove skrbi presneto upravičene!
Vojne brazgotine se nikoli zlahka ne izbrišejo, še posebno ne, ko so nekdanji sovražniki prisiljeni skupno sobivati na ozemlju, ki je bilo podlaga in povod za prelivanje krvi.
Danes je Bosna in Hercegovina stara gospa, ki je bila v preteklih stoletjih služkinja evropskih velikank in je na lastni koži plačevala marsikatero nepravično odškodnino. Na začetku tretjega tisočletja je tako še prisiljena zreti v ogledalo svojega siromaštva in se vnovič predati dejstvu, da velika večina njenih problemov izhaja iz posebnosti raznolikega mozaika njenega etničnega sestava. Skratka, Bosna je bila - in je - zgolj geografski pojem, nikakor ne narodnostni. "Muslimani se zato napačno imajo za Bosance", je ob začetku pogovora dejal ravnatelj Karitas iz
Mostarja, g. Ante Komadina, ki je bil pred nedavnim na obisku pri tržaškem kolegu Mariu Ravalicu. G. Komadina nam je v sproščenem pogovoru sicer dejal, da so medetnični odnosi danes nekoliko boljši kot pred leti, "politične stranke pa se še naprej opirajo na temelje nacionalizma". Zaradi tega se je zgodilo, da se je prebivalstvo polagoma oddaljilo od politike, ki ne zmore izboljšati življenjskega položaja ljudi. Najhujši problem je po mnenju g. Komadine brezposelnost, kate-
	
-p— ■ it	
	L v
	
Foto IG
ri je podvržen 48 odstotni del prebivalstva, predvsem mladega. Po vojni se je v Bosno vrnilo le od 15 do 20% beguncev: zvečina so to starejše osebe, mlajši pa so se izselili; veliko jih je šlo v Kanado, ki je s svojo priseljensko politiko dopuščala vstop le mladim beguncem. Kdor se je vrnil na dom, je moral svoje življenje na novo osnovati. Marsikdo v Mostarju je pri Karitas dobil pomoč in uteho.
Kot sta pred časom že poudarila g. Purič in mladi Daniele Bombardi, je škofijska organizacija na socialnem področju veliko storila. G. Komadina je še enkrat nanizal dejavnosti, ki jih tamkajšnja Karitas v sodelovanju s tržaško škofijsko organizacijo namenja potrebnim. Najprej je omenil načrt Sveta družina. To je naziv središča, ki nudi pomoč otrokom s posebnimi potrebami. V centru so dejavni rehabilitacijska in vzgojna služba ter laboratorij za keramične in lesene izdelke. Center lahko sprejema bolnike za daljša in krajša obdobja. Center Nazaret pa je prostor, v katerem se prizadeti osem ur dnevno preizkušajo v delovni terapiji. Karitas iz Mostarja izpeljuje ob večjih načrtih tudi projekte manjše narave, ki pa niso zato nič manj pomembni, kot omenjeni: omeniti gre načrt Veronika in Miriam. Prvi je namenjen oskrbi starejših ljudi, drugi pa ženskam in otrokom, ki so tarče nasilja. Kljub nelahkim okoliščinam se mladina krščanske veroizpovedi aktivno vključuje v življenje Cerkve. Med mladino pa so žal prisotni alkohol in mamila. "Take zasvojenosti med mladimi pred vojno ni bilo", je dejal g. Komadina in opozoril še na problem mešanih družin, v katerih je eden izmed zakoncev muslimanske vere. "Ljubezen je pač ljubezen, treba je pa sprejeti dejstvo, da pri določenih vsakdanjih izbirah, ki so lahko povsem običajne narave,
lahko pride med zakoncema do hudih razhajanj, pri čemer nastradajo v prvi vrsti otroci. Nekdanji režim pa je tovrstne zakonske zveze podpiral, saj so starši raje vzgajali otroke v brezverno-sti, kot da bi jih pritegovali vsak k svoji veroizpovedi."
Sogovornik je še poudaril, kako je zapleteni upravni ustroj države podvržen neznosnim birokratskim procesom. Državna administracija sloni namreč na štirih enotah. Najmanjše so občine, večje upravne enote so poimenovane kantoni, tretji nivo predstavljajo federacije, šele nato nastopi državniška stopnja. Birokratski aparat, ki ga sestavlja množica funkcionarjev in državnih, federativnih ter regijskih ministrov, mora odražati etnično raznolikost Bosne in Hercegovine. Sklepi pri pomembnih odločitvah morajo sloneti na soglasnem konsenzu, kar se običajno v bosanskem mozaiku težko doseže. "Taka oblika državnosti ne bo imela prihodnosti", je odločno razsodil g. Komadina, ki je posebno ostro načel problem financiranja, ki ga je Bosna in Hercegovina deležna pri Evropski uniji. "Pravih družbenih reform si nihče ne želi, ne v Evropi in niti pri nas. Pri nas je bilo vloženega veliko denarja: nihče pa ne ve povedati, kje so se ta sredstva porazgubila!" Sogovornika skrbi predvsem dejstvo, da država stalno bojkotira nevladne organizacije in Karitas, ki se trudijo, da bi izboljšale položaj potrebnih. "Državne šole se praznijo, naše vzgojne ustanove pa so vedno bolj nasičene", je povedal g. Komadina in dodal, da "oblasti prezirajo tovrstne ustanove, ker so privatne narave", kar potrjuje dejstvo, da "socialistična miselnost ni še povsem izumrla!"
"Prej ali slej pa nas bodo morali vendarle priznati", je borbeno sklenil g. Ante Komadina.
IgoiGiegon
Zakaj življenje?
Morda se komu zdi nesmiselno govoriti o življenju, ga postaviti v središče zanimanja, saj je življenje običajna beseda, nekaj, kar je samo po sebi razumljivo, naša osnovna vsakdanjost, tako kot zrak, voda in kruh. Toda na višku zahodne civilizacije je samo življenje postavljeno pod vprašaj, saj postaja vedno bolj negotovo in vprašljivo.
Ugotavljamo, da naravni tek življenja ne teče več sam po sebi in se je treba zanj jasno opredeliti, da mnogim življenje ne predstavlja vrednoto, za katero bi se trudili in bi jim predstavljalo bistveno vrednoto. Zato se želimo vprašati, kaj naj bi bilo življenje, kako naj postane vrednota in kakšen odnos imajo posamezni družbeni sloji do njega. Kaj pomeni polno živeti, kaj je življenje za mlade, kaj je za družine, kaj je za starejše? Kako in kje bi ga morali utemeljiti, da bi postalo nekaj, kar bi zares zanimalo ljudi, da bi se o njem pogovarjali, zanj opredelili, preprosto, zakaj je vredno življenje in zakaj se zanj truditi?
V družbi je zelo razširjena miselnost imeti čim več, čim več uživati, biti pomemben, potovati, si privoščiti ali pa vegetirati in se nekam zavleči. Pri tem se moramo zavedati, da se je v zadnjih stoletjih merilo presojanja bivanja iz Božje objektivnosti preneslo na ljudi, kot da si sami moremo postavljati merila, da sami odločamo o vsem in o sebi in tudi da imamo v sebi moč za vse življenjske okoliščine, tudi za preizkušnje, težave, napore. Ob tem pa se širi vrtoglavi pohod kaosa in utapljanja v predrazumsko, v sanjske blaženosti, v to, kar bi lahko imenovali neživljenje ali vegetiranje, čeprav je v dokajšnji meri povezano tudi z nekakšnim užitkom. Poleg tega pa se pojavlja vse več ogroženosti: ekološka, narodna, kulturna. Anton Štrukelj pravi v knjigi Izberi življenje, da je sijaj kulture smrti hudičevo slepilo. / Izberi življenje, 13/. Ko ni več Boga, zavladajo bogovi in zemlja potegne v svoje brezno. Ljudje pa se postavijo proti svoji resnici.
Zanimiv je razvoj naše civilizacije. Najprej je vzpostavila telesno duhovno harmonijo, potem pa enostransko solirala s prevlado razuma, svobode ter zakonov narave in tehnike. V ospredje stopa "samostojni" človek, ki je pretrgal popkovino z Bogom. Ta je s svojim "pogumom" vzel v roke svojo usodo in želi po svoje postaviti poti življenja ter cilje bivanja. S tem pa se je zgodilo z njim tako kot s prvim človekom, da si je začel žagati vejo življenja, na kateri je sedel. Svetopisemska pripoved govori o drevesu življenja sredi raja, od katerega ni bilo dovoljeno človeku jesti. Vendar je prepovedan sad najbolj sladek in hudobni duh je silil človeka prav v to, da prestopi krog svojega življenja ter s tem podre temeljno harmonijo, za katero je bil ustvarjen. S tem prelomom zaupanja in povezave s Stvarnikom je človek postal ogroženo in osamljeno bitje, zabrisal se je temeljni cilj njegovega življenja, sreča v prijateljstvu z Bogom, razbili so se tudi njegovi odnosi in se umazali s sebičnostjo ter nasiljem. V človeku so se naselili strah in negotovost, pa tudi krivda, ki jih je začel zakrivati in tlačiti na različne načine. Zamajal se je sam temelj bivanja, življenje. Toda Božji navdihi s tem niso prenehali, Bog je deloval po vesti ljudi in po svojih poteh, vendar je bilo njegovo razsvetljenje zelo zakrito. Kljub temu je prišlo do novega posega, do učlovečenja Božjega Sina, ki je človeštvu konkretno razodel resnico o življenju in ljubezni, ki ga podpira. Z darom trpljenja in smrti je premagal smrt ter neživljenje in z vstajenjem prinesel človeštvu novo moč za življenje.
V vstajenju od mrtvih je predstavljen cilj, zakaj je življenje vredno, da ga sprejmemo. Vstali Kristus živi v moči Svetega Duha v Cerkvi in v svetu kot nenehen vir življenja in kot cilj, h kateremu je usmerjeno vsako življenje. V njegovi zmagi nad smrtjo v polnosti žari pomen in smisel življenja. Zato je krščanstvo vse od svojega začetka tako jasno na strani življenja in želi biti tako tudi v današnjem času, ko je postavljena pod vprašaj tudi sama vrednota življenja. Zato je to tudi prednostna naloga kristjanov in vseh ljudi dobre volje. Papež Janez Pavel II. je v svoji okrožnici Evangelij življenja poudaril, da je skrb za življenje za današnjo Cerkev in človeštvo tako temeljnega pomena, kot je bila pred sto leti skrb za socialno pravičnost in ekonomsko preživetje. Zavezanost življenju in osmišljanje življenja postaja ena temeljnih nalog današnjih kristjanov. Gre za predanost tistemu, ki nam je podaril življenje in v katerem bo tudi to življenje izpolnjeno. O pomenu življenja je spregovorila tudi slovenska sinoda z glavnim naslovom: Izberi življenje. Nanjo smo žal kar malo pozabili.
VELIKA NOC M VSTAJENJE
GOSPODOVO
Jn 13, 1-15; 1 Kor 11, 23-26; Iz 53, 1-12; Heb 4, 14-16; "pasijon"
Velika noč obsega veliki četrtek, veliki petek, veliko soboto - sveto tridnevje - dopolni pa se s Jezusovim telesnim vstajenjem od mrtvih v noči nedeljskega jutra.
Veličastno doživljanje vstajenja iz kraljestva umiranja in smrti nas vsako leto znova in bolj živo prevzame.
"Moža bolečin" in "znanca bolezni" (Iz 53, 3) nam Cerkev kot dobra mati podaja v dvorani zadnje večerje, kjer želi tudi danes obhajati novo veliko noč v ljubezni. Na nov način, preprosto, s posvečenim kruhom in vinom, ki spominjata na nečloveško trpljenje Božjega Sina za vse ljudi, za ve5 svet. Pekli so ga kakor kruh v razbeljeni peči trpljenja. Njegovo kri pa so prelili kakor vino. Prešteli so vse njegove kosti (Ps 22, 18).
Pri zadnji večerji so apostoli poslušali, tisti namreč, ki so ostali zvesti Učeniku - Juda Iškarijot tega ni zmogel - kako bodo tudi sami trpeli zanj in za brate, saj so za to posvečeni (Jn 17,19). Mašo trpljenja in vstajenja bodo obhajali vsak dan po cerkvah in z vsem življenjem bodo oznanjali njegovo smrt, dokler ne pride (1 Kor 11, 23-26). Izjemen Jezusov obed tik pred smrtjo zagreni izdajstvo nesrečnega Juda. Začetek tudi fizičnega trpljenja v vrtu Oljske gore pa razodene človeško šibkost učencev, ki niso še kos nalogi, na katero jih bo Jezus še pripravljal. Toda žalost jih nekako hromi in pogreza v spanec, ki jih ne more rešiti pred grozečo moro. Podobno se je obnašal prerok Jona (Jon 1, 5-6). Tudi mi bi kaj radi ušli svojim nalogam, ki niso vselej prijetne.
Gospod potrebuje osliča (Lk 19, 31. 34), potrebuje tudi nas. Ker drugim umiva noge, jih moramo tudi mi umivati. To je lahko v obliki dobrohotne besede in opravičevanja bližnjega. Je prošnja za nove duhovnike, ki naj bodo prežeti z usmiljenjem in ki pokrivajo človeško slabost bližnjega, vedoč, da samo eden je sodnik, Bog. Jezus nas je namreč ljubil do konca (Jn 13, 1-15).
Veliki petek nam govori o slavi križa. Samo po trpljenju, po umiranju in smrti smo prejeli večno življenje. Ni se nam treba več bati tistega, ki je ustrahoval človeški rod s smrtjo (Heb 2,14-15). Na ta trenutek je človeštvo čakalo tisočletja. Jezus ga je izpolnil z močnim glasom ob umiranju na križu (Lk 23, 46).
Iz prebodene strani, ki jo je odprl vojak s sulico, sta privreli kri in voda. Rodila se je Cerkev, mati vseh verujočih. Kri je postala znamenje keliha, svete evharistije, sv. maše, svetih zakramentov, voda pa znamenje krsta, dar Jezusove ljubezni. Apostol Janez nam pravi, da je Bog ljubezen (1 Jn 4, 8.16). Zato je šel v smrt zaradi naših grehov. Pijemo Božjo ljubezen iz preroka Izaija: "Kakor so mnogi med njimi strmeli, ker je bil njegov obraz nečloveško spačen, njegova podoba ni bila več človeški slična, tako spravi v strmenje mnogo narodov. Ni imel podobe ne lepote, da bi ga želeli gledati, ne zunanjosti, da bi nam ugajal. Zaničevan je bil in zadnji med ljudmi, mož bolečin, izkušen v trpljenju, kakor človek, pred katerim skrivajo obličje, preziran, da ga nismo čislali. On pa je nosil naše trpljenje, si naložil naše bolečine. Po njegovih ranah smo oz-
draveli. Gospod je naložil nanj pregrehe nas vseh. Bil je prištet med hudodelce, medtem ko je nosil grehe mnogih in prosil za hudodelce" (Iz 42, 13-15; 53, 1-12).
Kakor šolarček se je učil pokorščine po silnem trpljenju (Heb 4,14-16).
Izrekamo slovesne prošnje za vse, v upanju, da se nas vseh Bog usmili. Poljubimo sv. križ, ki nam je zaslužil spravo z Bogom in ljudmi. Zaužijemo Jezusovo telo kakor domač, najslajši pšenični kruh.
Velika sobota pripravlja v tišini in temi najveličastnejši dogodek vseh časov in rodov: vstajenje "mesa".
Jezus je po vstajenju poduhovljen, a se poisti s sestrami in brati.
Jezus, Božja Beseda, ki je bila izročena v roke ljudi, da so jo lahko neusmiljeno pretepli in gnali privezano z vrvjo kakor živino, je postala za vse sprava, svoboda in življenje.
Vsem želimo Veliko noč vstajenja iz grehov in slabosti ter bolezni. Želimo novost življenja z vstalim Kristusom.
Vstal je Kristus, ALELUJA!
Vstali bomo tudi mi, ALELUJA!
NOVI
GLAS
Kristjani in družba
5. aprila 2007
Ali je ljubiti sploh mogoče?
Poslanica Benedikta XVI. ob 22. svetovnem dnevu mladih
u
K
i\i
’ akor sem vas jaz ljubil,
ktako se tudi vi ljubite med seboj!" (Jn 13,34)
Dragi mladi prijatelji, ob 22. svetovnem dnevu mladih, ki ga bomo v škofijah praznovali na cvetno nedeljo, vam v premišljevanje predlagam naslednje Jezusove besede: "Kakor sem vas jaz ljubil, tako se tudi vi ljubite med seboj" On 13,34).
Mi je ljubiti sploh mogoče?
Vsak človek v sebi nosi hrepenenje, da bi ljubil in bil ljubljen. Kljub temu pa je ljubiti težko in pri ljubezni se srečujemo z mnogo zmotami in neuspehi. Marsikdo celo dvomi, da je ljubezen mogoča. Toda, ali se smemo kljub čustvenim primanjkljajem in razočaranjem ravnodušno prepustiti misli, da je ljubezen utopija in neuresničljivi sen? Nikakor! Ljubezen je mogoča in namen pričujoče poslanice je pomagati v vsakem izmed vas, ki predstavljate prihodnost in upanje človeštva, prebuditi zaupanje v resnično, zvesto in močno ljubezen, v ljubezen, ki ustvarja mir in veselje, v ljubezen, ki ljudi povezuje in jim omogoča svobodo in medsebojno spoštovanje. Odpravimo se skupaj na pot, na kateri bomo v treh korakih "odkrivali" ljubezen.
Bog, izvir ljubezni Prvi korak zadeva izvir resnične ljubezni. Izvir ljubezni je samo eden in to je Bog. Sv. Janez to pojasni z besedami: "Bog je ljubezen" (1 Jn 4,8.16) in ne želi reči samo, da nas Bog ljubi, temveč da je bistvo Boga ljubezen. Smo torej pred osupljivim razodetjem izvira ljubezni, pred skrivnostjo Sv. Trojice: v enem in troedinem Bogu se med osebo Očeta in Sina ljubezen nenehno pretaka. Ta ljubezen pa ni energija ali čustvo, ampak oseba - Sveti Duh.
Kristusov križ v polnosti razodeva Božjo ljubezen
Vprašanje, kako se nam Bog, ki je ljubezen, razodeva, predstavlja drugi korak na naši poti. Čeprav so znamenja Božje ljubezni jasno vidna v stvarstvu, se je razodetje velike skrivnosti Boga v polnosti dovršilo v učlovečenju, ko je Bog postal človek. V Kristusu, ki je pravi Bog in pravi človek, smo ljubezen spoznali v vsej njeni veličini. V okrožnici Bog je ljubezen sem zapisal, da "resnična novost Nove zaveze ni v novih zamislih, ampak v podobi Jezusa Kristusa samega, ki daje mislim meso in kri, kar je nezaslišani realizem" (12). Popolno in dokončno razodetje Božje ljubezni pa predstavlja križ. Sv. Pavel pravi, da nam po križu "Bog izkazuje svojo ljubezen do nas s tem, da je Kristus umrl za nas, ko smo bili še grešniki" (Rim 5,8). Potemtakem lahko vsak od nas reče: "Kristus me je vzljubil in je zame daroval samega sebe" (prim. Ef 5,2). Ker je vsako človeško življenje odrešeno po njegovi krvi, je vredno in potrebno, saj Bog vsakogar osebno ljubi z neustavljivo, zvesto in brezmejno ljubeznijo. Križ - norost za človeštvo, za mnoge vernike pa pohujšanje - vbistvu predstavlja "Božjo modrost" za vse, ki dopustijo, da se jih dotakne v globini njihovih src, "kajti Božja norost je modrejša od ljudi in Božja slabotnost močnejša od ljudi"
(prim. 1 Kor 1,24-25). Še več, Križani, ki po vstajenju še vedno nosi znamenja svojega trpljenja, razgalja "prevare" in laži o Bogu, ki se skrivajo za nasiljem, maščevanjem in zavračanjem. Kristus je Jagnje Božje, ki si je nadelo grehe sveta in iz srca človeštva izkoreninilo sovraštvo. Resnična "revolucija", ki jo On prinaša, je ljubezen.
Ljubiti naše bližnje, kot nas ljubi Kristus
Pred nami je tretja točka našega premišljevanja. Kristus je na križu rekel: "Žejen sem" (Jn 19,28). Te besede razodevajo Jezusovo silno žejo po tem, da nas ljubi in da je ljubljen od vsakogar izmed nas. Samo če nam uspe dojeti globino in moč te skrivnosti, bomo začutili potrebo in nujo po tem, da ga ljubimo tako, kot nas je ljubil On. Nošeni od Božje ljubezni moremo - če je potrebno - darovati svoje življenje za naše brate in sestre. Bog je že v Stari zavezi rekel: "Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe" (3 Mz 19,18). Novost, ki jo prinaša Kristus, pa je vtem, da "ljubiti kot On" pomeni ljubiti vsakogar brez izjeme, tudi sovražnike in to "do konca" (prim. Jn 13,1).
Priče Kristusove ljubezni Za trenutek se želim pomuditi pri treh področjih, ki jih dragi mladi prijatelji živite vsak dan in kjer ste poklicani, da pričujete o Božji ljubezni. Prvo področje je Cerkev, naša duhovna družina, ki jo sestavljamo vsi Kristusovi učenci. Zazrti v njegove besede: "Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, če boste med seboj imeli ljubezen" (Jn 13,35), z navdušenjem in ljubeznijo spodbujajte dejavnosti, ki potekajo v župnijah, skupnostih, cerkvenih gibanjih in mladin-
medsebojni ljubezni. Ljubezen med ženo in možem je začetek človeške družine in zveza med njima je utemeljena v Božjem načrtu (prim. 1 Mz 2,18-25). Učenje vzajemne ljubezni v paru je čudovito potovanje, ki predpostavlja zahtevno "vajeniško dobo". Obdobje za-ročenosti, ki je nujno potrebno za oblikovanje partnerstva, je čas pričakovanja in priprave, ki mora biti zaznamovan s čistostjo gest in besed. To obdobje je namenjeno zorenju v ljubezni, skrbi in pozornosti drug do drugega ter pomaga k urjenju v samoobvladovanju in razvijanju vzajemnega spoštovanja. To so značilnosti resnične ljubezni, ki prvenstveno ne išče lastne zadovoljitve ali svojega blagra. V skupni molitvi prosite Gospoda, naj bdi in pomnoži vašo ljubezen ter naj jo očisti vsakršne sebičnosti. Ne obotavljajte se velikodušno odgovoriti na Gospodov klic, kajti krščanski zakon je resnična in pomembna poklicanost v Cerkvi. Dragi mladi fantje in dekleta, prav tako bodite pripravljeni reči Go-
skih skupinah, ki jim pripadate. Prizadevajte si za blagor drugih v zvestobi vašim zadanim dolžnostim. Ne obotavljajte se in se z veseljem odpovejte kakšnemu razvedrilu ter prostovoljno sprejmite potrebne žrtve. Pričujte o vaši zvesti ljubezni do Kristusa z oznanjevanjem evangelija predvsem med vašimi vrstniki.
Pripraviti se na prihodnost Drugo področje, kjer ste poklicani, da ljubite in da rastete v ljubezni, je vaša priprava na prihodnost, ki je pred vami. Če ste zaročeni, ima Bog pripravljen ljubeči načrt za vašo prihodnost v zakonskem in družinskem življenju. Zelo pomembno je, da Božji načrt odkrijete s pomočjo Cerkve in da se osvobodite splošno prevladujočega predsodka, da krščanstvo s svojimi zapovedmi in prepovedmi ovira veselje ljubezni in prav posebej preprečuje, da bi uživali tisto srečo, ki jo žena in mož iščeta v njuni
spodu "Da", če vas Bog pokliče, da mu sledite v duhovništvu ali redovništvu. Vaš zgled bo v pomoč mnogim vašim vrstnikom, ki iščejo pravo srečo.
Rasti v ljubezni vsak dan
_ Tretje področje delovanja, ki ga ljubezen vključuje, je vsakodnevno življenje in raznovrstni odnosi. Prav posebej imam v mislih družino, šolo, delo in prosti čas. Dragi mladi prija-jj telji, razvijajte svoje talente ne samo zato, da bi si zagotovili socialni status, ampak da bi tudi drugim pomagali "rasti". Uresničujte svoje potenciale, toda ne samo z namenom, da bi postali "kompetentnejši" in "učinkovitejši", temveč predvsem zato, da bi postali "priče ljubezni do bližnjega". Poleg poklicnega usposabljanja si prizadevajte za širjenje teoloških obzorij, ki vam bodo v pomoč pri opravljanju vašega poslanstva na odgovoren način. Spodbujam vas, da temeljito preštudirate socialni nauk Cerkve, da bodo njegova načela navdihovala in vodila vaše delovanje v svetu. Naj Sveti Duh ohranja vašo iznajdljivost v izkazovanju ljubezni do bližnjega, vas utrjuje v zvestobi nalogam, ki ste jih sprejeli, in vas opogumlja v vaših predlogih, s katerimi boste lahko sodelovali pri izgrajevanju "civilizacije ljubezni". Obzorje ljubezni je resnično brezmejno, saj obsega celi svet!
"Drzniti si ljubiti" po zgledu svetnikov
Dragi mladi prijatelji, rad bi vas povabil k temu, da bi si "drznili ljubiti". V svojem življenju si ne želite nič manj kot ljubezen, ki je močna
in lepa ter zmožna vaše življenje narediti za veselo darovanje sebe Bogu in bratom in sestram v posnemanju Njega, ki je z ljubeznijo za vselej premagal sovraštvo in smrt (prim. Raz 5,13). Ljubezen je edina sila, ki ima moč spreminjati človekovo srce in srce človeštva, saj vzpostavlja plodovita razmerja med možmi in ženami, med bogatimi in revnimi ter med kulturami in civilizacijami. O tem nam pričajo življenja svetnikov, ki so pravi Božji prijatelji in odsev prvobitne Božje ljubezni. Spoznajte jih pobližje, priporočajte se jim in si prizadevajte, da boste živeli po njihovem zgledu. Naj omenim samo mater Terezo. V želji, da bi nemudoma odgovorila na Kristusov klic: "Žejen sem", ki se je je globoko dotaknil, je začela skrbeti za ljudi, ki so umirali na ulicah Kalkute v Indiji. Od tedaj naprej je bilo njeno edino hrepenenje gasiti Jezusovo žejo po ljubezni, toda ne z besedami, ampak v konkretnih dejanjih. Jezusovo iznakaženo in po ljubezni hrepeneče obličje je prepoznavala v o-brazih najrevnejših med revnimi. Blažena mati Tereza je udejanjala Jezusov nauk: "Kar koli ste storili enemu od teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili" (Mt 25,40) in sporočilo ponižne priče Božje ljubezni se je razširilo povsem svetu.
Skrivnost ljubezni
Vsakomur od nas, moji dragi prijatelji, je dana možnost, da doseže to stopnjo ljubezni, toda samo v zavedanju, da smo potrebni pomoči Božje milosti. Samo Božja pomoč nas varuje, da spričo velikega obsega nalog, ki so pred nami, ne zapademo v ravnodušje, in nam daje pogum, da uresničujemo to, kar je po človeških merilih nepredstavljivo. Predvsem evharistija je velika šola ljubezni. Če se redno in spoštljivo udeležujemo sv. maše ter če se v adoraciji družimo z evharističnim Jezusom, lažje doumemo širokost in dolgost in visočino in globočino njegove ljubezni, ki presega vsako spoznanje (prim. Ef 3,17-18). Kadar z brati in sestrami v skupnosti Cerkve delimo evharistični kruh, nas le-ta - podobno kot našo Gospo k Elizabeti - sili, da "v naglici" Kristusovo ljubezen izrazimo v obliki velikodušnega služenja našim sobratom in sose-stram.
Srečanju v Sydneyu na pot
Besede apostola Janeza nas spodbujajo in razsvetljujejo pot, ki je pred nami, rekoč: "Otroci, ne ljubimo z besedo, tudi ne z jezikom, ampak v dejanju in resnici. Po tem bomo tudi spoznali, da smo iz resnice" (1 Jn 3, 18-19). Dragi mladi, v tem duhu vas vabim, da skupaj z vašimi škofi v vaših posameznih škofijah praznujete letošnji svetovni dan mladih, ki predstavlja pomemben korak k srečanju v Sydneyu, ki bo potekalo pod naslovom "Prejeli boste moč, ko bo Sveti Duh prišel nad vas, in boste moje priče" (Apd 1,8). Marija, Kristusova Mati in Mati Cerkve, naj vam pomaga, da bo vsepovsod zadonel glas, ki spreminja svet: "Bog je ljubezen"! Spremljam vas z mo-litvij o in vam podeljujem svoj bla-
goslov.
Papež Benedikt XVI. (prev. Barbara Baloh)
Osma številka Pastirčka
Vesela aleluja, Kristus je res vstal!
V aprilski številki Pastirčka radostno pozvanjajo velikonočni zvonovi, saj je Jezus, kot je obljubil, res premagal želo smrti. Bog daj, da bi to neizmerno srečo nekoč doživeli vsi! Če bi sam ne žrtvoval svojega življenja
i
za naše grehe, bi se ob koncu zemeljskega bivanja spremenili le v prah. Toda, kot poudarja Pastirčkov urednik Marijan Markežič v uvodnih mislih, ljudje hrepenimo po popolnosti in zato so naš cilj nebesa, kjer nas čakajo večna ljubezen, sreča in lepota. Zato v Pastirčkovem imenu vošči vsem velikonočne praznike Življenja, zraven pa še veliko pirhov in lepo pomlad. O aprilu, ki stopa v getsemanski zeleni in tihi oljčni vrt, poje pesmica Berte Golob. V žive barve odeta do-polnjevanka Marije Perdih pod naslovom Velikonočna procesija
ri.'
m
uvaja bralce v nepopisno skrivnost Velike nedelje, ko rnašnik pod nebom nosi najsvetejše med glasnim zvonjenjem, ki naznanja Jezusovo vstajenje. Da je morda Jezus imel zadnjo večerjo v hiši poznejšega pisca evangelija, sv. Marka, pojasnjuje zapis Bernarde B. o tem evangelistu, čigar relikvije hranijo v Benetkah; upodabljajo ga s krilatim levom, odprto knjigo in peresom.
Na bolj prizemsko praznovanje Velike noči se skrbno pripravlja želva Mici, ki barva velik pirh. Upa seveda, da ji ga bodo pomagali dokončati pridni risarji, ki bodo gotovo pobarvali tudi vrsto pirhov v vazici, kakor jih je jasno začrtala ilustratorka Danila Komjanc, ki v vsaki številki poskrbi za marljive risarske roke. Pacek pa je v mislih že pri obloženi velikonočni mizi, saj pravi malemu jagnjetu, da ne bi bil rad v njegovi koži, vendar ga tolaži, da bodo nekoč tudi nedolžni prišli na svoj račun.
Sreča velikonočnega jutra preseva tudi doživete risbice otrok z različnih koncev Goriške, Tržaške in Beneške, ki v aprilski številki radodarno dopolnjujejo bogato Pastirčkovo pošto, v kateri je 19 kar dolgih domišljijskih zapisov, poročil z izletov, zimovanj, belih tednov... Na
zadnji strani Pastirčkove pošte pa je prispevek djakov nižje srednje šole I. Trinko iz Gorice, ki popoldanske ure preživljajo v Mladinskem domu v Gorici, kjer imajo na razpolago tudi celo vrsto razvedrilnih dejavnosti. Mladinski dom ima sedaj lep znak, ki si ga je v mavričnih barvah omislil Walter Grudina. V aprilu se dokončno zdrami zelena pomlad. Prav o tem, kako sijoče sončece prebuja še malce zaspano naravo, pripoveduje kratka, a prisrčna enodejanka Spomladanska pravljica izpod peresa V. T. Arharja, ki jo bodo z lahkoto zaigrali učenci pod vodstvom učiteljic, ljubiteljic gledaliških prizorov. Najbolj znane pomladne cvetke so v Pastirčku postale prijetna pomladanska družabna igra. Pastirček je tokrat med zelenjavo staknil artičoko, ki so jo poznali v Sredozemlju že nekaj tisoč let pred Kristusom in o zdravilnost katere so prvi poročali Rimljani. Kakšen čudovit računalnik je naše telo, prepričljivo poje pesmica V. T. A. Nauk o človeku. Isti pisec v rubriki Zanimivosti od tu in tam razkriva marsikaj o dinozavrih, planetu zemlji, žogi in maratonskem teku. Na knjižno polico Barbare Rustja se je vrnila priljubljena pisateljica Ela Peroci z Nino v čudežni deželi. Zraven je še zabavna igrica telefon, ob koncu katere se lica razpotegnejo v smeh. Muc Buc Buc Marize Perat je v prepirljivi Mačji deželi spet vzpostavil mir: mucema je dokazal, da je moč v slogi! O mali športnici govori rimana zgodbica Zlate Volarič. Stric Maks pa godrnja, ker sta njegova nečaka Tjaša in Pastirček preveč časa pred računalnikom, zato jih je
po navodilih Marijana Markežiča zvabil na nedeljski izlet v dolino Tolminke, kjer so občudovali njena korita s Hudičevega mosta, obiskali Dantejevo jamo, Kozlov rob z ruševinami gradu in še vrsto drugih skritih zanimivosti. Izvedeli so tudi za zgodbo o divji ženi - Dugi babi, ki je sedela pred omenjeno jamo in so jo morali mimoidoči nositi čez brv, da so si pridobili pravico ogledati še drugi breg Tol-
minke.
V aprilski številki Pastirčka je še marsikaj poučno-razvedrilnega; odprite jo, ne bo vam žal!
Iva Koršič
NOVI
Kratke
Feiglova knjižnica / Pravljični utrinki Drobna pikapolonica - umetnica
Pomladni vetrič se je ustavil v Feiglovi knjižnici in z njim je priletela drobna pikapolonica Pika, ki je bila še majhna in je imela samo tri črne pike. Bila pa je zelo pridna risarka in se je nekoč ob slikarski vnemi preveč oddaljila od domače marjetice in ni našla več poti nazaj. Želela sije mamice; tako lepo jo je narisala z rutico na glavi, da sojo kobilica, žaba, kačja pastirica in mravlja lahko prepoznale
in jo s skupnimi močmi našle. K mali Piki jo je na smrčku prinesla vidra. Nežna pravljična zgodbica Quentina Grebana o dobrotljivem prijateljstvu je oživela v pripovedi Katerine Citter, ljubka pikapolonica, ki prinaša srečo, pa seje v živih barvah pojavila na kakih dvajsetih listih, kolikor je bilo otrok, ki so sede na blazinicah, tesno ob pripovedovalki, pazljivo poslušali zgodbico in ob koncu s flomastri zavzeto narisali junakinjo pravljice. Naslednji pravljični utrinek, namenjen malčkom od 3. do 7. leta, se bo utrnil v ponedeljek, 16. aprila, ob 18. uri. / IK
Čestitke Petru Černiču
Stranka Slovenska skupnost izraža iskrene čestitke Petru Černiču najprej za rojstvo sina Adriana, nato pa še za izvolitev na predsedniško mesto slovenske konzulte na goriški pokrajini. Istočasno prav tako čestita Nataši Ferletič za izvolitev na podpredsedniško ter Carlu Mucciju za izvolitev na tajniško mesto konzulte.
SSk ima za zelo pozitivno, da seje konzulta končno umestila in bo
sedaj lahko nadaljevala s tistim pomembnim delom, za katerega je bila ustanovljena. Z izvolitvijo predsednika, podpredsednika in tajnika je tako spet zaživel organ, ki ga med drugim sestavljajo predstavniki goriške pokrajine ter tistih občin goriške pokrajine, v katerih živijo Slovenci.
SSk ocenjuje, da je novo vodstvo slovenske konzulte primerno strokovno usposobljeno, saj je v prvi vrsti pomembno, da se ohranja živ stik s teritorijem. Dejstvo, da sta podpredsednica Ferletičeva in tajnik Mucci iz okolja Tržiča in Ronk, dokazuje, da so imenovani predstavniki znali pravilno izbirati in nameniti pozornost temu področju, ki že leta kaže pomembne znake oživljanja slovenske prisotnosti. Zato jim gre pohvala slovenske narodne politične stranke. Tako vodstvo kot ostali člani konzulte so vezani delno na gorata območja, kot so Kras in Brda. Nedvomno bo to v pomoč pri postopku za obnovitev Kraške gorske skupnosti ter vsestranskem razvoju goratih področij, še posebno kar se tiče turizma. Ključno vlogo pa mora konzulta odigrati pri posredovanju in spodbujanju razvoja slovenskih šol v goriški pokrajini.
SSk tudi meni, da seje dejstvu, da ni bilo dogovora in torej je princip rotacije odpadel, daje preveliko važnost. Pomembno je spoštovati odločitev, ki je izšla iz normalnega postopka, predvidenega po pravilniku. Še večjo pomembnost pa ima sedaj sodelovanje in delo znotraj konzulte, da bo ta resnično v korist celotni slovenski narodni skupnosti v goriški pokrajini.
Čudimo pa se temu, ker se pojavljajo trditve, da so imenovani predstavniki “ideološko vezani’’ in da se morajo temu podrejati. Tako razmišljanje gotovo spada v tiste čase, ki jih danes ni več, in je svoboda posameznika visok izraz demokratičnih načel. / Goriško pokrajinsko tajništvo SSk
Pasijon v cerkvi sv. Ignacija na Travniku
Na oljčno nedeljo je bil tudi letos Pasijon po Mateju skladatelja Frana Kimovca za moški zbor in soliste. Na koru je pel moški zbor Mirko Filej pod vodstvom Zdravka Klanjščka in ob orgelski spremljavi prof. Lojzke Bratuž. Pred oltarjem sta pela mašnik Alessio Stasi in lektor Dario Bertinazzi.
Kimovčevo delo je vsekakor lepa in zahtevna skladba, ki z globokim občutjem in zanosom ponazarja Kristusovo trpljenje.
Novost letošnje izvedbe je bilo snemanje Radia Trst A, ki bo Pasijon oddajal na veliki petek po poročilih, okrog 13.20.
GORIŠKE OBČINSKE VOLITVE
Slovenska skupnost poziva slovenske volivce
Izredno pomembno je, da premagamo desnico!
k
Vittorio Brancati
V zadnjih tednih je bila zbirna narodna stranka Slovenska skupnost zelo aktivna pri večini pobud in sestankov, ki so se zvrstili znotraj levosredinskih vrst pri premoščanju težav in določitvi županskega kandidata za občino Gorica. Temeljna je namreč ugotovitev, da so majske občinske volitve v Gorici izrednega pomena zato, da se nakazana pot nadaljuje ter da se z vsemi mogočimi silami in močmi prepreči vrnitev desnice na oblast, še posebno zaradi dejstva, ker jo predstavlja kandidat, ki je izraz nazadnjaških desničarskih krogov.
Politična strategija, ki jo je stranka zastavila, je bila obravnavana na goriškem pokrajinskem tajništvu, ki je zasedalo prejšnji teden. Pokrajinski tajnik Mirko Špacapan je poročal o trenutni politični situaciji v mestni občini Gorica. Prav zaradi izredno zavozlane situacije v goriški levi sredini je bila SSk prisotna tudi na srečanjih, ki jih je prirejal Forum za Unijo. Sledili pa so si pogovori z županom Brancatijem, z vodstvoma pokrajinske in občinske Marjetice ter s predstavniki ostalih strank leve sredine.
Slovenska skupnost se je že od vsega začetka potegovala zato, da bi bil sedanji goriški župan Vittorio Brancati zopet kandidat leve sredine. Tako odločitev sta namigovali dve dejstvi. Prvo, ker je in bo ostal Brancati tisti italijanski politik, ki je za Slovence naredil daleč največ ter ravno tako največ dokazal pri odpiranju mesta k čezmejnemu sodelovanju s slovenskimi obmejnimi občinami. Drugo dejstvo pa je bilo, da je v dani situaciji imel goriški župan naj-večjo politično moč, s katero bi leva sredina nasprotovala ponovni zmagi desnice. Žal se je predvsem drugo dejstvo iz dne-
va v dan bolj šibilo, kar je uvajalo v levosredinske kroge vedno več nejasnosti ter fragmentacije. Tako smo lahko slišali in brali o raznoraznih kandidaturah od duhovnika Bellaviteja do parlamentarca Marana. Nobena od teh pa ni imela resnejše osnove, da bi lahko prodrla.
Take okoliščine so privedle do ugotovitve, da mora Slovenska skupnost z odločnejšo vnemo poseči na politično sceno leve sredine. Saj je treba ukreniti vse, da se prepreči ponovna vrnitev desnice na župansko mesto. Goriško tajništvo je bilo složno v ugotovitvi, da bi poraz leve sredine na majskih volitvah pome-
nil hud korak nazaj v vseh sektorjih, ne nazadnje v tistem, ki zadeva uveljavljanje pravic go-riških Slovencev. Zato je pokrajinski tajnik Mirko Špacapan odločno pozval župana Branca-tija, naj sestavi svojo listo, v katero bi vstopila tudi SSk, in takoj začne volilno kampanjo, kajti časa za nadaljnja razpravljanja ni več. Zal se temu odzivu župan Brancati ni odzval in tudi ostale skupine, ki so sedanjega goriškega župana podpirale, niso pokazale dovolj odločnosti. Prav tako predlog izvedbe primarnih volitev ne bi bil rešitev, saj zagotovo bi se jih ne udeležile vse politične skupine leve sredine.
Pokrajinsko tajništvo SSk je o tej situaciji razvilo široko razpravo in na koncu je bila skupna ugotovitev, da samo nova in močna kandidatura znotraj Oljke lahko da levi sredini tistega zagona, ki bi jo popeljal do zmage na volitvah. Pokrajinski tajnik Mirko Špacapan je bil zato poverjen, da preveri pogoje za nastop Slovenske skupnosti znotraj Oljke in da v tem okviru deluje za močno kandidaturo, ki je bila evidentirana v nekdanjem predsedniku goriške pokrajine Giorgiu Bran-dolinu. Tajnik Špacapan je že pred kakšnim tednom izjavil v časopisju, da, če ne bi prodrlo Brancatijevo ime, bi bil najboljši kandidat prav Brandolin. V drugačnem primeru pa bi Slovenska skupnost nastopila sama s svojim županskim kandidatom.
Stranka Slovenska skupnost Goriško pokrajinsko tajništvo
V Kulturnem domu v Sovodnjah ob Soči
Predstavitev knjige Veronike Tomsič-Butkovič
Prireditev, namenjena predstavitvi knjige Veronike Tomšič Življenje z odmevi vojne v srcu, je v četrtek, 29. marca, privabila v Kulturni dom v Sovodnjah ne le Sovodenj ce, ampak tudi veliko ljudi iz širše okolice, ki so napolnili dvorano. Knjiga je izšla na pobudo Društva goriških upokojencev (DSU) in v sodelovanju s Kulturnim društvom Sovodnje. Po prvi pesmi, ki so jo zelo lepo zapela Sovodenjska dekleta, je spregovoril predsednik društva Erik Figelj. Sledila je predstavitev knjige. Prof. Lučana Budal je izčrpno obrazložila vsebino knjige in izpostavila težke življenjske izkušnje Veronikine družine. Vlado Klemše je nato govoril o dnevniških zapisih z naslovom Evropska vojna Veronikinega očeta
Antona, vojaka v Bosni in Srbiji med prvo vojno. Dnevnik priča o trpljenju in tragičnih vojnih dogodkih. Vsakdo, ki bo prebral Veronikino knjigo spominov, bo spoznal, da je to hvalevredno delo, pomemben vir po-
datkov o dogajanju in vsakdanjem trdem življenju od konca prve vojne, nato od druge vojne do osvoboditve (1945). Veronika je natančno in doživeto opisala svoje izkušnje ter tedanje razmere z namenom, da bi jih rešila pozabe. Knjiga je njeno življenjsko pričevanje, saj je v njej razkrila mladim našo preteklost. Veronikina vnuka sta prebrala kratka odlomka.
Predsednik Društva upokojencev je iskreno čestital avtorici za izid knjige in poudaril, da je to dragocen kamenček v mozaiku krajevne zgodovine. To naj bi bilo v spodbudo mladim, da bi razkrili še kaj drugega o Sovodnjah. V imenu občinske uprave je spregovoril odbornik za kulturo Leopold Devetak, ki je dejal, da občina zelo ceni pobude, ki osvetljujejo našo zgodovino. Med prisotnimi so bili tudi trije predstavniki društev upokojencev iz Solkana in Nove Gorice; predsednik Aldo Trnovec je v svojem posegu označil knjigo kot zelo koristen "učbenik naše preteklosti". Veronika se je toplo zahvalila vsem, ki so ji pomagali pri sestavi knjige. Prireditev se je končala z nastopom Sovodenjskih deklet. Knjiga je izšla z denarnim prispevkom Zadružne banke Doberdob in Sovodnje in pod pokroviteljstvom Goriške pokrajine. Grafično jo je oblikoval Silvan Bevčar in jo obogatil s slikami ter dokumenti. Natisnila jo je tiskarna Grafica Goriziana.
EPD
Foto Bumbaca
Cerkev sv. Justa v Podgori
Natečaj cerkvenega zborovskega petja "Bogomir Špacapan"
V nedeljo, 1. aprila, je v Podgori potekal natečaj cerkvenega zborovskega petja "Bogomir Špacapan". Priredilo ga je Prosvetno društvo Podgora v sodelovanju z Združenjem cerkvenih pevskih zborov in pod pokroviteljstvom goriške Nadškofije in koprske Škofije.
V župnijski cerkvi sv. Justa v Podgori je nastopilo devet pevskih zborov, in sicer: MePZ Dr. Frančišek Lampe, Črni Vrh nad Idrijo (zborovodja Katja Bajec Felc); MePZ Zarja Šentvid pri Planini (Matej Ramih); MePZ F.B. Sedej (Mirko Ferlan); MePZ Bre-
zovica (Tone Rozman); Župnijski PeZ Želimlje (Iztok Petrič); Župnijski MePZ Šempeter (Tjaša Rotar); MePZ Zavratec (Polona Gantar); MePZ Mačkolje (Andreja Štucin); Župnijski MePZ Kapela Nova Gorica (Peter Pirih). Vsak zbor je predstavil vrsto pesmi, med katerimi je bila vsaj ena Lojzeta Bratuža. Ocenjevalno komisijo so sestavljali glasbeniki in zborovodje, Tomaž Faganel (predsednik), Ivan Florjane, Humbert Mamolo, Patrick Quaggiato, Dario Bertinazzi in Mirko Špacapan (tajnik). Uvodni nagovor je imel ravna-
telj SCGV Emil Komel prof. Silvan Kerševan, ki je v svojih izvajanjih poudaril nekaj misli o pomenu in vlogi zborovskega petja pri Slovencih. To je zelo bogato in razvito med goriškimi Slovenci, ki so z nabožno, umetno in ljudsko pesmijo vedno izražali svoje kulturno poslanstvo in narodno zavest. Tu je izpostavil lik in usodo Lojzeta Bratuža, ki je prav v podgorski cerkvi zaradi slovenske pesmi doživel svoje mučeništvo. Govornik se je še zavzel za to, da bi nas zborovsko petje in orgle še naprej navduševali.
Sledil je nato spored z nastopom vseh devetih zborov, ki smo jih že imenovali. Pred tem natečajem sta bila še natečaja iz let 2005 in 2006. Še prej pa so bili le netekmovalni koncertni nastopi. Med delom komisije je na koru nastopli organist Matej Lazar iz Kopra, ki je izvedel Dorsko tokato in fugo J.S. Bacha. Nagrajeni zbori so bili MePZ Mačkolje (85 točk), MePZ Šempeter (81 točk) in MePZ Kapela Nova Gorica (77,39 točk). Nekaj drugih zborov je prejelo priznanje. Denarne nagrade je prispevala družina Špacapan.
Lepe glasbene prireditve se je udeležilo številno občinstvo, ki je toplo nagradilo vse nastopajoče skupine. Tudi letošnja izvedba natečaja je bila na visoki ravni in je potrdila pomembnost te pobude.
AB
iToAL
I "f I r - I ; _ v
NOVI
GLAS
Muzejska mreža Goriške: enotna predstavitev muzejske stvarnosti od Gradeža do Kobarida
Skupno ovrednotenje skupnega bogastva na skupnem ozemlju
E3 Judovska kultura na Goriškem
Izviren prispevek goriških Judov
Inštitut za družbeno in versko zgodovino, ki je leta 2005 izdal izčrpno publikacijo o furlanski kulturi na Goriškem, lani pa o slovenski kulturi na Goriškem, je 26. marca v dvorani pokrajinskega sveta predstavil javnosti letošnjo publikacijo, in sicer o judovski kulturi v naših krajih. Kot je povedal predsednik inštituta Luigi Tavano, je bila to v preteklosti ena temeljnih komponent goriškega družbenega in kulturnega tkiva. Pobudo sta pred številnimi navzočimi z veseljem pozdravila občinski odbornik za kulturo Claudio Cres-sati in predsednik pokrajinskega sveta Alessandro Fabbro, ki sta poudarila, kakšno bogastvo predstavlja pluralna identiteta goriške duše. O knjigi in sploh o doprinosu Judov na širšem Goriškem je nekaj misli povedal Gadi Luzzato Voghera, docent na beneški univerzi. Knjiga predstavlja zanimiv in bogat rezultat raziskovalnega esejističnega dela, obenem pa pomeni - tudi zaradi bibliografije - neprecenljivo izhodišče za nadaljnje raziskovanje, je poudaril. Izkušnja judovske kulture na Goriškem je nekaj posebnega, saj je pustila za sabo globoko sled in se izpela razmeroma pozno. Zanimiva so tudi “biografska razmišljanja", ki govorijo o bogatem spletu plod-
nih odnosov med judovskimi osebnostmi s kulturniki in izobraženci drugih goriških kultur. Urednik publikacije prof. Marco Grusovin, pravi režiser zajetnega raziskovalnega dela, pa je dodal, da je bila knjiga zanj pravi izziv, obenem pa poklon naši srednjeevropski specifičnosti. Judovska komponenta je namreč prinesla našim ljudem izvirnost, kritičnost, občutek za kozmopo-litizem, učenost, genialnost, pieteto, navezanost na tradicijo, hkrati pa tudi čut za inovacijo. Zahvalil se je mednarodni ekipi judovskih in krščanskih strokovnjakov, ki so s svojim delom pokazali na to, da je dediščina judovske komponente na Goriškem, pa tudi na Gradiščanskem in Krminskem, še vedno živa. V njeni sredi je zraslo veliko mistikov, kabalistov, zdravnikov, rabinov in drugih osebnosti, ki so zaznamovali judovsko kulturo v Italiji in sploh Evropi. Goriška je bila namreč že zaradi svoje lege nadvse primerna za taka snovanja, saj je med drugim bila pravo stičišče med italijanskim in nemškim, sefarditskim in aške-nazitskim svetom. "Odpirajo se torej nova vrata," je še povedal Grusovin, "da bomo še bolje spoznali naše mesto in njegovo vlogo."
DD
Četrti občni zbor Mladinskega doma
Naprej po zastavljeni poti!
Na sedežu v ul. Don Bo-sco je imel Mladinski dom v torek, 27. marca, četrti redni občni zbor. Predsednica shoda Mirjam Bratina, ki je obenem podpredsednica Upravnega odbora, se je v predsedniškem poročilu posebej zaustavila pri naporih društva za dosego deželnega priznanja primarne ustanove, pri pošoiskem pouku sekcije MD v Doberdobu, pri ponujenih storitvah v zvezi s prevozi in pri ponudbi tečajev. Poročilo predsednika Petra Černiča (odsotnega, ker se mu je prav na ta dan rodil tretji sin) o izvedeni dejavnosti v letu 2006 je prebral ravnatelj Mauro Leban. Predsednik je podčrtal, da se je v prejšnjem letu posluževalo storitev MD nad 50 članov in drugih otrok; redno zaposlena je ena oseba, z začasno pogodbo dva vzgojitelja in trije sodelavci. Glavna naloga MD je seveda pošolski pouk, možne pa so tudi druge dragocene specifične ponudbe (logoped, psiholog, inštrukcije, tečaji itd.). V lanskem letu je vodstvo MD priredilo po-
letno središče, kjer so bile na voljo vzgojne pobude, delavnice, pa tudi priložnosti za sprostitev. Skupina gojencev je junija lani imela tudi zeleni teden, kjer je okusila tudi pustolovsko vzdušje. S šolskim letom 2006-07 je na razpolago gojencem, staršem in vzgojiteljem psihoterapevt Bogdan Žorž, ki je imel tudi več javnih predavanj v organizaciji MD. Društvo skrbi ne nazadnje tudi za prevoz šolskih otrok s Krminskega, dijakov iz nekaterih vasi sovodenj ske občine, pa tudi - v sodelovanju z drugimi društvi - otrok, ki obiskujejo razne popoldanske, zlasti športne dejavnosti.
Potem ko je Leban orisal navzočim obračun poslovanja v letu
2006, predsednik nadzornega odbora Aleš Figelj pa je prebral poročilo tega organa, so člani enoglasno odobrili tako obračun kot program in proračun za leto
2007. V razgovoru so prisotni poudarili, da z veseljem podpirajo prizadevanja odbora pri širjenju dejavnosti in pri oblikovanju kakovostne ponudbe storitev v korist družin. Na dan so prišli tudi novi predlogi in spodbude za nadaljnje delo.
Kratke
Dobrodelni koncert sovodenjskih krvodajalcev
Društvo prostovoljnih krvodajalcev iz Sovodenj skupno z župnijo sv. Martina iz Sovodenj bo 14. aprila ob 20.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah organiziralo Dobrodelni koncert. Zbrana sredstva bodo podarjena skladu “Mitja Čuk” z Opčin.
Ta koncert bo oblikoval družinski ansambel “Novina” iz vasice Gumberk pri Otočcu blizu Novega mesta. Družino Novina, ki jo sedaj sestavljajo mama Zlatka, sinova Marjan in Tomaž, druži velika ljubezen do petja in glasbe, predvsem pa ljubezen do drugih. Njihovi nastopi imajo namreč geslo: Samo življenje za druge je vredno življenja!
To humanost nadaljujejo kljub hudim življenjskim preizkušnjam, kijih doživljajo. Leta 1997 je po dolgotrajnem boju z rakom umrl oče Marjan. Pred par meseci pa je družino pretresla težka izguba, saj je za hudo boleznijo umrl drugi sin Borut, star komaj 28 let.
Toda vse te preizkušnje jih ne odvrnejo od začrtane poti: narediti čim več dobrega, ljudem polepšati dan in jim podariti iskrico upanja za lepši jutri.
Zato ste lepo vabljeni, da pridete tudi vi, da bomo skupno z njimi podarili iskrico upanja tistim, ki jo potrebujejo.
Dr. Danica Purg predavala v Gorici
V okviru delovanja SLOVIK je minuli petek na povabilo predsednika družbe KB1909 Borisa Perica prišla v Gorico v
Hišo filma predavat dr. Danica Purg, ki odlično vodi Poslovno šolo na Bledu in smo jo predstavili s pogovorom v prejšnji številki. Več kot petdesetim mladim slovenskim izobražencem in poslovnežem je na imeniten način prikazala, kakšen mora biti sodoben, inovativen, uspešen manager. Imenitno predavanje je bilo izjemno dobro obiskano, lahko zapišemo, da sega je udeležila večina mladih slovenskih podjetnikov, ki bodo hrbtenica naše narodne skupnosti jutrišnjega dne.
Mednarodno tekmovanje za mlade violiniste in čeliste
Na velikonočni ponedeljek, 9. aprila, se bo v Kulturnem centru Lojze Bratuž začelo 24. evropsko tekmovanje za mlade violiniste ter 14. evropsko tekmovanje za mlade čeliste. Začetek bo letos bolj slovesen, saj bo na uvodnem večeru ob
COHCORSO SUKOPEO A_ e V. MARCOSiG
per giovani violinisti violoncellisti študenti
Foto Bumbaca
20.30 koncert v poklon Vandi in Alfredu Marcosigu, ki sta bila pobudnika in dolgoletna organizatorja tega tekmovanja. Koncert bodo oblikovali Solisti Filarmonici Italiani. Na sporedu bodo najbolj znane skladbe Antona Vivaldija. Vstop prost.
Na letošnje tekmovanje se je prijavilo nad 90 violinistov in čelistov iz sedmih evropskih držav, ki se bodo od ponedeljka, 9. aprila, do sobote, 14. aprila, pomerili v štirih različnih starostnih kategorijah. Tekmovalce bo ocenjevala mednarodna komisija, ki jo sestavljajo Mario Trabucco, Alberto Martini (predsednik komisije violinistov), Dejan Bravničar, Alessandro Molin in Harald Herzl, Carlo Teodoro, Luca Fiorentini (predsednik komisije čelistov), VVilfried Tachezi in Željko Švaglič. Zaključni koncert z nagrajevanjem letošnjih zmagovalcev bo v soboto, 14. aprila, ob 18. uri, v veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž.
M
DRUŠTVO ARS Vljudno vabljeni na odprtje likovne razstave
ZORAN KARMELIČ
MED SANJAMI IN SREDOZEMLJEM (SLIKE)
Umetnika in njegovo delo bo predstavil Jurij Paljk Galerija Ars na Travniku, Gorica Torek, 17. aprila 2007, ob 18. uri
Predstavitev t.i. muzejske mreže Goriške v četrtek, 29. marca, je bila za predstavnike oblasti, pobudnike projekta Interreg IIIA med Italijo in Slovenijo, pravi praznik. To je v goriški palači Attems poudarila podpredsednica pokrajinske uprave Roberta Demartin, ki je s ponosom pozdravila rezultate večletnega dela italijanskih in slovenskih institucij. Muzejska ponudba Goriške v njeni čezmejni razsežnosti od Gradeža pa vse do Kobarida je namreč tako bogata, da so se ob popisu ustanov začudili sami zastopniki, ki so se zato odločili za enotno predstavitev muzej ske stvarnosti na tem po dročju, saj se dobro zavedajo, da gre razvoj našega ozemlja prav v smer vedno večjega povezovanja med obema polovicama Goriške, ki se opirata na večstoletno skupno zgodovino. Projekt muzejske mreže Goriške predstavlja pomembno spodbudo pri skupni valorizaciji in promociji virov, ki jih na kulturnem področju ponuja več kot 50 muzejev najraz-
ličnejših vrst: od arheoloških in etnografskih prek umetnostnih do naravnih rezervatov. Čestitke je s pismom izrazil italijanski veleposlanik Daniele Verga iz Ljubljane, v imenu generalnega konzulata RS v Trstu jih je izrazila vicenkonzul Tanja Mljač. Da je čezmejno sodelovanje krajevnih uprav več kot politični moto, je podčrtal občinski odbornik Cres-sati. Direktorica goriških Pokrajinskih muzejev Raffaella Sgu-bin je orisala prehojeno pot in
poudarila, da so posamezne muzejske strukture komplementarne, pravzaprav mozaični kamenčki ene in iste slike, našega portreta. Njen slovenski kolega, direktor Goriškega muzeja na gradu Kromberk Andrej Malnič, je povedal, da je velik privilegij živeti v tako zanimivem prostoru, kjer so tri evropske etnične skupine spletle izjemno bogato kulturno dediščino. To je treba skupaj primerno ovrednotiti in posredovati vsem Evropejcem, ki te izkušnje nimajo, je spodbudil. Koordinator Saša Quinzi je opi-
Foto DPD
sal bolj tehnične vidike projekta, in sicer logotip, spletno stran www.gomuseums.net in kartico, ki bo obiskovalce muzejev spodbujala k nadaljnjim obiskom tudi s popustom. Po podpisu protokola o sodelovanju je pobudo pohvalil tudi pokrajinski odbornik Marko Marinčič, predsednik pokrajinske uprave Enrico Gherghet-ta pa je poudaril vlogo politike pri odpravljanju meja. Čezmejno sodelovanje niso samo besede, saj bo naš skupni prostor tako gotovo močnejši in bližji Evropi.
DD
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE
želi včlanjenim
društvom,
pevskim
zborom in
organizacijam
kakor tudi
vsem,
ki njeno delo podpirajo in spremljajo, vesele
velikonočne
praznike.
NOVI
GLAS
Velikonočna voščila nadškofa msgr. Dina De Antonija
Kristusovo vstajenje naj prežema naše vsakdanje življenje!
K'
ristus je vstal! Resnično je vstal" k.pojemo na dan Velike noči, v katerem smo prešli iz teme v luč, od tišine v radostno petje.
Resnično je vstal!
Toda: ali je zares pomembno to, da je vstal?
Ali ni dovolj oznanjati Jezusovo sporočilo in človeške vrline, ki jih je pokazal vse do svoje smrti? Je vstajenje res bistveno vprašanje?
Za Jezusovega občudovalca je vstajenje lahko način, kako reči, da je njegov zgled še vedno oporna točka in luč za ljudi današnjega časa.
Za kristjana pa ni tako.
"Če pa Kristus ni bil obujen, je prazna vaša vera" (1 Kor 15, 17), brez vsebine, prazna, neučinkovita.
Če Kristus ni vstal, sta zmagala greh in smrt; apostoli so bili lažne priče (čeprav lahko tudi v dobri veri); oznanila o vstajenju, ki jih je prinesel Kristus, samo sanje ali neuresničene obljube.
Če Kristus ni vstal, pomeni, da Oče ni uslišal njegovega klica: zato je žrtev Boga.
"Kristus je vstal!" je pričevanje Marije Magdalene po izkušnji pri grobu, Petra in Janeza, dveh učencev, ki sta hodila v Emavs, pričevanje govora ob
Binkoštih.
"Kristu je vstal!"
Zaradi tega mi ne hodimo za Jezusom, kot drugi hodijo za učiteljem ali modrecem, ampak najdemo veselje do življenja s Kristusom, kajti On je Živeči. Ne samo tisti, ki živi, ampak tudi tisti, ki poživlja. Vera v vstajenje nam pomaga, da razbiramo njegove besede v sedanjosti. Ko pravi: "Ne bojte se," "pojdi v miru," "tvoja vera te je odrešila", čutimo, da so besede namenjene nam, danes. Vera v vstajenje ima kot posledico, da njegove besede odpuščanja v vstajenju brišejo naše grehe in obhajanje evharistije nas povezuje z Njim; in to ni preprosta simbolična gesta ali obred. Nekateri prejemajo obhajilo tudi tako, toda to ni resničnost evharistije, ki jo je postavil Kristus.
Od vstajenja je v bistvu odvisen temelj Čerkve. Peter ni Kristusov naslednik, ampak de-
Foto DPD
luje v njegovem imenu, ga predstavlja. In Jezusove besede: "Ti si Peter in na tej skali bom sezidal svojo Cerkev" so zanj, kajti on deluje v njegovem imenu.
Vera v vstajenje nas tudi sili, da smo prisotni v sodobnem svetu, ki ni večen, ni mu pa niti usojeno izničenje, ampak življenje. Taka vera ne dela iz nas ljudi, ki bi malikovali sedanjost, niti nas ne dela ra-
zočarane do sveta, ki se bo itak pogubil. Zagotavlja pa nam, da je vsako človeško bitje, iz mesa in duha, poklicano v večnost in to je vredno spoštovanja. "Kristus je vstal!” in zato pred kristjani stoji izziv: "izziv rojevanja novega človeka.” Jezusovo vstajenje nas je rodilo, zato je največji dar, o katerem lahko pričujemo, ta, da smo možje in ženske vstajenja, sposobni živeti novo razsežnost življenja in resničnosti, ki prežema vsakdanje življenje, čustva, službo in odnose z vsemi ljudmi, ki jih srečujemo.
Če nam bo uspelo utelesiti in uresničiti to, bomo pomagali ljudem verjeti v to, da je možno tudi to, česar si ne moremo predstavljati.
Buona Pasqua!
Buine Pasche!
Veselo Veliko noč!
Msgr. Dino De Antoni goriški nadškof
Obvestila
Svetovni slovenski kongres -
Konferenca za Italijo obvešča, da je za torek, 10. aprila, sklican redni občni zbor, ki bo potekal v društvenih prostorih v Gorici, Drevored 20. septembra 118, s pričetkom ob 19. uri.
Romanje v Rim od 23. do 27. aprila 2007. Udeležence naprošamo, da bi do 12. aprila poravnali vse stroške potovanja. Na razpolago je še nekaj mest; kdor bi se želel pridružiti, naj se čimprej javi na upravi Novega glasa v Gorici, Travnik 25, tel. 0481 533177 ali na uredništvu v Trstu, ul. Donizetti 3, tel. 040 365473.
Romanje v Medjugorje od 4. do
7. maja letos. Odhod iz Nove Gorice in Rožne Doline. Ob soudeležbi pri verskih pobožnostih je predviden tudi obisk skupnosti Oaza miru in Cenacolo ter vzpon na hrib Križevac in na hrib prikazovanj. Cena romanja, vključno z nočitvijo in polnim penzionom, je 95,00 evrov. Celotni znesekje treba poravnati ob vpisu. Prijave sprejemajo: Darko, tel. 0481 882395 ali 0481 32121 (trgovina); gospa Anica, tel. 003865 3022503, in župnik Jože Markuža, tel. 040 229166. Pohitite z vpisom, ker je prijavljenih že precej romarjev. Potovanje na Kitajsko od 15. do 24. maja 2007. Vse prijavljence naprošamo, da najkasneje do
16.	aprila poravnajo stroške potovanja. S seboj naj prinesejo veljaven potni list, da pripravimo vse potrebno za vizum. Društvo	slovenkih
upokojencev za Goriško prireja v soboto, 2. junija, enodnevni izlet na Koroško z ogledom Celovca in zgodovinske okolice. Informacije in prijave do zasedbe razpoložljivih mest na avtobusu na tel. št. 0481
882024 (Ivo T.) ali 0481 390688 (Saverij R.).
Čestitke
Člani in odborniki Mladinskega doma se srčno veselimo rojstva malega Adriana in čestitamo svojemu predsedniku Petru in njegovi ženi Carmeli. Novorojenčku želimo, da bi ob bratcih Danielu in Nikolaju zrasel v pridnega fanta in da bi bila njegova življenjska pot posuta z Božjim blagoslovom. Danielu in Nikolaju seje pridružil bratec Adrian. Srečni družini, mamici Carmeli in očetu Petru želimo vse najboljše. Prosvetno društvo Vrh sv. Mihaela.
RADIO SPAZIO 103
Slovenske oddaje (od 16.04. do 12.04.2007)
Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Goriško 97.5,
91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7,
103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91,103.6 Mhz. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan, od ponedeljka do petka, od 20. do 21. ure. Spored:
Petek, 6. aprila (v studiu Andrej Baucon): Ob domačem ognjišču: Domače viže - Postne pesmi -Križev pot - Pomen Velike noči. Ponedeljek, 9. aprila (v studiu Andrej Baucon): Sodobni “sound” - Živemu se vse zgodi -Zanimivosti in obvestila.
Torek, 10. aprila (v studiu Matjaž Pintar): Utrinki v našem prostoru - Glasbena oddaja z Matjažem. Sreda, 11. aprila (v studiu Danilo Čotar); Pogled v dušo in svet: Od zvončka do lilije - Izbor melodij. Četrtek, 12. aprila (v studiu Niko Klanjšček): Oddaja odpade zaradi neposrednega prenosa košarkarske tekme.
ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - GORICA in SLOVENSKO PASTORALNO SREDIŠČE se zahvaljujeta moškemu pevskemu zboru Mirko Filej, solistom in vsem, ki so sodelovali pri izvedbi Kimovčevega Pasijona na oljčno nedeljo pri slovenski maši na Travniku
Vesele velikonočne praznike
KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ
	n	
	J	M
	ZADRUGA	
	GORIŠKA	
MOHORJEVA		
	želi	
blagoslovljeno		
	Veliko	
	noč!	
Otroci so spoznali življenje v misijonih
Priprava na praznovanje v vrtcih
Na praznovanje Velike noči so se primerno pripravljali tudi v slovenskih vrtcih. Seveda brez odrekanja ne gre. Brez zavedanja, da smo lahko srečni, pa čeprav nimamo ravno vsega tistega, kar si zaželi-
otroku) najbližja spremljevalca. Med sprehodom v naravo in televizijsko oddajo je pač lažja druga izbira. Pa čeprav manj kvalitetna. Post pa spodbuja prav k temu. K odrekanju stvarem, ki niso bistvenega pomena za našo srečo. Veči-
dečku, ki je bil kljub svoji slepoti srečen, saj so mu vsi okoli njega pomagali. Opisala jim je afriško življenje, kamor se bo sama odpravila v bližnji prihodnosti. Materialnih dobrin imajo bistveno manj kot tukajšnji otroci, si pa vseeno razdelijo vse, kar premorejo, in to jih povezuje. Spodbudila jih je k temu, naj se zato čemu odrečejo.
V Krmin, Brolo in Pevmo pa sta otroke prišli obiskat perujski misijonarki Anamaria in Juana. Najprej sta otrokom opisali misijo-
gačen način, pa so jim kljub temu podobni in so vseeno srečni. Poleg tega je bil odziv zelo dober; otroci so pokazali veliko navdušenje in sočutje do manj srečnih otrok. Na presenečenje vseh vzgojiteljic jih je srečanje nekako pretreslo in so takoj naslednji dan s seboj prinesli svoje prispevke, ki naj bi bili namenjeni otrokom tretjega sveta.
In post je morda prav zato, da se nekako poglobimo vase. Treba pa se je občasno zamisliti in si postaviti kako vprašanje, zato da se za-
mo. V tej družbi, kjer se vse vrti okoli denarja, kjer prevladuje kvantiteta nad kvaliteto, kjer raje izbiramo lažjo pot, je vse manj prostora za medosebne odnose. Vedno manj je časa za prijatelje, za pristen pogovor, za posluh. Vedno bolj hitimo in ne vzamemo si časa za poglabljanje. Otroci se več ne zavedajo pomena daru. Nekoč jih je osrečila pest bombonov, zdaj pa se jim nov model najmodernejše igrače zdi nekaj samoumevnega, nekako njihova osnovna pravica... In po vsej verjetnosti je res tako, saj nas kon-zumistična družba v to pravzaprav sili. Televizija in računalnik postajata otroku (in ne samo
na ljudi se ne zaveda pomena posta in Velike noči. Je pač tudi ta eden od mnogih konzumističnih praznikov, včasih že skoraj obveznost, ki bi se ji najraje izognili. Vendar ni tako. Treba jo je vzeti s pravim duhom.
Zato so na pobudo veroučiteljice Ane Saksida in misijonskega urada prejšnji teden različne vrtce obiskale misijonarke. Misijonarka Simona je preživela urico z otroki v vrtcu Max Fabiani in Štandrežu. Najprej se jim je predstavila: rodila se je v Milanu, 7 let je bila po poklicu računovodkinja, nato pa je začutila klic in postala nuna. Povedala jim je zgodbico o slepem afriškem
narsko delo, nato sta otroke popeljali v Peru, kjer so spoznali deklico Rosito. Spremljali so jo v dnevnih opravilih in spoznali njene življenjske razmere. Deklica živi v skromni hiši, oblečena je v stara in strgana oblačila, nima vode. Vendar so v Peruju ljudje prijazni med seboj, radi si pomagajo in zato znajo skupaj premostiti vse težave. Za konec so se otroci naučili pozdravljati v njihovem jeziku ter perujskega plesa. Prav gotovo je pozitivno, da se otroci že takoj začnejo soočati z drugačnimi realnostmi, da že zgodaj odkrijejo, da njihov svet ni edini možni svet, da drugod ljudje živijo na popolnoma dru-
vedamo, kaj imamo. Da odkrijemo, da pogoje za srečo imamo. Le poiskati jih moramo globoko v sebi.
Tanja Zoizut
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE iz Gorice sklicuje REDNI LETNI OBČNI ZBOR, ki bo v torek,
17.	aprila 2007, ob 20.30, v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici
»ENIH
» 50,
Gorica
ZDRUZENJE
CERKVENIH
PEVSKIH
ZBOROV
vošči
vesele velikonočne praznike cerkvenim pevcem, pevovodjem, organistom in vsem Ijnbiteljem zborovskega petja
NOVI
GLAS
Velikonočno branje
5. aprila 2007
Slovanska epopeja
Odprto pismo
Recimo bobu bob, ne sprenevedajmo se
Odprto pismo dr. Andreju Capudru, prevajalcu, pisatelju in ambasadorju Republike Slovenije, v zvezi s posebno "nagrado mesta Salo"'
Spoštovani dr. Andrej Capuder,
pravzaprav ne vem, komu naj naslovim to svoje pismo, da bom zanesljivo dobila odgovor nanj in zvedela razloge za... tako ad hoc, brez kakega tehtnega razloga - podeljeno gornjo nagrado? Saj ni bila, kolikor mi je znano, sploh predvidevana, kaj še načrtovana, in mi je, iskreno povedano, prava uganka, nekoliko sprta celo z zdravo pametjo in z logiko stvari. Naj ga napišem kolegu prevajalcu? Članu istega pisateljskega ceha? Ali slovenskemu ambasadorju v Rimu? Visoke sarže, po vsem svetu, a zlasti pri nas, redkokdaj odgovorijo... nižjim slojem, pa naj bodo njihova vprašanja še tako per-tinentna, da prav kličejo po odgovoru, kaj šele na malce impertinentna, vendar ne brez soli, ki bi pa vseeno zaslužila, da kdo nanje obširno odgovori. To vem iz osebne in neosebne izkušnje, ker se domači veljaki rajši obdajo z nedostopnostjo in posledično hočeš nočeš ustvarijo že splošno znani efekt gluhe lože..., ki se jim dolgoročno ce-lo maščuje, saj pomanjkanje dialoga prej ko slej pripelje do malih in velikih zamer, do globokih nesporazumov in včasih celo do katastrof. Po tem scenariju: ti mene ne vidiš in ne slišiš danes, o.k., bom pa tudi jaz tebe odslej spregledal in ti pokazal hrbet, ko boš pri meni iskal zavetje, pri mojih pa pomoč.
No, dovolj okolišanja in tipanja terena. Pisala bom vsem trem in vsaj eden, tisti najmanj obremenjen (z delom ali s predsodki), naj mi odgovori.
Spoštovani dr. Andrej Capuder,
dovolite mi, da Vam postavim nekaj nujnih vprašanj za pravilno razumevanje nagrade, ki ste jo prav danes podelili v Saloju.
V sobotnem Primorskem dnevniku z dne 24. marca 2007 sem na kulturni strani v poročilu z nadnaslovom POEZIJA - PROZA/NAGRADA MESTA SALO' in z naslovom Nagrajena tudi zbirka Est Iibris
založbe Risolo, brala, da... "Med raznimi nagradami bodo podelili Trofeo "Riviere del Benaco" zbirki Est Libris založniške hiše Editrice Risolo. Nagrado bo uredniku zbirke Miranu Košuti podelil ambasador Republike Slovenije Andrej Capuder."
Vi tega sicer niste krivi, a poročevalec, ki se je podpisal s kraticama ma bi prav moral povedati, o kakšnih nagradah je sploh šlo. Denarnih? (Te so najbolj zaželene, a ne povejte naprej, da se ne bodo kakšnemu lovcu na nagrade samo-gibno pocedile sline.) O slovenskih? italijanskih? založniških? literarnih? - In kdo (pa komu in zakaj) jih je podeljeval, poleg Vas? Edino, kar zvemo iz zapisa, je, da ste Vi podelili (ali le izročili, kar ni eno in isto?) Miranu Košuti, bodočemu uredniku nedavno zasnovane zbirke Est Libris trofejo, imenovano Riviere del Benaco.
Vprašanje: In zakaj ste mu dali na vsem začetku trofejo, ko ni še niti dobro zarezal s plugom v rodovitno tujo prst in v domačo ledino? Kot spodbudo za naprej ali kot simbolično ekstra plačilo in natura za še nestorjeno delo urednika zbirke pri tuji založbi? In zakaj je omenjena samo tuja založba Ibiskos, slovenski so-založnik pa je bil zamolčan? Mar niso nedavno izšle Jančarjeve novele kot prvi zvezek te Košutove knjižne zbirke Est Libris v koprodukciji pri obeh založbah, torej sta zaslužni obe, slovenska še malo bolj, ker je prvo knjigo -Jančarja - sama plačala in za navrh poskrbela, da so zanjo dobili še prispevek Vladnega urada Republike Slovenije za slovenske manjšine in Slovence po svetu. Na platnicah tega prvenca zelo vidno nastopata oba partnerja, italijanski iz Empolija in slovenski iz Trsta. Kaj so se Tržačani, bržčas nevajeni italijanskih križišč in avtocestnih ključev, izgubili na poti v Sale ali nemara je Založništvo tržaškega tiska zraven samo... zaradi lepšega, drugače pa brez vsake teže, škoda ga je sploh imenovati, kvečjemu dober, da... plača vse račune? Eden jih pač mora poravnati, a ne? In zakaj ste trofejo imenovali Riviere del Benaco? Človek bi pričakoval kaj bolj domoljubnega, berite lokalpatriotične-ga, mag ari nedavno skovani hibrid I feel Slovenija vdrugič (in tudi vtretjič in stotič). Ve-
lika skrivnost je tudi, zakaj ste to enigmatično trofejo šli podeljevat uredniku Miranu Košuti ravno v Salo', namesto da bi svečanost podelitve potekala v slovenski ambasadi v Rimu ali v Trstu, kjer je izšla prva knjiga te zbirke. Skratka same skoraj nedoumljive uganke... za pretežno večino zamejcev in Slovencev nasploh in deloma tudi zame, ki nekaj malega vem o italijanskih literarnih nagradnih natečajih vobče in o salojskih uzancah posebej. A vsi drugi? Naj blodijo v temi? In večno ugibajo kaj, zakaj in čemu?
Pa še nekaj bom na koncu vprašala, ne Vas, gospod ambasador, pač pa obe založbi, ki sta tiskali Jančarjeve novele na borih 111 straneh, zanje pa kupec mora odšteti nič manj kot 18 evrov. V Italiji, kjer dobiš recimo prav pri ZTTju izdanega in izredno lepo opremljenega Roberta Dede-nara na 150 straneh za 12 evrov. Dvojezično naravnost razkošno biografijo v slikah Borisa Pahorja znane tržaške fotografinje Aliče Zen na 250 straneh za 30 evrov. Pa trdo-vezane knjige z ovitkom: recimo Borgesa (160 strani za 14 evrov in pol). Ali Susanno Tamaro (218 strani za 15 evrov in pol), pa Claudia Magrisa (250 strani za 17 evrov). Nato silno zanimivo študijo o Kri-vopetah vNadiški dolini Aldi-ne De Stefan o - izšla pri videmski Kappa Vu (190 strani za 14 evrov), Flavia Erminija (300 strani za 20 evrov). Antologijo Italijanske poezije od leta 1960 do danes D. Picci-nija na 900 straneh (!) za 17 evrov. Celo Košutova Slovenita, ki sta jo izdala ZTT in Dia-basis na 220 gosto popisanih straneh, stane le 16 evrov in pol.
Vprašanje: Kdo hoče z že itak preplačanim Jančarjem... zaslužiti za povrh še mastne denarce? Oziroma, še bolj prav: Kdo ne želi, da ga italijanski bralci (po)kupijo? Bodimo realni! Jaz namreč, in z mano marsikdo, ne poznamo niti enega Italijana, in jih poznamo kar precej, ki bi (lahkega srca) potrošil(i) za čisto navadno brošurko domala neznanega pisca z Vzhoda, beri in piši 18 evrov.
In s tem sem povedala vse. Vesela bom, če bo mojo... prerokbo ali prognozo kdo demantiral in mi dokazal, da se... sakramensko motim.
Pa brez zamere.
Jolka Milič
GORIŠKA
MOHORJEVA
DRUŽBA
želi prijateljem dobre knjige blagoslovljeno Veliko noč
Jasno julijsko jutro, prijetno toplo in sončno, kot naročeno za ogled čeških znamenitosti, daleč od zlate Prage, svetovno znanih gradov in katedral in bučnih pivnic.
Danes sva si za cilj izbrala Morav-sky Krumlov, nedvomno manj znan kot Češky Krumlov. Ko se voziva po razmajanih stranskih cestah od Mikulova na češko-av-strijski meji proti severo-zahodu, preko vasic ter s sončnicami in z žitom posejanih rumeno sijočih polj in listnatih gozdov, mi vodnik Lonely planet obljublja zani-
mivo razstavo dvajsetih platen velikega češkega likovnega umetnika Alfonsa Muche. Tema - slovanska epopeja.
Mestece, ki nevsiljivo razkriva nekdanjo preteklost sivega, malce dolgočasnega socrealističnega glavnega trga, me navdaja z rahlim razočaranjem. Nekaj klope, malo sence, malo ljudi. Razgledava se v naraščajoči vročini, zavijeva pod bližnje oboke in odkrijeva skrite stojnice branjevk in prodajalcev, ki zamudnikom prodajajo zadnje sadje, zelenjavo in kruh. Vrneva se na trg in iščeva, iščeva smerokaz, tablo z navodili za muzej oziroma grad z Mucho-vo razstavo. Nič. Kako, saj gre za odličnega češkega slikarja!
Mož nagovori mlado dekle na avtobusni postaji: "Do you speak english? Excuse me, where is the castle?" Dekle je zbegano, bulji, ne odgovori. In pravijo, da si povsod po svetu pomagaš z angleščino! Poskusim z nemščino: "Ent-schuldigen Sie mir, bitte, spre-chen Sie Deutsch? Wir suchen das Museum von Mucha." Spet nič. Najbolje bo, da poskusiva s kom drugim. Z nekaj češkimi besedami in nato v slovenščini nagovorim starejšo gospo, obteženo z nakupovalnimi vrečkami, in poudarim, da smo "Slovinci", da naju ne bi zasipala v češčini z informacijami, misleč, da smo Slovaki. "Dobry den! Prosim, kde je zamek? Kje je grad z Muchovo razstavo?" Gospa se prijazno zasmeje in nama odgovori kar v svojem jeziku, govori počasi, tako da razumeva. Iti morava še naprej oziroma na levo do gradu... Glej, glej, pa saj se razumemo, in gospa je veliko bolj odprta in zgovorna od mladenke, da bi čebljala še dalje.
Po nekajminutni hoji zagledava obzidje z majhnimi vrati. Vtis imam, da je vse neobljudeno, opustelo, zaprto, da to ne more biti glavni vhod na vrt oziroma grajsko dvorišče. A ko pred nama dva prav tako neodločena in ne povsem prepričana turista vstopita, jima slediva v zanemarjeno grajsko okolje in si ogledujeva
graščinski kompleks, ki vzbuja občutek dotrajanosti in propadanja. In vendar je prav v teh prostorih razstavljena Slovanski epopeja - Alfons Mucha - Zamek Mo-ravsky Krumlov, kot razbereva iz velike table pred gradom. Končno! Ko si za ogled razstave obujeva vsak svoje kobučevinaste copate, da ne bi poškodovala parketov, se potopiva v temno ozračje soban, v katerih naletiva le na nekaj obiskovalcev. Kakšen mir, čudovito, da si odpočiješ... Kako drugačna je hrupna, z množicami turistov zasičena Pra-
ga, kjer moraš čakati v vrsti na ogled Hradčanov! Monumentalna razstava platen v tehniki tempere, izjemne velikosti do osem metrov širine in šest metrov višine. Prevzame me občutek veličastnosti slovanske zgodovine, ki jo na Muchovih platnih spremljam od praslovanske preteklosti, Velike Moravske, sv. bratov Cirila in Metoda, husitskih bojev, prve tiskane Biblije in šole v Ivančicah, Muchovem rojstnem kraju, preko lika Jana Komenskega - Comeniusa, zemljiške odveze ruskih kmetov pa do propada Avstro-Ogrske. Slikar Alfons Mucha (1860 -1939) je v tujini zaslovel kot ustvarjalec plakatov, knjižnih ilustracij, slik, kipov, načrtov za nakit, preproge v slogu secesije in art nouveau. Po daljšem obdobju, ki ga je preživel v tujini, v Parizu in v Ameriki, se je po prvi svetovni vojni vrnil v domovino. V ciklusu Slovanska epopeja, ki ga je oblikoval med letoma 1912 in 1930, čutiš klic korenin, vračanje v rojstne kraje, k mitom in simbolom vseslovanske, moravske in češke preteklosti. Platna, zavita v skrivnostnost nekdanjega in ožarjena z upanjem v svobodo in samostojnost, govorijo o zavesti pomembnega, veličastnega, izjemnega. Gledalcu vzbujajo strahospoštovanje in občudovanje velikega slovanskega eposa.
Zamaknjena v likovno govorico mitske pre-
teklosti in realističnih slikarskih zamahov razmišljam o neizmerni ljubezni, ki je slikarja gnala k tako zahtevnemu likovnemu načrtu. Iz ogromnih slik diha zavest slovanske povezanosti, sijajne, a težke preteklosti in svetal pogled v svobodno prihodnost. Kontrast med mitom in resnično-stjo se iz razstave prenaša v sodobni čas, ki kot da ne doume pomena Slovanske epopeje. Grajsko poslopje in okolje bi morala s svojim videzom in urejenostjo predstavljati dostojen, če ne dovolj impozanten in veličasten ok-
vir slikarskemu ciklusu takega pomena.
Po ogledu razstave blagajničarko povprašam za katalog; ker ga v italijanščini ni, ga kupim v nemščini, potem ko sva z možem, on v angleščini, jaz v nemščini, prebirala opombe o slikah. Oh, ta jezikovni babilon! Nazadnje se z dekletom pogovarjava v ruščini, ker češčine še ne znam.
Ogled Muchove razstave me navdaja z grenkosladkimi občutki, obenem pa s ponosom, da sem globinsko začutila utrip monumentalnega slikarskega ciklusa velikega slovanskega umetnika. Moje korenine so tudi njegove. Na kuhinjski steni me kita iz klasja, ki me je v cvetličarni tik puščobnega trga nagovorila k nakupu, spominja na doživetje moravskega julijskega dne.
Majda Artač Sturman
NEBO SE Z VSTALIM Z GROBA V ZARJI SLIKA
Morje šumeč se na obalo vrača, molčati več ne more s to vestjo: prav tisti, ki še zdaj ga svet zavrača, je vstal od mrtvih v žarno Golgoto!
Pomlad mu vriska, s skalo se srebrika, in oljke naokrog se klanjajo.
Nebo se z Vstalim z groba v zarji slika, in ptički, prvi pevci, mu pojo.
Mar bomo mi ob njih mrtvo molčali?
Mar ni za nas Gospod od mrtvih vstal?
Da bi nikdar se Smrti več ne bali!
Zdaj On, ne vrag, bo svetu kraljeval.
Morje šumi: na našo pesem čaka, na pesem, ki jo vera peti zna.
Za v ritem čas na valčkih tikitaka -kako vesel bo Jezus not srca!
Vladimir Kos
Trk
Združenje ARS, ki Vas bo tudi v prihodnje osrečilo z odličnimi razstavami naših umetnikov,
Vam vošči vesele velikončne praznike!
stran pripravila Tmedia srl
Lil A I
>
n
v
H ZAVESE IN q POSTELJNINA
Ml Branko Ambrosi
E
• Mlin.
GORICA-TRG MUNICIPIO 4 tel. 0481.31890
kraj Monte 22 Krmin (GO) Tel. (0481)60531 www.lasubida.it
DRAGULJARNA
2
#
mo o on
u
%
Z
vošči veselo Veliko noč
NARDIN GORICA
Opčine - Narodna ulica. 28 - Tel. 040.211465 www.malalan.com
Ulica Svetega Mihaela 324 Tel. 0481.21065, Faks 0481.522410
BITTER ALE
PIZZA GRILL
TISKARNA
ERRE TRE
Trzic (Go)
Drž. cesta Tržič - Gradež tel. 0481.722081
341 70 GORICA - Ul. Gregorčič, 23 Tel. 0481 522 907 - www.tipografiabudin.it
Maunzio ‘Romanut
n	^	Sedež:
34070 Sovodnje ob Soči Kosovelova 26
Trgovina jestvin
lio
^trigno
info@centerhotel.it
www.centerhotel.it
rna, urama, srenrnma
HOTEL - RESTAVRACIJA
C\f Hotel
Hotel vedno odprt, restavracija zaprta   ob sobotah
NANUT in nedeljah
GORICA
Tržaška ulica 118, Tel. 0481.21168 info@nanut.it • www.nanut.it
GRADBENO Tel. 336 526199 - Faks 0481 392245 Dnnn:TT[:	E-mail: erretre23@libero.it
‘ ■ I .1 ' • L) * ■ info@impresaedilerretre.com
FIEGL
OSLAVJE
zaselek Lenzuolo Bianco
tel. 0481.547103, 0481.31072 www.fieglvini.com e-mail:info@fieglvini.com
GOSTILNA
PODVERŠIČ
GORICA,
ul. Brigata Pavia 61, tel. 0481 530518
Humar
IZBRANA BRIŠKA VINA
‘y kmetija HUMAR
Marcello in Marino s. s.
STEVERJAN, Valerišče 2 tel. in fax 0481 884094
Gostl,na Pri Francetu
«FRANC»
Pristna domača kuhinja Zaprto ob nedeljah in ponedeljkih
SOVODNJE OB SOCI (GO) Prvomajska 86, tel. (0481) 882038
Ul. Igo Gruden 43 34012 Bazovica tel. 040.9221334
GORICA - Ul A rcivescovado 3-7 tel fax 0481.534633
KUKANJA
PAVEL
vošči veselo Veliko noč Nabrežina 106/B Tel. - fax 040.200172
TRIESTE
Potovalni urad
IZDELKI IZ KOVANEGA ZELEZA - VRATA • OGRAJE RESTAVRIRANJE
R ADISLAV
LEOPOLI
ŠULIGOJ
Gorica, ulica Carducci, 49 Tel. 0481.535657 • www.suligoj.com
tiskoma
GORICA - Ul. Brigata Pavia 46, tel. 0481.531941
grofica goriziana
GRAFICA GORIZIANA S.A.S.
o
OPREMA
w w w
34170 gorica • ul. a. gregorčič, 18 • tel. 0481 22116 fax 0481 22079 • e-mail:
.graficagoriziana.com
T2Devetak
1870
VRH SVETEGA MIHAELA - Tel. 0481.882488 - www.devetak.com OKUSNE DOBROTE DOMAČE ZEMLJE
AfKit/esn ftu/Z .s/jfHj.šče/i ot/i/t/t /ta čZi/vi/ii/
Čotova družina vošči vsem 6CagosCovCjene ‘UeCifčpnočne praznike
PRODAJA IN POPRAVILA KOLES
E. CUK
CEFARIN R. & SAKSIDA A.
GORICA - Trg Cavour 9 Tel. 0481 535019
'C Tel.
ALUMINIJASTE ZASTEKLITVE KOVAŠKI IZDELKI
Tclbclj F.lli s.n.c.
Miloš in Rajmund
ŠTANDREZ GORICA
Ul. A. Gregorčič 24
^1971 Gos#
1. 0481/21514 • Fax 0481/21987
n \s -
GOSTILNA
KORŠIČ
Zaprto ob torkih in sredah
STEVERJAN - Sovenca 7, tel. (0481) 884248
u
V PRIMOŽIČ \ i J
GORICA
Drevored
XX. Septembra, 134 Tel. 0481.82117 Fax 0481.548864
Pekarna, slaščičarna in sladoledarna
LEGISA
vosci veselo Veliko noc
Sesljan 41 tel. 040 299147
onziana.com
LET > TRADICIJE > INOVACUE > RAZVOJA > Z
E
TRŽAŠKA KNJIGARNA LIBRERIA TRIESTINA
VSE ZA ŠPORT
ŠPORT
OTROŠKA OBUTEV RAŠTEL 19	IN	OBLAČILA
tel. 0481 /531884	Ul.	Oberdan 8,
G,A	tel. 0481.30248
7^ n nova
ecnoutensili,
di Norma Tretjak & C.
ŽELEZNINA, ORODJE, STROJI ZA POLJEDELSTVO
I
OPČINE Proseška 7, tel. - fax 040 212397
TRST - Ul. Milano, 20 - Tel. 040.631300 - Fax 040.365587 e-mail: aurora@auroraviaggi.com - www.auroraviaggi.com
3Umic
vošči vsem odjemalcem, prijateljem in znancem v zamejstvu in matični domovini vesele velikonočne praznike
TRST - Ul. S. Cilino 95, tel. 040 54390
VITAL
Servisi za podjetja in privatnike za tržaško in goriško pokrajino
PESEK 42 34012 Občina Dolina Tel. 040 226868 Fax 040 226791 e-mail: vitalcoop@tin.it www.vitalcoop.net
ŽELEZNINA TERČON SAS
Vse za hišo in vrt, stroji za domačo in poklicno uporabo, barve in barvila, vse za vodne in plinske inštalacije.
NABREŽINA, 124 tel. - fax 040 200122
A *
m
Vošči vesele velikonočne praznike
GORICA - Korzo Verdi 1 -------------------
K2 ŠPORT TECHNICAL FOOTWEAR Raštel 8 tel. 0481.33465
K2 ŠPORT OUTLET Raštel 12 tel. 0481.532458
OBUTVE KOSIČ Raštel 7 tel. 0481.535162
GEOXSHOP Ul. Oberdan 7 tel. 0481.535520
KOS!C GORICA
V
VAM VOSCI VESELO VELIKO NOC
PRODAJA BUTARIC, PIRHOV IN VELIKONOČNIH DARIL
TRST - Ul. sv. Frančiška 20, tel. 040 635954, e-mail: tklibris@tin.it
PHOTO
LABO,? A'TjO R I O
PHOTO l,A BOR ATO RIO
lastnik: Carlo Sclauzero
341 70 GORICA - Ul. Loccki 2 tel. 0481.535165 1
A praznjenje greznic in čistilnih naprav, čiščenje odtočnih j\ |^| p ym kanalov z vodnim pritiskom, C w pregledi s tv kamero, zidarska dela
OBRTNA CONA ZGONIK,
PROSEŠKA POSTAJA 29/C, 34010 TRST tel. 040 2528113; fax 040 2528124 e-pošta: info@danev.it
TRGOVINA JESTVIN
Maraž
Škarabot
GORICA - Placuta 13 Tel. 0481 531777
9e! lama Slaščičarna
lmi
GORICA - tel. 0481.520905
pizzeria - bar - gostilna
™ »VETO »
DEBENJAK NADA sne
1 ob torkih zaprto
OPČINE - Proseška ulica 35 - Tel. 040.211629
TIPIČNE DOMAČE JEDI, DIVJAČINA...
ŽELEZNINA IN DROGERIJA
TERČON
vošči veselo Veliko noč!
SKSL.J AN. 27/A, tel. 040 299220
UNIPOL
UNIPOL BANCA
Dr. STOJAN PAHOR
finančni posrednik
| tel. 040.3220283, GSM 348.4440474, TRST-Trg Venezia 1 e-mail: unipolbanca@stojanpahor.com
5. aprila 2007
Velikonočno branje
NOVI
GLAS
Diplomska naloga o tedniku goriških duhovnikov
Zgodba in poslanstvo Slovenskega Primorca
Sredi meseca marca je Neža Stres iz znane družine z Dobrovega v Goriških Brdih z naj višjo oceno diplomirala na oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani z diplomsko nalogo o Slovenskem Primorcu. To je bil katoliški tednik, ki je izhajal v letih 1945-48 v Gorici ter je zaznamoval in sooblikoval prva povojna leta na Goriškem. Raziskovalno delo, ki ga je mlada diplomiranka sestavila pod mentorstvom dr. Boža Repeta, rednega profesorja za slovensko sodobno zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani, je posebno zanimivo za nas, saj govori o naših koreninah: Slovenski Primorec je namreč bil predhodnik Katoliškega glasa in torej tudi našega Novega glasa.
Tednik je ustanovila skupina primorskih duhovnikov - piše Neža Stres v uvodu - z namenom, "da bi ljudstvo preorientirali iz fašistične na demokratično miselnost, da bi zagotovili pluralnost medijev in literature (...) in da bi ljudje lahko presojali svetovne in domače dogodke s katoliškega stališča." Slovenski Primorec še ni bil deležen večje pozornosti s strani slovenskih zgodovinarjev, zato je mlada zgodovinarka prikazala njegovo vsebino in vpliv na Goriškem, s krajšimi življenjepisi pa tudi krog duhovnikov, ki so se združili ob njem. Tednik je obravnaval krajevne, pa tudi svetovne kulturnopolitične teme, zagovarjal
Neza Stres
je demokracijo zahodnega tipa, stališča katoliške Cerkve in se boril za verske pravice. Posebno pozornost je namenjal vprašanju zahodne meje, šolstvu, socialnim problemom in reševanju krivic. V skladu s papeškimi enciklikami je obsojal komunizem, zato je bil deležen ostrih kritik in nasprotovanj slovenskega komunističnega tiska in nove slovenske oblasti. Ker je bilo glasilo izven politične kontrole ljudske oblasti in ga jugoslovanska stran ni finančno podpirala, je prinašal novice in mnenja, ki jih ostalo slovensko časopisje ni obravnavalo. Primorci so se lahko prek njega seznanili npr. z zamolčanimi povojnimi obračunavanji in poboji, z novicami o zatiranju opozicije v matični državi ipd. Že med vojnama so med Primorci igrali pomembno vlogo duhovniki, saj so gojili slovenski jezik in kulturo v času, ko
so bili ostali izobraženci pregnani oz. utišani. Stali so na strani ljudstva in ob koncu vojne so se vključili v akcijo za priključitev Primorske k Jugoslaviji, "čeprav so se v njih začeli prebujati dvomi o novi jugoslovanski oblasti." Slovenski Primorec je verodostojna priča teh dogajanj in dilem dušnih pastirjev, katerih opozorila so se kmalu izkazala za upravičena. Prva številka je izšla 29.8.1945 in z njo se je začel proces aktivnega odklanjanja kulturno-političnega monopola tabora OF. Po raz-I mejitvi in določitvi meje leta 1947 se je tednik začel boriti za pravice slovenske manjšine v Italiji. Decembra 1948 je bil prostovoljno ukinjen in februarja 1949 je začel izhajati njegov naslednik Katoliški glas.
Slovenski Primorec je bil zelo razširjen v Gorici, v nekaterih briških vaseh, v Breginjskem kotu, na Bovškem in na Tolminskem. V tedanjih razmerah je bil nekakšen unikum, ugotavlja Neža Stres, ki je tudi preko svojih naslednikov - Katoliškega glasa in Novega glasa - predstavljal "svobodno tribuno informacij in razmišljanj, ki je vplivala na razvoj slovenske stvarnosti v Italiji na izoblikovanje organizirane narodne skupnosti." Glavni cilji ustanoviteljev Slovenskega Primorca - demokracija, slovenstvo, pluralnost in katoliški etos - so po šestih desetletjih v urednikih in sotrudnikih Novega glasa še vedno živi.
DD
Zgodba
Polje
Polje si najlepše predstavljam, ko je zlatorume-no in je zunaj že pozna pomlad. Najraje imam velika polja sredi velikih ravnin in žito, ki zori ob toplih besedah vetra in sonca. Polja se tedaj smejijo soncu in govorijo mimoidočim. Šepetajo jim o pomladi, ki prinaša radost v otrpla srca, in o kruhu, ki bo zadišal v peči, ko se bo bližala jesen. Tedaj zvonovi praznično pritrkavajo, cerkve so okrašene s cvetjem, otroci so razposajeni in ob večerih je slišati smeh in petje. Polja so kot morje,
zemlji najbolj hudo: ko zaman išče osvežitve in hlasta za vodo. Klasje je tedaj že težko in ostre razpoke se kot rane odpirajo v utrujeni, žareči zemlji. Prst, ki je bila spomladi voljna in nežna, kot mlado zaljubljeno dekle, je sedaj zgubana in trda, brez leska in brez radoživosti. Nekoliko ji odleže šele, ko pridejo žanjice in traktorji in vozovi ter prevzeti od pesmi in vina veselo natovarjajo klasje, ki jim bo postalo kruh. In občutek imajo, kot da bi bilo to prvič: prvič, ko začutijo brstenje, prvič ko v soncu in vetru spremljajo zorenje, prvič, ko se veselijo pridelka in se jim zdi čudežno lep in čudežno rumen. Tedaj je na polju najlepše, ko močno zadiši po zemlji, po soncu in po znoju. Ampak ni vedno tako. Lepo je, če
na katerem plujejo sanje, na obzorju je vas, z zvonikom in belimi hišami, k njej plujejo oblaki, da bi se zasidrali v spokojnosti večera.
Ravninska polja so prostrana, v njih objemu se počutiš svobodnega in ni ti težko, da se s prstom dotakneš neba ali da ti veter kuštra lase, ko božaš nežno, rumeno klasje. Najlepše je, če so na polju ljudje, če so med klasjem pisane rute in zagorela ramena. Ko samevajo, so namreč polja otožna, kot so otožna jeseni, ko se z darovi poslavljajo od svojih najdražjih. Pa vendar polja skoraj nikoli niso sama: veter je z njimi in sonce, ki se ga s pesmijo veselijo ptice. In o veličini življenja govori pisano cvetje, ki se polju klanja in ga odeva v pisani plašč prekipevajočega veselja. Najlepše pa je po Veliki noči, ko se nad žitom podijo lastovke in jih ob cestah in poteh pozdravlja živordeči mak: dobrodošle doma, dobrodošle v tej čudoviti pomladi in hvala, da ste prišle.
Pa vendar polju ni vedno lahko. Prelestna pomlad preide kmalu v vroče, suho poletje in tedaj je
zemljo in zarisali brazde tam, kjer raseta osat in robida. Saj se da kupiti kruh, saj se da kupiti cvetje, saj se da kupiti veselje in pomlad, saj se da kupiti petje ptic in svobodo, saj se da kupiti lepo besedo in celo otroke.
Včasih ostaneta med zaraščenimi polji krpica ali dve obdelane zemlje. Tam še vedno zadiši po sveži prsti, še vedno pokajo grude, ko vzklije seme in utrujene, zgubane roke še vedno božajo klasje. Srce se veseli tistih dni, ko veter in sonce podajata polju roko in ga vabita v naročje pomladi, ko pa postane nebo žareče rumeno in je zemlja utrujena in razbrazdana, se oči zaman upirajo v nebo. Pa je vendar prijetno in lepo, ko je pridelek varno spravljen v kašči, ko se moka zamesi v kruh
je na polju življenje in se človek in zemlja skupaj veselita ob rojstvu. Lepo je, če so na polju otroci in je pesem in so smeh in besede. Lepo je, če so polja na robu vasi in se iz hiš kadi, ko zakurijo ognjišča in zamesijo kruh. Ampak ni vedno tako. Veliko polj sameva, zarašča jih plevel, grmovje prekriva steze in si lasti utrujene grude. Robida je visoko zarasla zelenice in zadušila cvetje, ki se več ne veseli prihajajoče pomladi. Samo vrane se včasih lovijo na zapuščenih poljih in njihovi kriki odmevajo v samoto, ki je bila nekdaj polna pesmi, vrišča in otrok.
Siva in žalostna so zapuščena polja na robu zapuščene vasi. Tudi na ognjiščih nihče več ne kuri, ljudi je malo in tisti, ki so ostali doma, se vsak dan vozijo v mesto. Prišel je čas, pomlad je vzel v ujetništvo, ljudem pa je ukradel pesem, vrišč, otroke in spokojne večere. Ne hodijo več med polja, da bi se veselili prostranega neba, ni vidijo lastovic, ki jim vsako leto hitijo v objem, ne nabirajo cvetja, da bi ga spletali v venčke in krasili domove. Zamalo se jim zdi, da bi zasadili plug v otrdelo
in ko nož odreže tiste debele rezine, za katere si poleti mislil, da jih ne bo.
Leto za leto se ponavljata obred in daritev, leto za letom se polje in človek skupaj veselita pomladi in rojstva, leto za letom se zgodijo isti trenutki sreče, leto za letom je praznik, ko polje zaživi in tedaj ko obrodi. To je obred, ki se ponavlja povsod, kjer je zemlja in je človek na njej, iz njega je nastalo življenje, hrepenenje se ponavlja v njem in sreča, ki jo prinaša rojstvo. Čudovito je namreč polje, ko je komaj preorano, nežno in lepo, ko spomladi zacveti, toda naj večji praznik je dan, ko trudne roke postavijo na mizo kruh. Tedaj je v hiši sreča in srce je mirno. Tedaj bi človek vzel polje v naročje, ga zazibal, mu pripovedoval pravljice in zaspal z njim. Včasih pa se zgodi, da roke božajo mehke grude, srce pa je žalostno in polno skrbi. V daljavi je slišati pesem, nekdo jo poje ravno sredi samotne vasi. Besede so otožne in nežne, saj govorijo o polju, o polju, ki ga morda nekoč nihče večne bo ljubil...
Stizi Perot
S prispevkom »petih tisočink« davka Irpef lahko pomagaš slovenski ustanovi...
Letošnjih »pet tisočink« davka na dohodke fizičnih oseb (IRPEF) lahko namenite Skladu Dorče Sardoč, ki podeljuje štipendije zaslužnim manj premožnim slovenskim študentom. Od ustanovitve prejemajo štipendije Sklada Dorče Sardoč tudi učenci dvojezične šole v Špetru.
Kaj je prispevek»pet tisočink«?
»Pet tisočink« je prispevek, ki ga predvideva Zakon št. 266 z dne 23. decembra 2005, s katerim lahko vsi davkoplačevalci namenijo manjši delež davka na dohodke priznanim dobrodelnim organizacijam in neprofitnim ustanovam.
V ta seznam spada tudi Sklad Dorče Sardoč.
Svoj prispevek lahko namenite tako, da v polje obrazca, ki je namenjeno dobrodelnim organizacijam in neprofitnim ustanovam v modelih CUD/730/Modello Unico, vpišete davčno številko Sklada Dorče Sardoč in se podpišete.
a
MOOELLO 7Qrt A L. J — rcdditi OBRAZE I OU“ I UlS dohodki
Ogenzia
Da cornegnaro unitamonte <** dichiara- Skupaj oono Mod 7302005 al *o*t*uto dimpocta. dohodnin*, obe. 730/2006 »I CAf. o d protaaalcrlata abKato.	nadomestnomu vplačniku davka,i
S* rantoma Aacala i prastata dal acat- pooblaščeni atrokovnl osebi, lulo (Jon posti uttaare rapposita busta C« davano asistenco nudi
ovojnico. M Jo omotana na rabovti.
CONTRIBUENTE - ZAVEZANEC
DATI
ANAGRAFICI
OSEBNI
PODATKI
miek u;	 kWe-m!
Prispevek »petih tisočink«ne predvideva doplačila in zato tudi nobenih dodatnih davkov.
Davčna številka Sklada Dorče Sardoč je:
91013840318
i91Q13840318
	
MII
39- mednarodno srečanje književnikov PEN na Bledu
Globoko dihanje naše poezije
Globoko dihanje je bil naslov večera slovenske poezije iz Italije na letošnjem, že 39. srečanju pesnikov in pisateljev z vsega sveta na Bledu, ki je potekal konec mi-
nulega tedna v okviru mednarodnega združenja PEN. Pesnik in dolgoletni član PEN-a Marko Kravos je pripravil lep pesniški večer, napisal strnjen uvod v priložnostno publikacijo, kitarist Marko Feri je na večeru v sprejemni dvorani hotela Lovec doživeto interpretiral sodobno glasbo, Miroslav Košuta, Aleksij Pregare, Alenka Rebula Tuta, Miha Obit in Jurij Paljk pa so prebrali vsak po tri pesmi v slovenskem jeziku. Prisotni tuji književniki so prevode v francoščino in angleščino brali iz publikacije, predsednik slovenskega PEN-a pisatelj Tone Peršak pa je prisotne pozdravil, jim kot gostitelj zaželel plodno delo, nakar je blejski župan Janez Fajfar priredil spoznavno družabnost.
mm
NOVI
GLAS
Škofovo voščilo ob Veliki noči
Kristus, naše upanje, je vstal
veku ponovno vlil milino odpuščanja in novost življenja. Za nas, ki verujemo, iz vere ponovno cveti upanje v novo človeštvo, ki naj gradi na ljubezni naklonjenost do poslušanja, prisrčnost sprejemanja, potrpežljivost dialoga, odprtost upanja, lojalnost pri-
Lukov Evangelij pripoveduje med drugim, kaj se je zgodilo prvi dan po soboti. Zgodaj zjutraj so se ženske napotile k Jezusovemu grobu, da bi se mu poklonile. A ni bilo tako. Dohitela sta jih moža v bleščečih oblekah in jih vprašala, zakaj iščejo živega med mrtvimi. Jezus je od mrtvih vstal. Marija Magdalena, Ivana in Marija od Jakoba ter ostale žene, ki so bile z njimi, so to povedale apostolom. Janezov evangelij pravi, da je pod noč tistega dne, prvega v tednu, Jezus prišel med apostole in učenci so se razveselili, ko so videli Gospoda. Peter in ostali apostoli so postali pričevalci Vstalega.
Ko sem prebral Lukove besede, se mi je začudenje aposto-
lov in žena zdelo upravičeno. Jezus pa je o svojem vstajenju večkrat spregovoril svojim učencem in tudi ženam. Le ko so videli, da je res vstal, so verjeli. Spomnil sem se zato na besede, ki jih je Jezus izrekel Tomažu: Blagor tistim, ki bodo verjeli, četudi niso videli.
Ta dogodek, ki je zaznamoval človeštvo, je podlaga naše krščanske vere. Ta trdno sloni na pričevanju apostolov, ki so videli in verovali. Kako srečno naključje, da vse krščanske Cerkve -pravoslavni, evangeličani in katoličani - praznujejo letos na isti dan Kristusovo vstajenje. Skupno oznanjajo, da je Kristus premagal greh in smrt in člo-
m
'TIK
f
zadevnosti in širokodušno složnost. To ni utopija. Vsi bi si želeli, da bi se udejanjilo to upanje, tudi s pomočjo tistih, ki niso naše vere, ampak se navdihujejo ob življenju in izbirah plemenitih človeških vrednot. Take vrednote slonijo na strogi intelektualni in globoki moralni poštenosti, na vztrajnem iskanju resnice, na občutljivosti za probleme družbe in na nesebičnem stremljenju po skupnem dobrem. Te vrline iskreno spoštujemo in tudi današnja družba se opira nanje, če pa jih je pozabila, jih bo morala v prihodnje na novo odkriti. Tako tudi v našem mestu. Le tako bomo lahko uprli pogled polnega upanja v jutrišnji dan, ko bodo zaživeli medsebojno spoštovanje, vedro sožitje, splošni razcvet in sloga.
Msgi. Evgen Ravignani tržaški škof
Društvo slovenskih izobražencev / Gost Jože Možina in občank. Tematika veče
-0	9	I	ra	je	bila	torej	sprava,	o	ka-
Sprava: nevidna oaza
slovenskega naroda
Glavnina slovenskega naroda je bila v drugo svetovno vojno potisnjena brez izbire. Vojne grozote in nadaljnji režim so katastrofalno pogojevali sožitje med Slovenci. Razmišljanje nekaterih, da je bilo komaj po volitvah leta 1991 državljanske vojne v Sloveniji konec, je zato upravičeno. Tudi ta vidik je treba jemati v poštev, ko v matični domovini načenjamo vprašanje o spravi, ki pa še zdaleč ni dosegla svoje celovite in dokončne podobe: storilci povojnih pobojev niso svoje krivde še do danes priznali, kaj šele, da bi o tej odgovarjali pred sodiščem. Zgodilo se je, da je v splošno narodno zavest prodrlo prepričanje,
da se je tedanje prelivanje krvi izplačalo. Dodatno klofuto zgodovinski resnici in pravičnosti sami je prizadejalo dejstvo, da je po osamosvojitvi Slovenije veliko lastnine, ki si jo je režim po vojni prisvojil, šlo ravno potomcem nekdanjih partijcev. "Razumljivo je zato, da je še danes za nekatere bolje, da se povojni krvavi dogodki še naprej zamolčijo", je dejal ravnatelj Televizije Slovenija Jože Možina, ki je v ponedeljek, 26. marca, predaval v Peterlinovi dvorani na temo Sprava v luči evropske perspektive in izkušnje. Društvo slovenskih izobražencev je srečanje tokrat priredilo v sklopu evropskega načrta Od Bruslja do skupne Evrope vseh občanov
Foto Kroma
teri Možina ve marsikaj povedati, saj je njegov dokumentarec o povojnih pobojih pred leti žel v matični domovini izreden uspeh. Predsednik DSI, Sergij Pahor, je uvodoma dejal, da je sprava naroda moralna obveznost najprej v odnosu do samega sebe in nato do drugih narodov. Predavatelj je občinstvu najprej predstavil film, ki je z neposredno izraznostjo, kakršno jo lahko ima dokumentarec, v sosledju šestih nazornih pričevanj pokazal, kaj je Slovenec lahko grenkega okusil med vojno in po njej. Nekdanji padalec Stanislav Simčič je tako spregovoril o svoji pustolovščini na Primorskem in o povojnem preganjanju Ozne, ki je slovenske padalce imela za britanske špijone. S solzami v očeh je Boris Pšeničnik iz Celja obudil strašno izkušnjo slovenskih fantov, ki jih je nemška vojska nasilno mobilizirala: sam se je proti Rdeči armadi vojskoval pri Stalingradu, po vojni pa so ga Sovjeti odvedli v Au-schwitz, da bi z ostalimi ujetniki demontiral taborišče. Pretresljivo je bilo tudi pričevanje Marije Marolt z Vrhnike, ki je pred filmsko kamero spregovorila o ukradenem otroštvu in žalostni mladosti, saj je spomin na umor staršev, ki so padli pod kroglami partizanov, hudo pogojeval njeno odraščanje in tudi življenje njenih najbližjih. Boris Kravanja iz Cerknice pa se je med vojno opredelil za
jugoslovansko kraljevo vojsko in okusil jetništvo kar treh režimov: italijanskega, nemškega in jugoslovanskega. Med drugim je intervjuvanec dejal, da mu še danes spričo propagande, ki jo je režim gojil v povojnih desetletjih, primanjkuje osebnega čustvenega prepričanja, da ni v svojih tedanjih izbirah storil nikakršne človeške napake. Angela Kumše, ki se je rodila v vasici pod Krimom, pa je pričala o nasilju, ki so ga domobranske čete izvajale med zasliševanji: ko je že stala pred eksekucijsko četo, ji je ranjeni vendarle uspelo zbežati do partizanov. France Kozina pa je po vojni pobegnil v Kanado: med vojno so ga namreč partizani ujeli in, ko je že čakal na usodni strel v tilnik, se je sam vrgel v brezno Kočevskega roga in tako preživel. Bil je tudi v taborišču na Rabu, na domobransko stran je prestopil zaradi nasilnosti revolucije.
Jože Možina je ob sklepu dokumentarca dejal, da je bil slovenski narod na evropskem povojnem prizorišču prava izjema. Tudi drugod so zmagovalci obračunali z nasprotniki oz. kolaboracionisti: nikjer pa ni bilo tako množičnih izvensodnih pobojev kot pri nas, se pravi okrog 13.500 žrtev. Če pa upoštevamo še podatke Inštituta za novejšo zgodovino, po katerih je med vojno in takoj po njej 95 tisoč ljudi (to je 6,3% slovenskega prebivalstva) nasilno izgubilo življenje, lahko trdimo, da je slovenski narod v preteklem stoletju doživel pravi pogrom, za katerega so krivi tako okupatorji kot tudi mi sami.
IG
Društvo Rojanski Marijin dom
Zanimiv večer o delovanju Tržaške škofijske karitas
Društvo Rojanski Marijin dom je v petek, 30. marca, priredilo večer, zelo primeren za konec postnega časa. Povabilo je namreč medse ravnatelja Tržaške škofijske karitas Maria Ravalica ter socialna delavca Kristino in Adama Selja. Z njihovo pomočjo so prisotni dobili vpogled v manj znani Trst, v katerem je presenetljivo dosti revščine, materialne in duhovne. Mario Rava-lico, ki je na prošnjo g. škofa prevzel mesto ravnatelja Tržaške škofijske karitas 1. 1998, ko je odšel s službenega mesta v Enelu v pokoj, je zelo konkretno prikazal naraščanje revščine med tukajšnjimi prebivalci in konkretno po-
moč, ki jo za najnujnejše potrebe nudi Karitas. Med najpomembnejše in najzahtevnejše naloge, ki jih ima ta pastoralna organizacija, sodi vodenje štirih sprejemnih domov: La Madre za matere in otroke, Angela Berlam za tuje državljane, Teresiano za tukajšnje brezdomce ter Betanja za tukajšnje prebivalce, ki čakajo na dodelitev stanovanj. Zelo pomembni so tudi menza, kjer nudijo topel obrok za kosilo in večerjo, prhe in pralnice ter sprejemni center na sedežu Karitas v ul Cavana. G. Rava-lico je poudaril, da se delo v Karitas razlikuje od drugih socialnih ustanov. Karitas je namreč škofijska ustanova, katere predsednik je
g. škof. Navdihuje jo evangeljska zapoved bratske ljubezni. Vsi sodelavci izpolnjujejo Kristusove besede iz evangelija, da moramo v revnih prepoznavati Kristusa: "Kajti lačen sem bil in ste mi dali jesti, žejen sem bil in ste mi dali piti, tujec sem bil in ste me sprejeli..." (Mt 25). Ko s hitro pomočjo rešujejo pereče materialne in socialne probleme, pa skušajo dolgoročno tudi spoznati in reševati probleme, ki so v ozadju.
Kristina in Adam Selj delujeta v sprejemnem centru v ul. Cavana, kjer nudita tistim, ki to želijo, t.i. "boetično sinodično svetovanje" ali, če bi hoteli posloveniti izraz, pomoč na skupni poti. Skupaj namreč v individualnih pogovorih gredo korak za korakom po poti odkrivanja globljih vzrokov za
sedanje stanje prosilcev pomoči. Kot pravita Kristina in Adam, je prošnja za denarni prispevek le konica ice-berga, ki ima zelo globoke in boleče korenine. V sprejemnem centru se trudijo, da bi s pogovori razumeli, kje tiči bistvo problema, ki je osebo privedla do stanja, da ni sposobna več upravljati svojega življenja. S pomočjo dolgih in izčrpujočih pogovorov se vzpostavlja odnos med prosilcem in svetovalcem oz. svetovalci. Pozneje se posamezniki vključijo v skupinske pogovore. Kristina in Adam sta ugotovila, da izkušnje ostalih članov skupine zelo pozitivno vplivajo na nove člane in da se iz tega razvija oblika samopomoči. Adam, ki se predvsem posveča delu v skupinah, z uspehom uvaja nove oblike skupinskega dela in uvaja v srečanja glasbo, meditacijo, pogovor.
Da je bila tematika zelo zanimiva, je pričala tudi živahna razprava, ki se je razvila.
Župnijski pastoralni svet župnije sv. Jerneja
Letos jubilejna številka Naše Besede
Naslovnica revije Naša Beseda bralca tokrat neposredno opozarja, da je letošnja številka glasila Župnijskega pastoralnega sveta župnije sv. Jerneja na Opčinah jubilejna: tradicionalna velikonočna bera slovenskih vernikov slavi letos namreč svojo petindvajseto številko!
Pred več kot dvajsetimi leti so openski župljani prejeli v roke prve izdaje Naše Besede, ki so tedaj izhajale na skopem številu ciklostilnih papirjev. Prva številka je izšla 1. februarja 1984. Oskrbel in pripravil jo je MePZ Sv. Jernej, ki je pripravil tudi naslednji številki, ki sta izšli marca in avgusta 1985, in še sedem številk vključno z deseto, za Veliko noč leta 1992. "Enajsto številko Naše Besede (1993) in vse ostale do letošnje 25. številke je izdal Župnijski pastoralni svet župnije sv. Jerneja ap. na Opčinah", piše Berta Vremec v razdelku, ki bi ga lahko imeli za nekakšen zgodovinski potopis revije.
Naša Beseda se je v letih naglo spreminjala, širila spekter obravnavanih vsebin, tako da je postala zanimiva publikacija tudi za bralce celotnega zamejskega prostora, ki so na njenih straneh prebirali prispevke vsestranskih snovi: ogrodje revije pa ostajajo še danes članki verske, aktualne in leposlovne narave.
Tudi letos je bila uvodna misel prepuščena domačemu župniku g. Francu Pohajaču, ki se je v sestavku zaustavil ob Jezusovi zavrnitvi kakršnih koli bližnjic, ki bi ga lahko popeljale k navidezni sreči: hotel je ostati zvest svojemu Očetu. "Lahko bi zasužnjil ljudi s čudeži, z neresničnimi obljubami nebes na zemlji. Drugače kot zemeljski 'odrešeniki', ki gradijo na zaupanju v blaginjo, bogastvo, moč in slavo. Odloča se za pot svobode, ki zmore človeka obdržati in ohraniti v zamisli svojega Stvarnika. Čar skušnjave je, da obljublja lažno srečo in popolno osvoboditev. Kdor pa ji nasede, se znajde zasužnjen", piše g. Pohajač: po Jezusu se moramo zato zgledovati.
Kot običajno, bogati revijo tudi pregled velikonočnega slavja v župnijski cerkvi sv. Jerneja na Opčinah in podružnih cerkvah sv. Florijana pri Banih in Lurške Metere Božje na Ferlugih. Zapise, ki se v sosledju različnih tematik vrstijo drug za drugim, so napisali domačini: ti so neposredno soudeleženi pri domači stvarnosti in o tej izčrpno poročajo. Berta Vremec med drugim obnavlja delovanje domačega župnijskega doma Andrej Zink in cerkvenega pevskega zbora Sv. Jernej. Lučka Susič pa je napisala daljše poročilo o Društvu Finžgarjev dom, ki je letos s posebno proslavo obeležilo
svojo štiridesetletnico delovanja. Ob tej priložnosti so prireditelji povabili kulturnika Pavleta Merkuja, s katerim je Rossana Paliaga speljala prijeten in zanimiv pogovor, ki ga imajo bralci Naše besede na voljo v reviji. Publicistka je prispevala še zapis o delovanju SOMPD Vesela pomlad v preteklem letu.
Majda Artač Šturman je v letošnji številki Naše Besede poleg soneta z naslovom Zvonček napisala še intervju s kostumografko Marijo Vidau. Stanislava Sosič ponuja kratek opis delovanja na openskem didaktičnem ravnateljstvu, Jelka Cvelbar pa piše o novostih pri Skladu Mitja Čuk. Robert Petaros je zapisal pogovor, ki ga je imel s predsednikom vzhodnokraškega rajonskega sveta Markom Molkovičem, Ivan Peterlin pa je izrazil nekaj misli o šolskem športu. Mitja Petaros je letošnjo številko
Naša Beseda
Nasa Beseda
f
besed
Slovenskim vernikom v župniji sv. Jerneja na Opčinah
publikacije obogatil s člankom o 10-letnici Slovenskega zamejskega numizmatičnega društva J.V.Valvazorja.
Naša Beseda objavlja še govor, ki ga je Pavel Vidau imel ob odkritju spominskega obeležja proslavitve 100-letnice društvenega delovanja pri Banih, Ada Markon pa piše o dogajanjih na Ferlugih v preteklem letu. Marica Dolenc podrobno poroča o župnijskem romarskem izletu v letu 2006, o tridnevnem izletu po srednji Italiji in o Jernejevem romanju po Venetu; Dolenčeva sicer ni pozabila na izlet pevskega zbora Sv. Jernej v Linhartovo Radovljico in v staro železarsko naselje Kropo. Odgovorna panda poroča o dogajanju znotraj SZSO. Zanimiv je tudi zapis o stoletnici Bohinjske proge in o pomenu, ki ga je ta imela za Opčine. Drago Štoka pa je osebno, skorajda lirično poročal o 'romanju' v Rim k podsekretarju Enricu Letti...
Ne gre pa pozabiti, da je Naša Beseda predvsem glasilo neke župnijske skupnosti, tako da so zadnji razdelki revije posvečeni Zakramentalni sliki župnije sv. Jerneja Ap. z Opčin, Banov in Ferlugov, v katerih so navedeni seznami krstov, smrti in imena najstarejših župljanov. Naj še povemo, da je revijo založilo Društvo Finžgarjev dom -Opčine.
IG
NOVI
GLAS
Prosti čas in turizem/ Ljubljana ,29.3. -1.4.2007
10 let (Ne)Znanega zamejstva
Na sejmu Prosti čas in turizem v Ljubljani je bila dana pozornost tudi turističnim zmogljivostim in zanimivostim zamejstva. Ustanova Poti kulturne dediščine Slovenija je posredovala na gospodarskem razstavišču informacije o turistično -kulturni ponudbi slovenskih operaterjev in ustanov iz Dežele FJK, Avstrijske Koroške in Porabja na Madžarskem.
Promocija je potekala ob 10-letni-ci projekta (Ne)Znano zamejstvo, ene od redkih povezovalnih pobud slovenskega gospodarstva med matico in Zamejstvom. Po prizadevanju ustanove Poti kulturne dediščine je prišlo v teh letih do predstavitve turističnih zanimivosti v sosednjih regijah, ki so vezane na prisotnost tam živečih slovenskih manjšin. Šlo je za razne akcije na sejmih, informacije v medijih, tv oddaje ter v prvi vrsti za vodene izlete, namenjene šolam, sindikatom, upokojencem in drugim ciljnim skupinam, ki so, ob Gradežu, Lignanu, Benetkah in drugih znanih furlanskih in avstrijskih leto-viščarskih krajih, lahko obiskale
bila zastopnik založbe Adrian Kert in dr. Janko Zerzer, ki je predstavil svoj uspešni vodič Po koroških poteh in tudi film na isto temo, ki sta ga predvajali avstrijska koroška in slovenska televizija. Film, ki prikazuje znane in manj znane prelepe kotičke Koroške, je na razpolago v vhs in dvd formatu.
Na pogovoru na ljubljanskem razstavišču so se sogovorniki z obeh zamejstev (Koroške in FJK) strinjali tudi z ugotovitvijo, da bi v novem razpisnem obdobju evropskih čezmejnih projektov lahko vložili namenski projekt tako za promocijo tovrstne turistične ponudbe in tudi za seznanjanje širše slovenske javnosti, šolske populacije in drugih ciljnih skupin o zamejstvu, saj - tako je bilo rečeno na srečanju - naj bi raziskava pokazala, da so o tem seznanjeni le 3 odstotki Slovencev.
Slovenski gostinci, turistični operaterji in kulturne ustanove v deželi FJK aktivno sodelujejo pri oblikovanju posebne, turistično - kulturno obarvane ponudbe v okviru projekta (Ne)Znano zamejstvo. To eksperimentalno promocijsko de-
tudi Kras in Brda, slovenski Trst, Gorico ali Celovec, Benečijo, Rezijo, Gospo Sveto, Ziljsko dolino itd.
Na letošnjem sejmu Prosti čas in Turizem so bile predstavljene gostinske, hotelirske, kmetijske in splošno kulturne ponudbe iz teh obmejnih območij. Po petkovi predstavitvi Koroške je bila v soboto tiskovna konferenca, posvečena slovenskemu življu in turističnim zanimivostim obmejnega pasu FJK, od Milj in Krasa do Brd, Nadi-ških dolin, Rezije in Kanalske doline. Ob gostitelju Slavku Mežku sta nastopila direktor SSG Tomaž Ban in tajnik gostinske sekcije SDGZ Davorin Devetak.
Slovensko deželno gospodarsko združenje je prikazalo celostno ponudbo Okusov Trsta in Okolice, ki povezuje enogastronomijo z naravnimi in zgodovinskimi turističnimi potmi, krajevne tipične proizvode z domačo umetnostno obrtjo in je dosegljiva na spletni straniwww.triesturismo.net. Obenem je prikazalo tudi najnovejšo akcijo: projekt interreg IIIA Italija - Slovenija "Utrinki in okusi čezmejnega Krasa", ki ga skupaj izvajajo gostinci SDGZ in Območne obrtne zbornice Sežana. Cilj je doseči na obeh straneh Krasa skupno ovrednotenje kraške kuhinje in njeno promocijo v okviru najvažnejših turističnih destinacij na čezmejnem področju.
Direktor SSG Ban je predstavil ponudbo in posredovalno vlogo tržaškega stalnega gledališča, ki ga obiskujejo tudi skupine iz Slovenije v okviru (Ne)Znanega zamejstva. Poudarjena je bila tudi vloga ostalih manjšinskih kulturnih zvez, ustanov in društev, tudi s posebnim ozirom na Benečijo in Kanalsko dolino. Napovedan je bil tudi nastop javnega delavca in pisatelja Rafka Dolharja, z delom Zahodni rob, to je s prikazom o slovenskih turističnih postojankah FJK, ki ga je založila Celovška Mohorjeva družba. Prisotna pa sta
lo je bilo podprto s strani javnih ustanov RS, od vlade do Slovenske turistične zveze, večidel pa sloni na samostojni pobudi in vztrajnosti pobudnikov. Tovrstna "nišna" dejavnost, ki si prizadeva promovirati svojske nepoznane, etnografske in kulturno-umetniške prvine slovenske prisotnosti izven meja RS, ob drugih bolj znanih in uveljavljenih turističnih destina-cijah, si zasluži posebno pozornost pri slovenskih pristojnih ustanovah in operaterjih, prav zaradi svoje posebnosti in zanimivosti. Trije sejmi v enem Velikega zanimanja so bile deležne stojnice, ki so ponujale lepote in dobrote domala vseh slovenskih regij in turistično zanimivih krajev od Brd do Bele krajine, od Prekmurja in Štajerske do Izole in Sečoveljskih solin. Pisana skupina (Ne)Znanega zamejstva je obiskala in bila dobro sprejeta na Sežansko - Kraškem štantu (na posnetku:
 ), kjer so jim postregli s kraški-
mi vini, narezkom in brinjevcem... Ob domačih turističnih velikanih od Kompasa do Hita so bile prisotne glavne evropske turistične de-stinacije, od Španije do vzhodnih in balkanskh držav. Poleg okusnih domačih specialitet so bile v prodaji tudi značilne sicilske slaščice z mandlji...
Na gospodarskem razstavišču sta bila ta konec tedna še sejem posvečen turističnim plovilom in pa l.mednarodni sejem zbirateljstva "Collecta". Preko 50 pretežno tujih razstavljalcev je ponujalo dargoce-ne in redke primerke z raznih področij zbirateljstva: filatelije, numizmatike, militarije, mineralov, fosilov, draguljev, kartofilije, telefonskih kartic; nekaj je bilo tudi tradicionalnega starinarstva. Poleg angleščine in nemščine je bilo slišati tudi precej italijanščine, specializirani trgovci so v glavnem prišli iz bližnjega Veneta in Lombardije. Vstop Slovenije v EU prinaša tudi to novo povezovanje in zbližanje.
DeD
Primorska poje pri Sv. Ani
Izvajalci so dobro izvedli svoj program
N'
X ^1 v
'e bi mogel reči, da Primorska poje kaže znake utrujenosti, izčrpanosti; ni več zanimiva, obratno: po tem kar smo slišali in videli na reviji zborov v soboto, 24. marca 2007, v cerkvi pri Sv. Ani v Trstu, bi rekel, da je bila in je uspešna ker izvajalci so bili v celoti dobro pripravljeni in dobro izvedli svoj program. Program bi lahko razdelili v dva dela. Prvi je obsegal posamezne pesmi, ki jih je zapel mešani pevski zbor Šmihel pri Pivki, dve Vodopivčevi in eno E. Hochreiterja, tudi klasika slovenske cerkvene glasbe. Drugi nastopajoči zbor Sv. Lucija, Lucija pri Portorožu, je pel mašne pesmi A. Mava, A. Missona, J. Schweizerja ter znanega goriškega skladatelja, zborovodja S. Jericija, ki je, žal, pred kratkim umrl. Prva dva zbora sta pela na koru. Gotovo sta imela razlog za to odločitev. Ne vem, ali je vplival strah, ali prepričanje, da je kor najprimernejši prostor za petje v zboru. Mislim, da sta zbora pela dovolj gotovo in učinkovito, da bi lahko nastopila pred oltarjem, kakor ostali zbori. Drži namreč, da so pevci v takem prostoru bolj skupaj, bolj v stiku z dirigentom in njihov glas bolj prodira v odmaknjene cerkvene prostore. Mešani pevski zbor Ra-
do Simoniti Dobrovo je izvežban zbor, občutljiv tudi za malenkosti. Ime je dobil po skladatelju Ra-
maše, ki so znane v glasbeni literaturi kot daljše cerkvene kompozicije. Pisali so jih v vseh dobah glasbene zgodovine različni skladatelji, tudi najbolj znani. Isto velja za slovenske skladatelje. Zlasti mnogo jih je nastalo po II. Vatikanskem koncilu, ki je uvedel v cerkveno glasbeno prakso narodne jezike, pri nas slovenščino, ki je postala uradni cerkveni jezik. Z izbiro maš so zbori hoteli poudariti koncertni značaj svojega na-
II
Foto Kroma
du Simonitiju, dirigentu in skladatelju, ki je veliko in uspešno nastopal na Primorskem, zlasti v povojnem času. Zbor je pod vodstvom Patricije Pečar Humar izvedel program Marijinih pesmi: S. Rahmaninova, J. Busta in M. Kogoja, znanega tržaškega skladatelja, ki smo ga lani proslavljali ob 50- letnici smrti. Zadnji trije zbori so izbrali za današnji nastop
stopa. Prvi zbor v tej skupini je bil Združeni zbor Zveze cerkvenih pevskih zborov, znano izvajalno telo, ki ga sestavljajo pevke in pevci iz cele tržaške pokrajine. Od začetka, 1996 ga vodi Edi Race. Srečujejo se, vadijo in nastopajo ob posebnih praznikih in priložnostih. Za svojo požrtvovalnost in predanost cerkvenemu petju zaslužijo vso našo pohvalo. Za
današnji nastop je zbor pripravil triglasno mašo na Goriškem znanega organista in vodja petja v Mirnu Antona Klančiča. Petje številnega zbora je v cerkvi Sv. Ane zazvenelo mogočno in ubrano. Zbor je pel ob orgelski spremljavi Tomaža Simčiča. Sledil je Lovski pevski zbor Dekani. Za slovensko zborovsko petje na Tržaškem je bil spored, ki ga je pripravil na tej in oni strani meje poznani dirigent in po potrebi solist Anton Baloh nekaj nenavadnega po zamisli in izvedbi. Zanimivo je, da je petje spremljal zbor rogistov, zaradi česar je predvajanje petja in glasbe doseglo učinek, ki je vplival na celoten uspeh koncerta. Prirapravil je namreč in izvedel Lovsko mašo, ki jo je na latinsko besedilo zložil Josef Poschl. Zborovsko revijo Primorska poje pri Sv. Ani je sklenil moški zbor Vasilij Mirk Prosek Kontovel, ki ga vodi Miran Žitko. Zbor je predvajal mašo, ki je posvečena avtorjevemu zavetniku sv. Vincencu. Bil je to dober in primeren zaključek posrečene pevske revije. Petje tega zbora je bilo zame odkritje. Rad sem poslušal, tudi ker so pevci izvajali kompozicijo Vinka Vodopivca, pevca sončne Goriške in njenih ljudi, kakor mu nekateri pravijo. Tudi jaz sem ga večkrat izvajal kot pevovodja in pevec. Tudi zato me veseli, da je bil prisoten v programih velike zborovske revije Primorska poje in da smo z njim sklenili nastop šestih zborov na letošnji Primorska poje pri Sv. Ani v Trstu. Kakor je znano, sta zborovsko revijo organizirali ZCPZ in pa krajevna župnijska skupnost.
ZH
Slovenska Vincencijeva konferenca
Oljčna vejica - simbol miru in veselja
Tokrat pa gre posebna zahvala vsem, ki so svoje oljke obrezali in nam darovali vejice, vsem pomočnikom in vsem darovalcem prostovoljnih prispevkov. Vsem tem, pa
tudi bralcem in vsem, ki skrbijo, da je Novi glas lep in pisan, želimo mnogo veselja za velikonočne praznike.
NN
Kako lepa in vesela je oljčna nedelja, vsa ozaljšana z zelenimi vejicami, okrašenimi s pisanimi podobami in trakci! Koliko radosti žari iz oči človeka z oljčno vejico v rokah! Razumljivo, saj je to spomin na veličasten vhod Jezusa v Jeruzalem. Celo branje in premišljevanje Kristusovega križevega pota, trpljenja in smrti se kon&io prelije v radostno hvaležnost Božjemu Sinu, ki je dal življenje za naše odrešenje. Mnogim sije iz oči veselje tudi zato, ker so v zameno za vejico darovali prostovoljni prispevek za revne sobrate. Veseli so tudi dani in članice
Vincencijevih konferenc in njihovi pomočniki. Trudili so se - v veselem razpoloženju -, da so pripravili vejice, in zdaj jim srce kar poskakuje od sreče, ker bodo z nabranimi prispevki lahko olajšali težave potrebnim osebam. Vsaj nekaterim. Slovenska Vincencijeva konferenca pripravlja oljčne vejice od svojega nastanka - to je že celih 60 let Že dolgo ne deluje samo v centru, ampak tudi po mnogih župnijah. Člani in članice Slovenskih Vincencijevih konferenc na Tržaškem se ob tej priložnosti zahvaljujemo vsem dobrotnikom, ki nam kadarkoli in kakor koli pomagajo.
(NE) ZNANO ZAMEJSTVO
IEČIJA
»TAJERSKi
i»oi
' ORABjf
Z leve: Slavko Mežek (PKD Slovenija), Tomaž Ban (SSG), dr. Janko Zerzer in Adrian Kern (Mohorjeva Celovec), Davorin Devetak (SDGZ)
Materinski in... torta
Ob 40-letnici Finžgarjeve-ga doma je bila v nedeljo, 25. marca, na Opčinah na sporedu že tretja prireditev, ki je bila tokrat posvečena vsem mamicam. Program "Materinskega dneva" je bil razdeljen na glasbeni in govorjeni del, zanimivo pa je, da so oba dela pripravili otroci. V prvem delu smo prisluhnili otroškemu pev-
0 - letnici društva
dan: pesmi za mamo
skemu zboru Vesela pomlad, ki ga vodi Mira Fabjan. Seveda pa niso mogle manjkati melodije klavirja. Nanj je zaigral gojenec Glasbene matice Rok Dolenc. Skladbe mu je pomagala naštudirati profesorica Tamara Ražem. Suvereno je zaigral Vojaški marš Roberta Schumanna, Tokatino ruskega skladatelja Dimitrija Kaba-levskija Borisoviča ter Botkiewic-
zevo skladbo Na saneh. S temi skladbami se je Rok predstavil na tekmovanju pianistov v Kopru in v katergoriji začetnikov prejel zlato priznanje.
Drugi del večera je, kot rečeno zaznamovala beseda. "Mama je ena sama; najbolj je vesela, če ji otrok nekaj podari ali pa ji preprosto reče, da jo ima rad in da je najboljša mamica", je bila ena izmed glavnih misli kratke veseloigre Torta za mamo, ki jo je napisala Lučka Susič. Otroci se odločijo, da bodo mamici za darilo spekli torto, saj imajo premalo denarja, da bi ji lahko kupili kakšno pravo darilo. Ob delu pa se izkaže, da so njihove kuharske spretnosti zelo omejene in tako pride v kuhinji do male kuharske katastrofe, iz katere se samo za las rešijo. V igrici z zabavnimi zapleti so izpostavili dejstvo, da mama na svoj dan ne sme ničesar delati. Namesto nje morajo pospravljati otroci. Bistvo igrice je bilo prikazati, kako se otroci na materinski dan vedno potrudijo, da bi osrečili mamo. Mama pa vedno reče, da bo še najbolj vesela, če bodo
njeni otroci pridni. V igrici so nastopili osnovnošolci Ksenija Vremec, Niko Trento, Jakob Jazbec, Urška in Mojca Petaros, Tina Bu-san, Kilijan Babuder in Aljoša Berdon.
Igrici je sledil splet otroških pesmi, ki govorijo ne samo o mamicah, pač pa tudi o očkih, babicah in dedkih, saj materinski dan praznujejo skupaj vsi člani družine. Avtorji stihov so bili Jelka Reichman, Šaša Vegri, Niko Grafenauer, Tone Pavček in Miroslav Košuta, recitirali pa so jih Veronika Škerlavaj, Dafne Vecchiet ter Andraž in Tjaša De Luisa.
Ob koncu prireditve so vsi nasto-pajoči otroci svojim mamicam podarili rožo. Dvorano Finžgarje-vega doma so zapustile z zadovoljstvom in nasmehom na obrazu.
Materinski dan je edini dan v letu, ki je posvečen izključno mamicam, zato otroci skušajo biti pridni in jih razbremeniti težkih del, se jim popolnoma posvetiti in jih razveseliti. S tem hočejo pokazati, da jih imajo radi ter na koncu koncev povedati, kot so dejali tudi v igrici, da "mama je ena sama; če bi jo prodajali, je ne bi nikoli zamenjali".
Jure Kopušar
NOVI
DRUŠTVO VALENTIN VODNIK
Okrogla miza
Dolina Glinščice: izletnike ali tudi za
samo za domačine?
Pustolovščine Odiseja so bile v primerjavi z današnjimi birokratskimi procedurami zgolj prijetno križarjenje po Sredozemlju. "Bolj kot teritorij so danes večje zaščite deležni kolkovani papirji in raznorazni birokratski postopki", je dejal Vojko Kocjančič ob sklepu okrogle mize z naslovom Rezervat Doline Glinščice: samo za izletnike ali tudi za domačine?, ki je potekala dne 28. oktobra v organizaciji dolinskega društva Valentin Vodnik ob udeležbi dolinske županje Fulvie Premolin in občinske odbornice za javna dela Laure Stravisi ter ob prisotnosti številnih domačinov in gostov iz bližnjih slovenskih vasi.
Grenka ugotovitev dolgoletnega direktorja SDGZ je sintetično in nazorno prikazala težave, ki jih v Italiji povzročajo zapleteni formalni postopki, katerih so v prvi vrsti tarča občani in tudi sami javni upravitelji. Birokratski labirint pa postane še večji, ko je odnos med upravnimi enotami različnih nivojev (npr. med deželo in krajevno upravo) podvržen zasledovanju
drugačnih strateških interesov. Večer, ki je potekal v dvorani domačega društva Vodnik, je stekel na pobudo društva v sodelovanju z občino Dolina, da bi občane seznanili o nedavnih
pravilnik za upravljanje rezervata. To je sicer storila, ne da bi dolinsko občino vprašala za mnenje in sodelovanje, kar je v Bregu sprožilo pravo ogorčenje. Občina se je tej potezi uprla in
premikih, ki bodo privedli do prihodnje ureditve rezervata Doline Glinščice. Vprašanje o tako dragocenem naravnem biseru je nastalo že davnega leta 1981, ko je tedanja občinska uprava priredila pomemben mednarodni simpozij. Leta 2005 je končno dežela FJk pripravila
dosegla, da je dežela prilagodila pravilnik potrebam domače krajevne uprave, ki bo po novem Dolino Glinščico upravljala. Dežela je v ta namen občini nakazala 490.000 evrov za prvo triletje, odobrenih je tudi 600.000 evrov iz sklada Interreg, s pomočjo katerega bodo okolje
primerno uredili.
O birokratskih težavah, ki so nastale z deželno upravo, je spregovorila odbornica Stravisi. Natančno je obnovila zapleten postopek, po katerem je občina dosegla, da bo dokončni pravilnik napisan, potem ko bo načrt za ohranitev in razvoj rezervata že sestavljen. Tako sosledje postopkov je bistvenega pomena, saj omogoča občanom, da lahko sodelujejo pri načrtovanju prihodnosti svojega okolja, kar v bistvu pomeni udejanjanje določil Agende 21.
Županja pa je v svojem posegu udarila po naglici, s katero je dežela določila zaščitena območja v tržaški pokrajini, da bi se izognila slanim globam Evropske unije. Zaščitene cone so povrhu določali strokovnjaki, ki nimajo nikakršne zveze s teritorijem, krajevne uprave pa so bile večkrat o tovrstnih potezah le posredno seznanjene: včasih tako, da je novico objavil kakšen krajevni časopis. Županja je zato dodala, da bi lahko nadobčinska ustanova, kakršna je nekoč bila Kraška gorska skupnost, lahko bolj suvereno sledila vsem podobnim zadevam, saj majhne krajevne uprave razpolagajo s skopim številom uslužbencev, dela pa je že itak na pretek.
IgoiGiegon
RADIJSKI ODER
(Gledališki vrtiljak
Pika Nogavička in nagrajevanje
V nedeljo, 1. aprila, je Marijin dom pri Sv. Ivanu zapuščalo veliko otrok, ki so v svojih ročicah trdno držali pisane balončke, ki so jih prejeli ob zaključku letošnjega Gledališkega vrtiljaka. Uradno se je sezona družinskega abonmaja sicer sklenila z Rdečo kapico v postavitvi Mini Teatra v Ljubljani (11. marca), organizatorji uspele gledališke pobude pa so se že tretje leto zapored odločili za dodatek, ki so ga tokrat zaupali malim gledališkim navdušencem
KD Slovenec iz Boljunca. 21 breških petošolcev in srednješolcev se je predstavilo v čisto posebni, pevsko-plesni priredbi Pike Nogavičke po zamisli in v režiji Bože Hrvatič. Rockovsko glasbeno kuliso sta podpisala Edvin Križmančič in Aljoša Starc, koreografski del je vodila Klara Vodopivec, za sceno in kostume pa sta poskrbeli Dajana in Ester Kočevar. Vesela in razposajena druščina je s svojim živahnim nastopom in s svojo spontanostjo priklenila na stole
čisto vse gledalce, ki so napolnili svetoivansko dvorano.
Po navdušenem aplavzu, ki je nagradil trud nastopajočih in njihovih mentorjev, so prišli na svoj račun tisti mali gledalci, ki so redno sodelovali na likovnem natečaju Moj najljubši gledališki junak. S svojimi prispevki, na katerih so upodabljali prizore iz letošnjih iger, so skoraj prekrili stene Marijinega doma. Komisija, ki ji je predsedovala profesorica likovne vzgoje Magda Samec, je imela tudi tokrat nelahko nalogo, da izbere najlepše risbice med številnimi Sneguljčicami, Zmaji baj-baji, Čarobnimi čembali, Snežicami, Modrimi piščeti, Volki in kozlički ter Rdečimi kapicami, ki so v različnih tehnikah in s poudarjanjem osebnih zornih kotov kazale na ustvarjalnost in bogato
domišljijo sodelujočih otrok. Posebno nagrado, kot najzvestejši ilustratorji, so si prislužili Erik in Igor Terčon, Alja in Živa Furlan ter Sanja Sancin. Zaradi svoje izvirnosti v likovni interpretaciji pravljičnih
zgodb so bili nagrajeni še: Katja in Mateja Coren, Maja Grilanc, Joelle Grudina, Elia Marchesich, Irena Valerija Merku', Emilio Micali, Boštjan in Neža Petaros, Leo Racman, Sanja Sancin in Neža Zobec. Ker so s svojimi risbicami prispevali k uspehu letošnje izvedbe nagradnega natečaja, so čisto vsi mali slikarji prejeli manjše darilce, s katerim bodo lahko še naprej gojili svojo izrazno žilico. To so: Svetlana Brecelj, Patrikinjaniki Cingerli, Peter Coffoli, Francesca in Ser-gio Coreno, Veronika in Tjaša De Luisa, Maja Devetak, Eva Fonda, Jana Germani, Jan Grilanc, Manuel Malalan, Primož Merku', Anita Micali, Mojca, Urška in Vida Petaros, Ines Racman, Emil in Jan Jakob Sancin, Danjel Švab, Mira Tavčar, Nataša Vidonis, Ksenija Vremec, Maja Zobec.
Deveta sezona Gledališkega vrtiljaka je tako mimo. Pri Radijskem odru pa se že pripravljajo na jubilejno 10. obletnico družinskega abonmaja, ki bo prav gotovo prinesla s seboj veliko zanimivega in marsikatero presenečenje za male in velike gledalce otroških predstav, ki se iz leta v leto radi vračajo na mesečna srečanja v dvorani Marijinega doma pri Svetem Ivanu.
AL
Obvestila
SZSO - Slovenska zamejska skavtska organizacija - Trst vabi na tradicionalni križev pot na Repentabru na Veliki petek, 6. aprila. Zbiranje ob 20. uri na Colu.
V cerkvi na Tabru bo na razpolago več duhovnikov za spoved od 22. ure do polnoči. Lepo vabljeni!
V župnijski dvorani v Nabrežini bo kot vsako leto razstava Pirhi z vsega sveta. Odprta bo od 8. do
22.	aprila z naslednjim urnikom: ob četrtkih in sobotah od 16. do 19. ure, ob praznikih od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure. Sočasno razstavlja svoje slike umetnica Anica Pahor.
Romanje v Rim od 23. do 27.
aprila 2007. Udeležence naprošamo, da bi do 12. aprila poravnali vse stroške potovanja. Na razpolago je še nekaj mest; kdor bi se želel pridružiti, naj se čimprej javi na upravi Novega glasa v Gorici, Travnik 25, tel. 0481 533177 ali na uredništvu v Trstu, ul. Donizetti 3, tel. 040 365473. Skupno tržaško romanje v Slovenj Gradec bo dne 25. aprila letos. Šolske sestre de Notre Dame vabijo, da se romanja udeležite. Program, informacije in vpis na telefonski številki: 040 220693.
Romanje v Medjugorje od 4. do
7. maja letos. Odhod iz Nove Gorice in Rožne Doline. Ob soudeležbi pri verskih pobožnostih je predviden tudi obisk skupnosti Oaza miru in
Cenacolo ter vzpon na hrib Križevac in na hrib prikazovanj. Cena romanja, vključno z nočitvijo in polnim penzionom, je 95,00 evrov. Celotni znesek je treba poravnati ob vpisu. Prijave sprejemajo: Darko, tel. 0481 882395 ali 0481 32121 (trgovina); gospa Anica, tel. 003865 3022503, in župnik Jože Markuža, tel. 040 229166. Pohitite z vpisom, ker je prijavljenih že precej romarjev. Potovanje na Kitajsko od 15. do 24. maja 2007. Vse prijavljence naprošamo, da najkasneje do 16. aprila poravnajo stroške potovanja. S seboj naj prinesejo veljaven potni list, da pripravimo vse potrebno za vizum.
Darovi
V počastitev spomina na najino predrago mamo Sonjo Stubel darujeva Pavel in Tanja 50,00 evrov za vojne sirote balkanskih vojn v nekdanji Jugoslaviji (za šolske sestre pri Sv. Ivanu v Trstu). Za slovenske misijonarje daruje M.M. 50,00 evrov.
Za cerkev na Pesku: ob smrti Brunota Rasenija daruje domača družina 50 evrov; v zadnji pozdrav Rudiju daruje Anči Gec 50 evrov; v spomin na pokojnega Elkota Micalija daruje domača družina 50 evrov; namesto cvetja na grob Elkotu Micaliju daruje sestrična Marija Bernetič 15 evrov; v spomin na Elkota Micalija darujejo Angela, Lela in Eda 30 evrov.
Foto Kroma
SLOVENSKO PASTORALNO SREDIŠČE V TRSTU
ob obletnici Kristusovega vstajenja
ŽELI VSEM SVOJIM ROJAKOM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
I 111	■	‘	‘	■	ilfnl
Ir	^
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV-TRST 1
vosci
vsem organistom, zborovodjem, pevkam in pevcem ter njihovim sorodnikom
blagoslovljene in miru polne velikonočne praznike
Q/VIA3$
L
"JI1 ‘ -I
SKLAD MITJA CUK IN VZGOJNO ZAPOSLITVENO SREDIŠČE MITJA ČUK ONLUS
voščita vsem prijateljem vesele velikonočne praznike	J
i-
Kratke
Esteri v spomin
Draga sestra, hočem, da tvoj spomin ostane med nami in med vsemi tistimi, ki so te poznali. Veliko ljudi mi govori o tebi, mi pravi, kako si bila lepa in dobra, kako si pomagala tistim, ki so prihajali k tebi. Tvoj obraz in tvoj nasmeh me spremljata povsod, mi dajeta upanje, da se bova spet videli. Ko sem včasih zelo žalostna, tečem na tvoj grob, ti podarim cvetja, pogledam tvojo sliko. Najraje sem sama in se te spominjam, kakršni sva bili v najinih mladostnih letih. Zelo težko grem v Tomaj, tam je vse mrzlo in pusto. Tam so vsi ostali, ki žalujejo po tebi. Tvoja smrt je pustila puščavo, v tej puščavi se je težko znajti in hoditi naprej. Tebi sem zaupala vse svoje težave, ljubila sem te bolj kot samo sebe. Kljub tvojemu odhodu smo mi še vsi skupaj. Danes in jutri bo vedno tako, dokler se ne bomo ponovno srečali s tabo. Jaz upam, da si skupaj z našim očetom, da sta blizu nas in da nas vidita.
Davčni odtegljaj za pomoč otrokom v težavah
Sklad Mitja Čuk se že skoraj 3 desetletja trudi, da bi pomagal otrokom in mladini v težavah, tudi s pomočjo Vzgojnozaposlitvenega središča Mitja Čuk Onlus.
Tudi davkoplačevalci imajo priložnost, da pomagajo otrokom v
stiski. Lahko darujejo 5 tisočink (“5 per mille”) svojega dohodka iz leta 2006 (IRPEF) neprofitni ustanovi. Taka izbira nikakor ne poviša vsote, ki smo jo dolžni od obračuna davkov. Teh 5 tisočink dohodka lahko dodelimo za podporo društev, ki so uvrščena v poseben seznam pri uradu Agenzia delle entrate.
VZGOJNO ZAPOSLITVENO SREDIŠČE - CEO “MITJA ČUK” ONLUS je vpisano v ta seznam.
Zbiranje prispevkov je namenjeno skladu za financiranje načrtov za socialno in zdravstveno oskrbo oseb, kijih bremeni začasna ali trajna ovira v razvoju.
Ko se davkoplačevalec odloči za dodelitev 5 tisočink svojega dohodka (IRPEF), mora to izraziti s svojim podpisom na davčni prijavi v razdelku “Sostegno del volontariato, delle organizzazioni non lucrative di utilita’ sociale, delle associazioni di promozione sociale, delle associazioni e fondazioni”, in vnesti davčno številko ustanove, katero je izbral. V primeru, da ni dolžan oddati obrazca 730, lahko odda samo list obrazca za dodelitev 5 tisočink!
Če se odločite za VZS - CEO MITJA ČUK ONLUS, morate napisati številko: C.F. 90036060326.
Pomagali boste tako financirati projekte Sklada in vzgojnozaposlitvenege središča Mitja Čuk, ki so namenjeni zaščiti in integraciji mladostnikov in mladih odraslih, katerih življenje ovira kakršnakoli trajna ali začasna težava, /jec
Dragim Slovenkam in Slovencem globoko doživete in z veliko božjega blagoslova velikonočne praznike želi
IGOR ŠVAB TRŽAŠKI OBČINSKI SVETNIK
9.	4.1992 - 9. 4. 2007
Ob 15. obletnici smrti naše predrage mame MARICE LUPINC rojene TERČON seje z ljubeznijo spominjajo vsi njeni
Praprot, 9- aprila 2007
Vsem svojim članom, prijateljem in bralcem voščijo vesele velikonočne praznike
SLOVENSKA
PROSVETA
DRUŠTVO
SLOVENSKIH
IZOBRAŽENCEV
MLADIKA
NOVI
GLAS
Galerija Artes, Nova Gorica, 23.3. - 5.4.2007
Ruska avantgarda
Galerija Artes je, v sodelovanju z ljubljansko galerijo Hest, pripravila razstavo, ki predstavlja manj znane pripadnike ruske avantgarde iz dvajsetih let prejšnjega stoletja. Postavitev, opisala sta jo likovna kritika Brane Kovič in Joško Vetrih, odpira pogled na še zelo malo raziskano področje ter odkriva dela, ki se komaj v zadnjih letih pojavljajo v evropski javnosti.
Razvoj inovativnih, revolucionarnih umetniških smeri je v Rusiji prekinila vzpostavitev avtoritarnega režima po Leninovi smrti. Obdobje srečnega sožitja med vlado in avantgardo, ki se je začelo po revoluciji leta 1917, je trajalo le malo časa. Politični vrh je od umetnikov začel zahtevati bolj pripovedno, poenostavljeno likovno izražanje, poveličevanje oblasti in ideologije s herojskimi tematikami, v monumentalnem slogu. Nastal je socialni realizem. Umetniki so se zaposlili v raznih državnih ustanovah, šolah, inštitutih, nekateri so se izselili. Njihova dela so odstranili, jih skrili, ali skrivaj prepeljali v tujino. Ruski avantgardisti so se bili prisiljeni odpovedati lastnim idejam in načinu ustvarjanja, njihovi dosežki pa so ostali. Poleg skupine znanih imen umetnikov, kot so Vladimir Tatlin, Kazimir Malevič, Vasilij Kandinskij, Natalija Gonča-rova, El Lisički, Naum Gabo, An-toine Pevsner, Aleksander Rodčenko in drugi, ki so zaznamovali tudi evropsko moderno umetnost, prihaja na dan še cela vrsta ustvarjalcev ter njihovih del, ravno tako pomembnih za pozna-
vanje takratnega dogajanja.
Na prehodu iz devetnajstega v dvajseto stoletje so se v Evropi rojevale avantgarde in pretresle okostenela pravila akademske umetnosti. Nove ideje, nov odnos do ustvarjalnih smeri se je prenesel tudi na vzhod, v Rusiji so se želje po politični svobodi povezovale z novimi, drugačnimi likovnimi težnjami. Nekateri ruski ustvarjalci so se na prelomu stoletja
šolali v evropskih mestih ter tako v prvi osebi doživljali spremembe. V Miinchnu so šolo slovenskega slikarja Antona Ažbeta med drugimi obiskovali Ivan Bilibin, Kuzma Petrov-Vodkin, Mstislav Dobužib-ski, brata Vladimir in David Burljak, Igor Grabar. Po drugi strani pa so ruski trgovci z umetninami poskrbeli za širitev impresionističnih in postimpresionističnih del v domovini. V Rusiji so nove pobude doživele hiter uspeh, nastajala so umetniška društva (Sojuz ruskih hudožnikov, Alaja roza, Golubaja roza, Bubnouyi va-
let, UNOVIS), likovne revije (najpomembnejša je bila Mir Iskusst-va), ki so javnost seznanjale z novostmi. Likovni ustvarjalci so najprej delali pod vplivom ce-zannovskih, fovističnih, ekspresionističnih idej, s prehodom na abstrakcijo in nenehno željo po eksperimentiranju pa so se rodila gibanja, ki so sama postala zgled drugim. Malevič je s svojim supre-matizmom osvobajal umetnost kakršnekoli odvisnosti od predmetne stvarnosti s prikazovanjem breztežnih geometrij skih barvnih oblik, po drugi strani pa je Tatli-nov konstruktivizem težil k praktični uporabi novih oblik v povezovanju z vsakdanjim življenjem in tehničnim napredkom. Poleg teh dveh smeri je v Rusiji nastal še kubofuturizem, ki je združeval redukcionistič-ne ideje kubizna ter futuristične principe iluzije gibanja.
Na razstavi so predstavljena dela Valentina Ivanoviča Kurdova, Vladimirja Ivanoviča Kozlinskega, Ela Lisickega, Valentina Mihaj-loviča Joštuckega, Lazarja Mojsijeviča Hidekla, Nine Osipovne Kogan, Vere Mihajlovne Ermolajevne
Valentin Ivanovič KURDOV, 1905-1989, Kitarist, olje na platnu,
78 cm x 60 cm, 20. leta
ter drugih pripadnikov teh zvrsti. Usmerjeni so bili predvsem v radikalno abstraktno prikazovanje oblik in barv z geometričnimi težnjami. Nekateri avtorji so ostajali v sklopu figuralike, vendar so se prepoznavnih motivov posluževali zaradi želje po raziskovanju formalnih vprašanj. Eni in drugi so se osredotočali predvsem na medsebojna oblikovna razmerja, na soodvisnost ploskve in prostora ter odpirali pot razmišljanjem sodobne umetnosti.
Katarina Brešan
KOROŠKA
Občni zbor KKZ
n
Koroška bo ostala
dvojezična
n
V petek, 30. marca, je Krščanska kulturna zveza (KKZ) imela svoj redni občni zbor. Kot pri tovrstnih priložnostih je tudi tokrat bila v ospredju seveda današnja dejavnost organizacije, vendar sta se v svojih govorih tako predsednik dr. Janko Zer-zer kot tajnik Andrej Lampichler dokaknila tako preteklosti kot prihodnosti koroških Slovencev. Dr. Janko Zerzer je izpostavil vlogo, ki ga je organizirana prosvetna dejavnost, katere stoletnico praznujejo prav letos na Koroškem, imela pri ohranjanju kulture, jezika in identitete slovenskega življa na Koroškem. Tako kot v preteklosti je tudi v sedanjosti potrebno napeti veliko sil za ohranjanje materinščine na Koroškem, je dejal Zerzer. V ta namen je poudaril, kako uspešna in popularna je bila akcija Slovenščina moj jezik, njena idej-
na nadaljevalka z naslovom Čopi pa žal ni izpolnila pričakovanih rezultatov. Sicer pa je Zerzer dodal, da pričakuje, da bo v kratkem spet zaživela kaka podobna akcija s strani koroške mladine. V ta namen lahko tudi razumemo odločitev KKZ, da v svoj odbor kooptira člane iz vrst dijakov in študirajoče mladine iz Koroške, in to prav z namenom, da prevetrijo z mladostniško svežino in zagnanostjo delovanje KKZ. O slednjem je seveda spregovoril tudi tajnik Andrej Lampichler, ki se je spraševal, v čem naj bi bila tako imenovana "pregovorna" konservativnost KKZ, saj se organizacija že vrsto let ukvarja z dejavnostmi za mladino, kot so npr. jezikovne počitnice, ustavarjalni tedni in gledališki in lutkovni tabori, s katerimi vsako leto nagovarjajo več sto mladih. Oba govornika sta se v svojih na-
V
govorih dotaknila tudi sedanjega položaja, v katerem se nahajajo koroški Slovenci. Njuna analiza ni bila nič rožnata, saj se tako na koroški kot tudi na avstrijski ravni posveča premalo pozornosti vprašanjem koroških Slovencev, in to ne le pri vprašanju topografije, ampak tudi pri podpori kulture. Kljub temu pa je bera letnega delovanja dela KKZ opazna na različnih ravneh. Organizacija deluje tako kot povezava z društvi na podeželju, ne nazadnje pa predstavlja in promovira stike med koroškimi ustvarjalci in slovenskim kulturnim prostorom tako v zamejstvih kot v matici. Med trajnejše tovrstne vezi spadajo seveda Koroški kulturni dnevi na Primorskem in Primorski kulturni dnevi na Koroškem. Podobne predstavitve koroških ustvarjalcev so se odvijale tudi v različnih krajih v Sloveniji, vendar je ta del dejavnosti ponekod doživel tudi manjše zanimanje ter se je tako tradicija žal prekinila. Ob občnem zboru je izšla tudi obsežna publikacija, v kateri je podrobno dokumentirano delo tako KKZ-ja kot osrednje kulturne organizacije kot tudi njenih številnih članic. Iz tako bogate in raznovrstne kulturne bere pa bi lahko pritrdili zaključnim mislim dr. Janka Zerzerja, ki je parafraziral koroškega deželnega glavarja, ki si želi enojezično Koroško, ter dejal, da naj bo vodilo in cilj KKZ to, da Koroška ostane dvojezična..
Na občnem zboru so podelili tudi Janežičeva priznanja zaslužnim kulturnikom, in sicer Vitu Hazlerju, Eriki in Jožku Wrolich, Matevžu Fabjanu ter Jožku Kovačiču.
PR
Predstavitev monografije o Cankarju
Ivan Cankar in krščanstvo (1)
Akademik, literarni zgodovinar in dolgoletni predsednik SAZU dr. France Bernik je bil v sredo, 28. marca, gost Pokrajine Gorica, ki v sodelovanju s Fakulteto za tuje jezike in književnosti Univerze v Vidmu in z njenim goriškim oddelkom za prevajalce že nekaj let prireja srečanja, namenjena slovenskemu in furlanskemu jeziku in književnosti, letos na temo Med besedo in prevodom. Ob prisotnosti pokrajinske odbornice za kulturo Roberte Demartin je srečanje vodila prof. Tatjana Rojc. Za simultano prevajanje so poskrbele študentke goriškega letnika videmske univerze pod vodstvom prof. Marjete Kranner. Predavanje akademika Bernika objavljamo v nadaljevanjih.
Vprašanje o Cankarjevem svetovnem nazoru so si zastavljali že pisateljevi sodobniki, literarni kritiki in ocenjevalci njegovih del. Pozneje, po Cankarjevi smrti, je pisateljev pogled na svet pogosto zbujal celo večje zanimanje kot njegova umetnost. Cankarjeva idejna usmerjenost je spodbujala številne razpravljalce, ki so si prizadevali, da bi v pisatelju odkrili potrdilo za svojo podobo sveta, za svoj svetovni, politični, socialni ali verski nazor. Vse ali skoraj vse ideologije so si pisatelja lastile in ga izkoriščale. Seveda je vzrok za njegovo polaščanje tudi v Cankarju samem, ki je zapletena, celo kontroverzna osebnost. V svojem razmeroma kratkem času - umrl ja komaj dvainštirideset let star - je šel skozi različne slogovne načine literarnega ustvarjanja ob koncu 19. in na začetku 20. stoletja.
Soočil pa se je tudi z glavnimi ideološkimi usmeritvami pri nas v tem obdobju ali se je do njih opredeljeval - s katolicizmom, liberalizmom in socialno demokracijo.
Toliko bolj, ker se je v nekem času, v letu 1907, močno politično angažiral na strani socilade-mokratske stranke in razkril svojo idejno in ideološko naravnanost v tistem času. Razlago, da se naše razmišljanje po toliko pristranskih poskusih ponovno loteva zastavljene teme, je iskati v premalo upoštevani ali neupoštevani kronologiji Cankarjevih nazorov, v njihovi dinamiki, prepletenosti in zapletenosti, v njihovih razvojnih težnjah, ki so se naposled umirile in izoblikovale v pisateljevo zaokroženo podobo sveta.
Krščanstvo kot osrednja veroizpoved Slovencev je bilo v Cankarjevem literarnem ustvarjanju ves čas navzoče, tako v pozitivnem kot v negativnem smislu. Na tak pisateljev odnos do katoliške religije je skozi obdobja njegovega življenja vplivalo tudi več pomembnih dejavnikov. Eden glavnih je nedvomno Cankarjeva zgodnja izguba vere, o kateri govori pisatelj na več krajih v svojih delih. Spomini na otroštvo in mladost se pri njem vedno najtesneje povezujejo s spomini na mater, ti spomini pa se praviloma prepletajo z njegovim odnosom do krščanstva. Znano je, da se je pisatelj že zgodaj začel od-tujevati veri staršev, da ob materini smrti leta 1897 ni bil več cerkveno veren. "Da me je kdo vprašal, če zahajam k maši in k spovedi, če molim zvečer in zjutraj, bi se mu bil smejal". V mladosti Cankarjeva zavest o svetu ni bila več konfesionalna zavest,
"tuja učenost" mu je odprla nova spoznanja, utemeljila nov svetovni nazor, ki ni bil istoveten s krščanskim pogledom na življenje. Nasprotno je njegova mati ostala do smrti "bel in čist otrok" ali "otrok svojih otrok". Pisatelj večkrat izjavlja, kako tuja mu je bila v mladih letih cerkvena vernost z liturgijo vred, ki jo je kot ministrant dobro poznal: "Bali smo se mežnarja, ne Boga". Neredko Cankar tudi v literarnih delih, ki niso neposredno avtobiografska, označuje otroško vernost kot dokončno preteklost, kot čas, ko je bil "še kristjan", ko je še "klečal pred oltarjem..." Zdaj je seveda drugačen. Nov pogled na svet, do katerega se je dokopal in ki je povsem nasprotoval tradicionalni katoliški vernosti, se je izražal v njegovih pismih in literarnem delu. Zlasti v nekaterih pripovedih iz zgodnjega dunajskega obdobja se je pisatelj kritično opredeljeval do krščanstva in njegovega moralnega nauka. V zbirki kratke proze Knjiga za lahkomiselne ljudi (1901), predvsem v pravljični povesti Kralj Malhus, najdemo ideje materialistične antropologije in Nietzschejeve filozofije, trditve, da je človek ustvaril boga in kralja, da je idealni človek močni človek onstran dobrega in zlega, da je morala "kralj brez kraljestva". V tem času je Cankar sploh zavračal moralo, ne samo krščansko, tako da jo je relativiziral. Po njegovem imamo cerkveno moralo, državno moralo, splošnočloveško moralo in posebno slovensko mora-
lo.	V zgodnjih dunajskih letih je
Cankar radikalno zavračal tudi krščanstvo v celoti. "Strup" krščanstva, piše v povesi Profesor Kosirnik, se je zalezel ljudem v dušo in "ni danes naroda, ki bi bil tako do kosti pobožen, hlapčevski in plah, tako Bogu vdano na smrt pripravljen", kot je slovenski narod.
V takem miselnem ozračju ni bilo pogojev, niti priložnosti, da bi pisatelj pozitivno pomislil na krščanstvo ali na Sveto pismo. So se pa v njegovi zavesti odvijali vzporedni procesi, in prav idejna raznorodnost, če ne kar protislovnost nazorov je v Cankarju sprožala premike. Tako Cankar v materinskih črticah nikoli ne govori zgolj o izgubi svoje vernosti, zmeraj izpoveduje še nostalgijo po izgubljenem. V njem se oglaša tisto, kar je nejasno čutil že nekaj časa, "tisto koprnenje, ki je zdaj zavedno, silno in grenko: da bi bil kot ti, o mati, cvet na polju; da bi nikoli ne okusil spoznanja". Ne zadovoljuje ga racionalna razlaga pojavov oz. "tuja učenost" ali
kakor že imenuje svojo predstavo o svetu. Čeprav se z materino vero ne more več poistovetiti, mu prav ob misli nanjo ostaja "pregrenko hrepenenje". Mati je zanj idealna podoba samoodpove-danja, nesebičnega žrtvovanja za druge, podoba trpljenja, polnega življenja. Imenuje jo "svetnica mučenica", njeno pismo "sveto pismo", spominsko potovanje k njej "sveto božjo pot", njeno brezmejno razdajanje za družino "sveto obhajilo".
Drugo, kar je v Cankarju spodbujalo razpoloženje za drugačno, za spremenjeno razmerje do "zavrženega" krščanstva, je njegova etična senzibilnost. Materinske črtice, napisane večidel v ljubljanskem, t.i. zadnjem obdobju njegovega življenja in s tematiko spominjanja, razkrivajo pisateljevo izjemno moralno občutljivost in samoobtoževanje kot posledico te občutljivosti. Razkrivajo lastnost, ki je bila kot temeljna sestavina njegovega doživljajskega sveta značilna zanj že v mladih letih. Imenuje jo "prvotno besedilo življenja". V Skodelici kave opredeljuje npr. v tej luči greh oz. moralni prekršek kot zanikanje človekovega najbolj osebnega čuta, kot zanikanje srca. Drugače kot država: "Srce ni kazenski zakonik, da bi razločevalo med pregreškom in hudodelstvom, med ubojem in umorom". Drugače kot katoliška cerkev: "Tudi ni srce katekizem, da bi razločevalo med malimi in neglavnimi grehi, da bi razločevalo med njimi po besedi in zunanjih znamenjih... Le malo grehov je napisanih v katekizmu in še tisti niso poglavitni. Če bi bilo srce spovednik - dolga in strašna bi bila spoved!". Cankarjeva merila za etično vrednotenje človekovih dejanj in misli so bila, kot vidimo, veliko strožja od meril države in cerkve. Zanj je srce najbolj pravičen in hkrati najstrožji sodnik, ki mu ne uide nobena, tudi najmanjša kršitev moralnega čuta. Zlasti neprizanesljivo in neusmiljeno je srce za krivice, storjene proti človeku, ki ga ljubimo ali bi ga morali ljubiti. V Skodelici kave in drugih črticah, npr. v Svetem obhajilu in Grehu, je pisateljeva etična rahločutnost prignana do skrajnih meja.
Vendar ima splošnočlo-veška, nedvomno krščanska etična občutljivost v Cankarjevih literarnih delih še dolgo časa, do konca dunajske dobe in čez, močno opozicijo. Po eni strani se ji upira etični relativizem. Pripovedovalec v Grešniku Lenartu (1914/15) se sprašuje: Kaj je grešnost, kaj čednost? Ali ni mogoče, da se prelivata neopaženo in neopazno druga v drugo... Da bi si pred vse-gavednim sodnikom bili sestri... enaki po vrednosti in zasluženju, še celo enaki po trpljenju? Še dlje gre zdravnik v Lepi Vidi (1912), ki trdi, da so najbolj človeški in najbolj srečni tisti, "ki ne vedo', kaj je kesanje, kaj so sanje, kaj je hrepenenje... tisti, ki žive lepo in veselo' pod božjim soncem kakor žival in kakor rastlina..." Radikalno zagovarja svoj moralni oz. imoralni nazor zdravnik v romanu Volja in moč (1911), ki prepričuje prijatelja, da je tudi za laž, za krivico, za zavestno sebičnost treba imeti "moči in ne samo zavestne volje".
/dalje France Bernik
NOVI
GLAS
Nadaljuje se politični osip v LDS
Kratke
Odločneje pri sporazumevanju s Hrvaško
V Sloveniji je bilo v preteklih dneh, ki dajejo časovni okvir našemu razmišljanju, veliko dogodkov, ki imajo po večini tudi politični pomen in razsežnosti. Nadaljuje se razpadanje LDS, stranke, ki se po parlamentarnih volitvah leta 2004 ni mogla, znala ali hotela prilagoditi novi vlogi v opoziciji. V državnem zboru ima zdaj samo še 11 poslancev, osip stranke pa se bo, kot kaže, še nadaljeval. V nekaterih okoljih, denimo v Kranju, so privrženci LDS poslance, ki so pristopili v druge stranke, po večini k Pahorjevim socialnim demokratom, začeli obtoževati, da so prevarali svoje volilce. "Izvoljeni so bili na eni listi in zagovarjali njen program, potem pa so odšli drugam", opozarjajo. Obsojajo zlasti Antona Ropa, nekdanjo prvo osebnost naj-večje vladne stranke, ki se je za hrbtom LDS tajno dogovarjal z Borutom Pahorjem o prehodu k socialnim demokratom. Ali pa primer dr. Mateja Lahovnika, ki se je zanj LDS vključno s predsednikom Jelkom Kacinom zelo trudila, da je bil izvoljen za poslanca v Kranju. Njegovi tedanji volilci so ogorčeni, ker je zapustil stranko in sooblikoval politično združenje Zares, ki naj bi bilo temelj za ustanovitev nove politične stranke v Sloveniji. Zlasti manjše stranke obsojajo prehajanje poslancev iz ene stranke v drugo, kar naj bi bilo moralno, etično in politično sporno ali kar neprimerno, toda dodajajo, da bodo take primere ocenili volilci na naslednjih državnozborskih volitvah, jeseni leta 2008.
Po spremembah (prehodu poslancev) prihaja do novosti v sestavi in vodstvih posameznih
parlamentarnih teles. Državni zbor pa redno zaseda in deluje. Ustanovili bodo kar dve parlamentarni preiskovalni komisiji, eno na zahtevo opozicije in drugo na predlog vladne koalicije, ki naj bi končno raziskali primere morebitnih nepravilnosti in špekulacij pri trgovanju z orožjem, ki da so se v Sloveniji domnevno dogajali ves čas po osamosvojitvi države. Parlament pa je sprejel zalo pomemben zakon o romski etnični skupnosti v Sloveniji. Slovenija je prva država v EU, ki ima ta zakon, s katerim bo postopno moč rešiti številne probleme Romov, ki naj bi jih bilo v Sloveniji nemara okoli 7 ali 8 tisoč. Očitno je, da je sprejem zakona spodbudil in pospešil znani primer romske družine Strojan, ki je dolgo časa neugodno odmeval v Sloveniji in tudi v tujini.
Zapleteno in kritično je stanje odnosov s Hrvaško.
Med državama ni prijateljstva in tvornih odnosov, temveč med t.i. navadnimi ljudmi nastaja ozračje sumničenj, predsodkov ali celo sovraštva. Slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel in hrvaški premier Ivo Sanader seveda zatrjujeta drugače. V Sloveniji pa se uveljavlja odločnejša politika v odnosu do sosednje Hrvaške, ki je prinesla prve uspehe. Hrvaška je končno odprla svoj trg nepremičnin tudi za Slovence, čeprav z veliko zamudo v primeru s Slovenijo,
saj Hrvatje pri nas že dolgo časa lahko kupujejo hiše, stanovanja, zemljišča in druge nepremičnine. Seveda pa je potrebna previdnost, saj bo treba šele videti, kako bo Hrvaška sporazum s Slovenijo o nakupu nepremičnin uresničevala. Enega večjih uspehov Slovenije v odnosih s Hrvaško pomeni sklep zunanjepolitičnega odbora evropskega parlamenta, ki je zavrnil predlog poročevalca Hannesa Swo-bode, da bi v poročilo o napredku Hrvaške na poti v EU zapisali določilo, da bi državi, če se jima ne bi uspelo dogovoriti glede spornih vprašanj o meji, sprejeli arbitražo. Zoper takšno določilo so skupaj odločno nastopili poslanci iz Slovenije v Evropskem parlamentu. Slovenija na podlagi slabih izkušenj ne verjame v verodostojnost Hrvaške oz. njene vlade, saj sosednja država nikoli
Anton Ro
doslej ni spoštovala sprejetih sporazumov in drugačnih dogovorov. Zmeraj je sprejemala enostranske ukrepe in Slovenijo na različne načine izsiljevala. Zunanje ministrstvo je sporočilo, da je Hrvaška samo v zadnjih
nekaj letih izvedla vsaj 20 enostranskih dejanj zoper Slovenijo, s katerimi je "popravila" stanje na terenu. O odnosih s Hrvaško bo kmalu razpravljal Državni zbor, ki bo sprejel tudi stališča glede meje med državama. Predsednik Slovenske narodne zveze pri SLS, Marjan Podobnik, pa je napovedal možnost referenduma zoper sprejem Hrvaške v EU. Podpise zanj menda že zbirajo. Po neki anketi bi se na referendumu več kot 80% volilcev izreklo proti sprejemu Hrvaške v evropsko povezavo.
Podpora Janezu Janši na mesto premiera po naslednjih parlamentarnih volitvah leta 2008
V Sloveniji še nadalje prirejajo ankete in javnomnenjske raziskave o mestu strank oz. posameznih politikov v družbi ali državi. Pri tem ugotavljajo tudi zlorabe, ki jih izvajajo v korist določenega dela politike. Po neki anketi naj bi npr. SDS Janeza Janše v zadnjem času nazadovala kar za 10%, česar ni potrdila nobena druga javnomnenjska raziskava. Zanimiv preobrat pri merjenju deleža in vpliva voditeljev dveh največjih političnih strank, Janeza Janše in Boruta Pahorja, se je zgodil v TV oddaji Trenja, komercialne televizije Pop TV. Na vprašanje, koga bi želeli imeti za predsednika vlade po naslednjih parlamentarnih volitvah, se je 63% sodelujočih izreklo za Janeza Janšo, 31% pa za Boruta Pahorja.
Marijan Diobež
Vodnik dogodkov iz novejše zgodovine na Primorskem oz. Goriškem
Cas od konca prve svetovne vojne pa do osamosvojitve Slovenije
den 21. september 1922. Tedaj so vojaški naborniki iz Gradišča in Renč sneli italijansko zastavo pred šolo v Renčah in jo zažgali. Fašisti so se maščevali s požigom hiše Alberte Vižintin v Renčah. Leta 1924 je spontano pričela nastajati ilegalna narodnoosvobodilna organizacija Primorcev za osvoboditev Primorske izpod fašizma. Nadela si je ime TIGR. Dne 31. avgusta leta 1927 se je na pobudo in v organizaciji Alberta Rejca in Zorka Jelinčiča na Nanosu zbralo več članov organizacije TIGR. Sprejeli so enotna programska izhodišča in več sklepov, ki so vplivali na nadaljnjo krepitev delovanja organizacije. Napisano je, "da je 16. februarja v Gorici umrl skladatelj, pevovodja in zaveden Slovenec Alojz Bratuž, ki so ga fašisti 25. decembra 1936 zastrupili s strojnim oljem." Ob navedbi tega dogodka je objavljena tudi fotografija Lojzeta Bratuža in žene Ljubke Šorli na njun poročni dan.
Naveden je tudi 13. maj 1941, "ko se na Mali gori nad Ribnico v lovsko kočo zatečejo tigrovci Danilo Zelen, Ferdo Kravanja in Anton Majnik. Zjutraj tega dne jih obkolijo in napadejo italijanski vojaki. V spopadu je Danilo Zelen padel, Majnika so zajeli, vendar mu je uspelo zbežati. Kravanjo so ranjenega ujeli in ga odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Pozneje je od tam s pomočjo Osvobodilne fronte zbežal."
Vodnik najpomembnejših datumov in dogodkov iz novejše zgodovine na Primorskem oz. na Goriškem, z naslovom Da ne pozabimo, je tudi bogato ilustriran.
M
Zbral in uredil: Rino Velikonja
Območno združenje borcev in udeležencev narodnoosvobodilnega boja v Novi Gorici je izdalo vodi-nik s prikazom najpomembnejših dogodkov, ki so se zgodili v Primorski oz. v njenem okviru na Goriškem v obdobju od konca prve svetovne vojne pa do ustanovitve samostojne slovenske države. Gradivo je zbral in uredil Rino Velikonja, nekdanji gospodarstvenik, rojen na Predmeji in zdaj član vodstev združenja borcev v Novi Gorici in Sloveniji. Delo je celovito ter vsebuje, kot je napisano, datume in dogodke, ki so se zgodili v naši novejši zgodovini, tako da ima značaj in pomen pravega vodnika, uporabnega za vsakogar. Preteklost je opisana v poglavjih oz. sklopih, ki imajo naslove: Dogodki, ki jih Primorci ne smemo pozabiti; Težkih 25 let pod fašizmom; Pomembni dogodki na ožjem Goriškem med narodnoosvobodilnim bojem; Drugi pomembni dogodki, ki se jih spominjamo na vsakoletnih proslavah; Nekaj najpomembnejših dogodkov doma in na tujem v drugi svetovni vojni; Pot v lastno državo.
drugače kot druge slovenske pokrajine. Pričelo se je že s podpisom Londonskega sporazuma med silami Antante in Italijo, 26. aprila leta 1915. Tajna organizacija TIGR (Trst, Istra, Gorica, Reka) je v času fašizma na Primorskem oživljala in krepila narodno zavest in organizirala razne oblike odpora prti fašizmu." Opis zgodovinskih dogodkov 20. stoletja na Goriškem in drugod na Primorskem ni namenjen le izobraževanju, ampak je nastal predvsem v želji, da bo pomagal pri iskanju dodatnih virov in literature. Vodnik obsega 103 strani velikosti brošure, kot prva izmed zgodovinskih dogodkov pa sta navedena podpis Rapalske pogodbe, s katero je Primorska postala del italijanske države, ter ustrelitev primorskih rodoljubov Zvonimirja Miloša, Ferdinanda Bidovca, Frana Valenčiča in Frana Marušiča na gmajni pri Bazovici, ki so bili obsojeni na prvem tržaškem procesu. Med nemara manj znanimi dogodki je nave-
Zamisel o izdaji vodnika so podprle tudi druge odporniške organizacije, TIGR, Območno združenj e veteranov vojne za Slovenijo v Novi Gorici, Društvo Sever za severno Primorsko in Društvo vojnih invalidov za se-
verno Primorsko. Avtor je zapisal, "da vodnik zajema dogodke dvajsetega stoletja na Goriškem, ki je doživljalo zgodovino tistega časa
Zlatko Jenko
Po omenjenem incidentu, 11. marca, del javnosti, vključno z mnogimi lovci, opozarja na pomanjkanje meril in odgovornosti do medvedov, kar ogroža stalež te divjadi. Po zakonu je skrb za medvede poverjena zgolj zavodu za gozdove Slovenije, ki pa naj bi na tem področju deloval slabo oz. neodgovorno. V zadnjih petih letih je v Sloveniji človek posredno ali neposredno pokončal 488 medvedov, v obdobju med leti 1874-1938 pa sojih pokončali veliko manj, vsega 143 medvedov. Mednarodno priznani strokovnjaki že več let opozarjajo na previsok odstrel medvedov. Leta 2002 je bilo odstreljenih ali poginulih zaradi nesreč 116 medvedov, kar naj bi bilo preveč in na škodo staleža. Nihče v Sloveniji ne pozna resničnega števila medvedov, kar bi bilo podlaga za odstrel. Evropska komisija je že aprila 2003 opozorila Slovenijo, naj vzpostavi sistem ocenjevanja številnosti medvedov na znanstveni podlagi, a to še ni storjeno. Zaradi tega so mogoče špekulacije s staleži zveri, kot so medvedi, pri tem pa skupine v kmetijstvu sodelujejo s svojimi političnimi zavezniki.
Znani slovenski biolog dr. Boris Kryštutek je opozoril, da medvedi v Sloveniji še nikoli formalno niso bili tako zaščiteni, kot so sedaj, prav tako pa jih niso nikoli tako množično ubijali. Navedel je, da so lovci z izpitom in dolgim lovskim stažem samo v zadnjih dveh letih po nesreči na lovu ustrelili štiri lovce. Toliko smrtnih primerov niso prizadejali vsi medvedi v preteklih sto letih in pri vseh prebivalcih Slovenije. V zadnjih nekaj letih so več smrti in invalidnosti v Sloveniji povzročile bolezni, kijih na ljudi prinašajo klopi, kot pa vsi medvedi v zadnjih sto letih.
Zakon o verski svobodi v Sloveniji je začel veljati 3. marca
Zakon o verski svobodi v Sloveniji, ki gaje po dolgih razpravah in zapletih sprejel parlament, velja od 3. marca dalje, toda postopek do trajne uveljavitve še ni končan. Sile, stranke, nekateri poslanci in politiki namreč vztrajajo pri stališčih, da zakon omogoča prednostni položaj in vlogo rimskokatoliški Cerkvi v odnosu do drugih verskih skupnosti v Sloveniji ter da je v nasprotju z ustavnimi določili o ločenosti države in Cerkve.
V državnem svetu, to je drugem domu slovenskega parlamenta, je prevladalo odklonilno mnenje svetnika Zlatka Jenka, zato so sprejeli pobudo, da mora zakon o verski svobodi v ustavno presojo. Vendar zakon še velja, dokler morda ustavno sodišče ne bi razsodilo drugače. Spominjamo, da so državni svetniki enkrat že izglasovali veto na novi verski zakon, med glavnimi pobudniki pa je bil prav tako Zlatko lenko. Veto pa ni imel učinka, saj so zakon koalicijski poslanci v državnem zboru še enkrat soglasno sprejeli oz. podprli. Zdaj pa zlasti poslanci iz Slovenske nacionalne stranke grozijo, da ne bodo pustili, da bi novi zakon o verski svobodi zaživel tudi v praksi.
Občina Brda se bo pobratila z občino Pliberk na Koroškem
Občini Brda in Pliberk na Koroškem, kjer prebivajo tudi prebivalci slovenske narodnosti, že več let razvijata stike na mnogih področjih in poglabljata sodelovanje. Najpomembnejši srečanji med občinama in njunimi prebivalci sta ob prazniku češenj v Brdih, ko pride na obisk vsaj en avtobus Pliberčanov, ter v mesecu septembru ob tradicionalnem sejmu v Pliberku. Na tem sejmu zmeraj sodeluje tudi Vinoteka iz Brd.
Občina Pliberk je željo po pobratenju izrekla že lansko leto, kar je s posebnim sklepom potrdil tudi tamkajšnji občinski svet. Taksklep bo zdaj sprejel tudi občinski svet občine Brda. Pobratenje dveh prijateljskih občin bodo uradno izvedli med praznikom češenj v Brdih, v mesecu juniju.
Polemično o medvedih v Sloveniji
V slovenskih časnikih objavljajo polemične prispevke o medvedih, povod zanje pa je bil primer iz Ponikev pri Cerknici, kjer je medvedka hudo poškodovala domačina v gozdu pred brlogom, ker je nagonsko občutila, da ogroža njena mladiča. Človek bo zaradi poškodb najbrž postal invalid, šest tednov stara mladiča pasta po treh dneh v brlogu poginila od lakote, ker so lovci medvedko pregnali s streli nanjo in v zrak, tako da svojih mladičev ni mogla prehraniti.
Gianni Barral / Ezio Martin /: Borovnica ’45
Dragocena knjiga o naši burni
■	•	•	■	•	■	I.	VVl	•
zgodovini za zdaj le v italijanščini
Ko je pred skoraj dvajsetimi leti v tržaški reviji Zaliv, ki jo je ustanovil in urejal Boris Pahor, v treh nadaljevanjih izšel dnevniški zapis Giannija Barrala pod pomenljivim naslovom Veličina in beda nekega obdobja, je le malokdo vedel, da gre za avtorja, ki ga je vojna usoda kot italijanskega častnika (podporočnika) privedla v gorati del takratne goriške pok-rajine, na cerkljansko Bukovo, od koder je kmalu odšel na Knežo, v spodaj ležečo dolino Bače, ki ji v povojnem času pravijo Baška grapa; torej za človeka, ki so ga ljudje na Cerkljanskem in zlasti na Tolminskem v hudih časih sprejeli za svojega, saj jim je že ob prvem stiku izkazal zaupanje in spoštovanje. Nemudoma se je naučil slovenščine, kot človek provansalskega rodu iz Piemonta je vzljubil naše gorjanske ljudi. Tudi poročil se je z domačinko s Kneže, čeprav je do poroke leta 1951 v Turinu moralo preteči sedem let raznih ovir in peripetij. V povojnih letih se je spoprijateljil s pisateljem Francetom Bevkom in mu prevedel številna dela, kot je prevajal tudi druge pisatelje in pisce, med njimi Prežihovega Vo-ranca in Borisa Pahorja; za prevod Pahorjeve Nekropole je prejel Kosovelovo nagrado, ki jo podeljujejo v Tržiču na Goriškem. Goriškim Slovencem, ki jih rad obiskuje, je postal bolj znan prav s prevodom Prežihovega Doberdoba, ki je izšel pri Goriški Mohorjevi družbi. Čeprav je pisateljeva anagrafska istovetnost tudi v pred kratkim izšli knjigi BOROVNICA '45, al confine orientale dTtalia in s podnaslovom Memorie di un uf-ficiale italiano še vedno zakrita -avtor je to storil iz poudarjene nepristranskosti, saj bolj kot me-moarist želi biti pričevalec - ko govorimo o Gianniju Barralu, mislimo na Ezia Martina, ki je v svoji osebi doživljal vojna dogajanja v Baški grapi, konec vojne, jugoslovansko ujetništvo in predvsem tri mesece življenja v borovniškem zloglasnem taborišču za vojne ujetnike. (Naj tu pojasnimo, da je bilo Gianni ime njegovemu očetu, Barral pa se je po dekliško pisala njegova mati.)
Če je bilo Barralovo prvo vojaštvo po slučajni rešitvi iz Ru-
VIDA VALENČIČ
sije, ko je prišel na študijski dopust v rojstni Turin in so ga potem z bataljonom alpincev poslali, kot rečeno, najprej na Bukovo in potem na Knežo, več ali manj običajna usoda tedanjih vojaško obveznih letnikov italijanskih državljanov, pa je bilo njegovo drugo vojaško oziroma
Martin
vojno obdobje v Baški grapi z gledišča druge strani med vojno in po njej kar precej ponesrečena izbira. Barral se je "pustil"po-novno mobilizirati zaradi svojega spoštljivega zaupanja kapitanu Mognaschiju, poštenemu in treznemu častniku, pravi dobričini, s katerim je bil preživel nekaj vojaških mesecev že pred 8. septembrom 1943. Barralov osebni in družinski položaj doma v Piemontu je bil tak, da si je želel ven, pa kamorkoli že. Stotnikov poziv je prišel kot nalašč. Saj je Giannija neustavljivo vabila nazaj Baška grapa, kjer je bil v neverjetno kratkem času skoraj čudežno spoznal slovensko ljudstvo in ga vzljubil, kmalu pa si je tu dobil tudi svojo pravo zaročenko, ki ga je čakala s čustveno močjo mladih ljudi. Tam daleč na vzhodu razsute države, ki je pred tem četrt stoletja raznarodovala Slovence, kar ga je kot provansalskega piemontskega manjšinca še posebej prizadelo, tam v goriških tolminskih gorah je bil začasno pustil svoje vroče hrepenenje po sreči, ki ga je zdaj z vso močjo klicalo in vabilo, kljub očetovim skrbnim svarilom, naj se ne podaja v “Venezio Giulio", kjer mu morda preti smrtna nevarnost. Mnogo močnih razlogov je botrovalo njegovi odločitvi, le eno
samo nasprotno dejstvo je zanemaril, da namreč gre v vojaško skupino, ki ni več kraljevska vojska, temveč bersaljerski bataljon Mussolinijeve "Socialne republike", ki bo pred partizansko vojsko varoval in branil bohinj-sko-baško železnico ("transalpi-no") pod nemškim nadzorstvom. Sicer pa je v Baški grapi pozneje skrbel, da njegovi podrejeni niso delali težav prebivalcem. Prav slednji so ga po vojni skupaj z nekaterimi terenci in partizani ščitili in zagovarjali. To ob Barralovi knjigi omenjam predvsem zato, da ne bi kdo mislil, da se kaj skriva, sicer pa bo bralec tako ali tako vse izvedel iz dela samega, saj avtor-junak vse jasno in odkrito razloži. Moram pač na to opozoriti tudi zaradi neke politične, enostranske in krivične obsodbe Barrala, ki jo je nestrpni kritik objavil v Primorskih novicah pred dvema letoma. Gre za polemiko, ki se je bila sprožila ob sicer zelo uspešnem slovenskem dokumentarnem filmu s slovensko-provansalskim naslovom Priča/Temuen producenta Janeza Pirca in Televizije Slovenija. Film je v bistvu ekranizacija (scenarist Tomaž Letnar) Barralove-ga spominskega pričevanja, ki ga zajema pričujoča knjiga. Barra-lovo delo, ki je izšlo pri založbi Paoline kot idealen prispevek k boljšemu medsebojnemu poznavanju in spravi po zaslugi go-riškega čezmejnega društva Concordia et Pax (Gorica/Nova Gorica) pod glavnim naslovom Borovnica '45 in sta ga podprli goriška Pokrajina in občina Gorica, odkriva v Sloveniji skoraj povsem neznano in pozabljeno zloglasno taborišče vojnih ujetnikov v Dolu pri Borovnici, katerega "gost" je bil tri mesece tudi Barral.
Tenkočutnemu taboriščnemu trpinu Barralu se je nenadoma, zaradi odličnega poznavanja italijanščine in slovenščine, tudi knjižne oziroma pisne, edinemu, ki je bil tega sposoben med tisoč in več ujetniki in njihovimi stražarji, položaj stoodstotno spremenil na boljše. Postal je administrator komande taborišča! Njegovi epsko-lirski opisi so avtentični in kot taki dragocen nepristranski dokument tistega časa in tistih razmer takoj po vojni. Kot v živem gledališču nastopajo
KO SE DOTAKNEŠ OSEBE
Drugačno mnenje?!
Večkrat se sprašujem, ali neki "običajni bralec", po katerem naj bi merili odziv na naše pisanje, sploh obstaja. Ali ni mogoče nevarno že samo razmišljanje o njem? Ali dejstvo, da deluješ v ožji skupnosti in se zato tudi zavedaš, da se bodo številni v pisanju prepoznali, ne zavaja človeka? Ali ni zmotno ravno dejstvo, da podzavestno napišeš to ali ono ravno zato, ker poznaš bralca? Nedvomno res.
Takrat že vnaprej veš, da si omejen, da bo tvoje pisanje omejeno, ker se ne znaš dovolj distancirati in prekoračiti te ovire v sebi. Ožja skupnost je pač ožja skupnost, z vsem tem, kar predpostavlja.
Ze nekajkrat se mi je dogodilo, da je po intervjuju, ko je bilo vse že posneto, oseba izrekla nekaj zelo pomenljivega, mogoče perečega, ali delikatnega ali v neskladju s prevladujočim »manjšinskim mnenjem«. In, zavedajoč se ugasnjenega mikrofona, mi obrazložila to svoje mnenje ter me prosila, da bi ne šlo v oddajo. In za koliko vseh teh neslišanih stavkov, misli, dognanj mi je žal, da je ostalo tam, zaprtih v prostoru, brez možnosti soočanja. Ožja skupnost je tudi to. Večja
A
varnost, a obenem tudi težje soočanje z vsem, kar ni v skladu z neko normo, s prevladujočim stanjem. Cele raziskave, ki so morale ostati v predalu, ker rezultati sploh niso bili tako pozitivni, kot si je naročnik pričakoval, nasprotno. Debata o šoli, medijih, koliko mnenj ni v javnosti nikoli izrečenih zaradi nekega strahu, da greš proti toku?!
Spominjam se uveljavljenega glasbenika, ki je jasno izrazil lastno mnenje, da se v manjšini ne goji dovolj drugih glasbenih zvrsti, poleg klasične glasbe in zborovskega petja. Mnenje, ki se gotovo kreše s prevladujočim prepričanjem. In sploh ni tako neverjetno polemično ali kontroverzno.
Vse zamolčano nam seveda vse prej kot koristi. Ne dovoljuje nam, da bi zrasli tudi preko soočanja z različnimi mnenji. Mogoče ne znamo dovolj razlikovati med kritiko in predstavitvijo drugačnega stališča. Bojimo se, da bi vsako izrečeno mnenje, ki ni v sozvočju s prevladujočim, bilo avtomatično sprejeto kot gola kritika. Kar pomeni negativno stališče. Ne znamo sprejemati različnih mnenj in si ob njih zastaviti vprašanja, ki bi nam gotovo koristila.
osebe, dobre in slabe, s svojimi vrlinami in napakami. Stražarsko moštvo je bilo dolgo v rokah Primorske čete; nazorno so prikazani zlasti nekateri Brici. "Predzgodba Borovnice" je smiselno in naravno vpletena v knjigo. Isti pisec-junak je namreč doživljal vojni čas in prve povojne dni na Primorskem. S slogovno bogato in jasno ter prisrčno govorico nam slikovito približa čas in njegov utrip, s sposobnostjo pogleda v človeško dušo. Pri opisih bojev v Baški grapi je natančen vojni poročevalec, ki se noče izneveriti resnici in ni nagnjen k pretiravanjem. Njegova poročila so po vojni upoštevali tudi nekateri slovenski zgodovinarji.
Barral, ki mu je po lastnih izjavah šlo predvsem za pričevanje, s filozofsko mirnostjo opisuje tudi tragične dogodke, čisto realistični prizori so prikazani s pra-
vo mero in izrazoslovjem, veselejšim dogodkom ne manjka njegovega frankofonskega espri-ta in celo nekaj blage ironije, za vsem pa iz ozadja žari njegova vse razumevajoča, a jasna in čista človeška etika. Italijanska pripoved je narahlo posejana s slovenskimi (tolminskimi) izrazi v poševnem tisku, ki branju dajejo okus pristnosti kot rozine v potici. Saj kako bi v italijanščino polnovredno prestavili slovensko krušno peč, ki zlasti v tolminskem alpskem svetu predstavlja najimenitnejšo hišno napravo, ki ne služi samo za ogrevanje, za toploto in peko kruha, temveč tudi za sušilnico, ležišče, otroško igrišče, za molitev in družabnost ... Tako italijansko besedilo krasijo besede kot izba, mati, teta, pojavljajo pa se tudi izrazi, ki sta jih Slovencem prinesla vojna in revolucija: titovka, miting, terene, ozna, narodna zaščita, tovariš.... Zaradi teh jezikovno slogovnih drobnih posebnosti se bo italijanski bralec verjetno počutil bolj domačega v slovenskem predstavnem svetu in njegovem dogajanju. Bralci iz Furlanije Julijske krajine in drugi bodo morda iz knjige odnesli tudi spoznanje, kako dragoceno in koristno je znanje dveh jezikov
in kako abotna in krivična je gonja proti "bilingvizmu". Knjiga o "Borovnici" je dragoceno zapisano pričevanje o težkih časih in usodnih zgodovinskih preobratih na naših domačih tleh. Njeno zgodovinsko veljavnost podpira tudi skrbna zgodovinska raziskava, "Inquadra-mento" Raoula Pupa. Ganljivo prepričljiva je, ker je pisana iz življenja samega in ne morda iz prevzetega, prebranega ali preštudiranega gradiva. Mimo zanimive zgodovinske tematike bralca osvaja tudi njena povsem literarna kakovost, saj je pričujoča knjiga primer verodostojnega in posrečenega zlitja treh načinov pisanja: zgodovinskega, memoarskega in čisto leposlovnega. Čim prej naj bo v celoti prevedena v slovenščino in opremljena s širšo predstavitvijo Ezia Martina (Barrala), v kateri naj bo vključen prikaz njegovega obširnega in za Slovence in Italijane pomembnega prevajalskega opusa. Lepo in prav je, da je bila knjiga uradno predstavljena na goriški Pokrajini (večer je vodil Franco Miccoli), saj je to delo, ki se tiče italijanske in zlasti slovenske zgodovine, pa tudi burne preteklosti Goriške.
Tomaž Pavšič
rntport - export
PODJETJE
ZASTOPA VRSTO PROIZVAJALCEV KMETIJSKIH STROJEV, MED KATERIMI ŽE 40 LET TOVARNO KOSILNIC
^SIP ,TOVARNE
IN LASTNE BLAGOVNE
15 LET TOVARNO
FERRARI
vitn mmm*
O-VERIGA9
ZNAMKE (TISKO) IN
LETOS PRAZNUJEMO 80-LETNICO NEPREKINJENEGA DELOVANJA. DRŽIMO BESEDO IN SE PRIPOROČAMO!
TRAKTORJI
ZA GORIŠKO IN TRŽAŠKO (I)
import - export
GORICA, Ul. Terza Armata179 e-mail: info@terpin.it - www.terpin.it
ZA PRIMORSKO IN NOTRANJSKO (SLO)
nipret
DORNBERK (SLO)
Tabor 64a, www.nipret.si e-mail: info@nipret.si
HURLIMANN
*
Švicarske korenine • Nemško srce Italijansko oblikovanje
Tel.: (0039) 0481 521951 ■ Faks (0039) 0481 522601 UGODNI POGOJI - SERVIS - NADOMESTNI DELI
NOVI
GLAS
GLAVNI UREDNIK Andrej Bratuž - ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednik dr. Damjan Paulin Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.it Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.it Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail uprava@noviglas.it
www.noviglas.it
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it LETNA NAROČNINA: Italija 45 evrov, Slovenija 48 evrov, inozemstvo 85 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Tmedia, Korzo Verdi 51 - Gorica, ul. Montecchi 6 - Trst.
Brezplačna tel. št. 800 129452, iz Slovenije in tujine 0039 0481 32879. E-mail advertising@tmedia.it Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
liC
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
To številko smo poslali vtisk v torek, 3. aprila, ob 14. uri.
NOVI	"1*1	~\
glas	Gradnikova	proslava	 5.	aprila	2007	J9
Vgoriškem Kulturnem centru Lojze Bratuž so v petek, 30. marca, priredili slovesnost ob 40-letnici smrti pesnika Alojza Gradnika (1882-1967), čigar pomen in vlogo v slovenski književnosti je predstavila slavnostna govornica Erika Jazbar (govor objavljamo na tej strani). Na slovesnosti, ki je nastala v sodelovanju med goriškimi in novogoriškimi slovenskimi kulturnimi ustanovami (Kulturni center Lojze Bratuž, Zveza slovenske katoliške prosvete, Prosvetno društvo Štandrež in Zveza kulturnih društev iz Nove Gorice), so tudi izvajali glasbeno novost, Kantato za solo, zbor in orkester na besedila Alojza Gradnika mladega goriškega skladatelja Patricka Quaggiata. Delo so izvajali sopranistka Rosana Peršolja, mešani pevski zbor Mi iz Nove Gorice, komorni orkester Glasbenega društva Nova iz Nove Gorice, ki ga vodi Jurij Križnič, dirigiral pa je Matej Petejan. Stavki res lepe kantate mladega skladatelja, ki na izviren in privlačen način nagovarja sodobno občutljivost poslušalcev, so se prepletali z branjem poezij, za kar so poskrbeli recitatorji dramskega odseka PD Štandrež Vanja Bastia-ni, Sara Miklus, Marko Brajnik in Božidar Tabaj. Predstavo je režiral Emil Aberšek, strokovni sodelavec pa je bil Janez Starina.
Govor Erike Jazbar:
Pil sem te in ne izpil, Ljubezen. Ko duhteče vino sladkih trt užil sem te, da nisem bil več trezen
in da nisem vedel, da si Smrt.
Ko me je Franka Žgavec poklicala pred dvema tednoma in me vprašala za priložnostni nagovor na Gradnikovi proslavi, sem najprej pomislila na te štiri verze. Verjetno jih marsikdo pozna in ceni, saj spadajo med njegove najslavnejše.
Čeprav je njegov opus obširen in sega na najrazličnejša področja, duhovna stanja in slike, je zame pesnik Goriških Brd, ki si ga težko predstavljam kot sodnika, kar je po izobrazbi in poklicu bil, ravno to: ljubezen -čutno destruktivna ljubezen, mediteranska duša, briške prispodobe in melanholija. Da bomo nekoliko stvarnejši in oprijemljivejši: to je tista ista melanholija, ki nas nagovarja iz njegove najbolj poznane fotografije. Tiste, ki jo imamo vsi pred sabo, ko pomislimo na Gradnika. Elegantno oblečen, s klobukom in brki, vendar s tankočutno nežnostjo v pogledu. Prav nič podoben sodniku torej.
Alojz Gradnik je eden številnih lirikov, ki jih premore naša zemlja, in ki ga med Kosovelom in Gregorčičem pogosto spregledamo, nanj ne pomislimo ali gane citiramo. Ne glede na to pa je vedno prisoten na naših družbenih srečanjih in globoko zasidran v naši pri-morsko-goriški zavesti. Ker nas nagovarja v našem jeziku, v tisti pojoči inačici slovenščine, ki je Kranjska ne premore, v tisti melodioznosti, katere zven ti v duši ostane za ves tisti čas, ki si ga vzameš zase. In ki ti s svojo glasbo, ki jo izžareva tudi vsebina, seže pod kožo in se s svojo lepoto prilepi na srce.
In raste s tabo.
Obletnice naših velikih mož so po svoje zanimive tudi zato, ker nam dajejo možnost, da se v
GORICA
//
Slovesnost ob 40-letnici smrti pesnika Alojza Gradnika
Vrata odprl sem svojega srca nocoj
n
vsakdanjem vrvežu, ki vse razblini in spravlja na glavo, vanje ponovno poglobimo, ponovno sežemo po njihovih delih in podoživimo njihove stavke. In dojeli bomo, kako se je z leti naše dojemanje njihove poezije spremenilo, in če razčlenimo nov odnos do že poznanih verzov, se bomo tudi zavedeli prehojene poti, poti, ki jo je prehodila naša osebnost. S poezijo in liriko se to pogosto dogaja, pa tudi s kakovostno prozo. Kako smo prvič prebirali te verze pred desetimi, dvajsetimi leti, kateri stavki so nas najbolj prizadeli, zakaj danes ni več tako, in kaj nas je ob ponovnem branju pritegnilo. Prvega srečanja s priljubljenimi književniki, z duhovnimi ustvarjalci, ne pozabiš kar tako. Verjetno te ob ponovnem branju nekoliko razočarajo, saj ti ne prikličejo tistega občutja, ki ti je ostal v spominu, vendar gre le za novo dojemanje in sprejemanje istega duhovnega sveta, ki ga danes ceniš na drug način in z drugimi očmi. Gradnika sem spoznala v šol-
skih klopeh kot večina povojnih generacij. Ker imamo to srečo, da razpolagamo z državno šolo s slovenskim učnim jezikom, ki nas spremlja do univerze. To danes samo po sebi umevno resnico pa povem zato, ker še danes marsikdo spregleda pomembnost enega od stebrov naše skupnosti in se slovenski šoli odpove. Iz raznoraznih razlogov, ki jih večkrat ne razumem, čeprav sem v naši šoli sama okusila nelahke trenutke, ki pa so bili vezani predvsem na osebnostne povprečnosti nekaterih.
Takrat, v osemdesetih letih namreč, je slovenska šola premogla odlične pedagoge, naj omenim samo Dragotina Butkoviča, ki so nam, ob velikem znanju, s svojo ljubeznijo do jezika in njegove najžlahtnejše oblike, to je literature, posredovali dojemanje tega, kaj pravzaprav je ljubezen do jezika, zakaj mora biti jezik živ in ne papirnat in zato nositi v sebi življenje.
Kako pomembno je, da pišeš in govoriš v jeziku, ki ni umetno zgrajen, temveč je tvoj, zavestno tvoj, ga bogatiš z branjem in poslušanjem, gotovo pa ne z
neprestanim listanjem po slovarju. Skratka do jezika moraš imeti oseben, neposreden in spoštljiv odnos zato, da ga lahko vzljubiš in da raste s tabo. In da dojameš vse njegove razsežnosti, ko ga uporabljajo besedni ustvarjalci, pesniki, pisatelji seveda, pa tudi dobri politiki in na splošno govorniki. Prve korake tega dojemanja pa se lahko naučiš le v šoli.
Šola pa ni bila dovolj, bila je temeljna podlaga, bistveno nadgradnjo je zame predstavljala prosvetna dejavnost. In tu sem imela drugo srečo, in sicer da so se starši odločili za zavestno slovensko kulturo. Kar ni bila sama po sebi umevna in najlažja izbira, saj smo živeli v predelu mesta, ki je večinsko italijanski, in takrat ni župan oval Brane ati, če želimo že biti zelo jasni. V slovenskih društvih, ki so domovala v takratnem Katoliškem domu in še domujejo	v
današnjem Centru Bratuž, pa tudi vPod-gori, Pevmi in Štma-vru, sem srkala primorsko kulturno dediščino. V zborovskih sestavih, v dramski skupini, v glasbeni šoli in zelo ponosna sem, da društva in ustanove, v katerih sem delovala in v katerih sem sooblikovala takratne kultur-no-družbene dogodke, delujejo s polnim elanom še danes, da so njihovi sestavi pomlajeni. Čeprav se prepogosto berejo zapisi ali poslušajo besede o tem, kako je naša narodnostna skupnost utrujena in nepripravljena pred novimi izzivi.
Kot zunanja in v neki meri poklicna opazovalka družbenega utripa goriške pokrajine - in to v celoti - vam moram povedati, da se nad našo kulturno dejavnostjo nimamo kaj pritoževati. Marsikaj bi lahko izboljšali, poiskali najprimernejšo pot do italijanske večine, vendar v taki obliki, da bi se nam - če ne vedno, vsaj pogosteje - približali in da ne bi bili vedno mi tisti, ki prevajamo svoja dela, prirejamo dvojezična srečanja in prilagajamo svoje proslave someščanom, ki zaradi šolskega sistema in družbenopolitičnih izbir ne vedo, kdo so Trubar, Cankar, Župančič, če omenim le imena velikih mož, po katerih so poimenovane naše šole. Goriške šole.
Prosveta torej. Če pomislimo, da se naša prosveta gradi na
Foto
prostovoljnem delu in da je pogosto le s formalnega vidika amaterska oz. neprofesionalna, da premoremo proslave, kakršne so današnja ali Bratuževa ali Gregorčičeva, da dajemo bistveni doprinos h koncertom na meji, vrhunske razstave, da smo z našimi vozovi vsakoletni protagonisti na pustnih povorkah. Seveda, pustni vozovi, če koga moti postavljanje vsega v isti koš, naj obišče katerega od sedežev naših društev, ko začenjajo štiri mesece pred pustom s pripravami, skicami in pravim delom!
Da se vrnemo h Gradniku.
In z njim na povezano prosveto oz. osebno noto, v pravem pomenu besede. In sicer spomin na Gradnika, z njegovim Zadnjim pismom Ivana Gradnika, ki smo ga z Mešanim pevskim zborom Podgora prvič in krstno izvajali v uglasbitvi Mirka Špacapana. Goriški grad, Travnik, tolminski punt in ponovno ljubezen, ki seveda ne premaga vsega, je pa lahko močnejša. Lahko rečem, da sem takrat ponovno srečala in vzljubila tega pesnika naše zemlje in mi je ravno v tej nadgradnji šolskega znanja postal domačin priljubljen, čeprav so moji najdražji pesniki drugi, nekoliko sodobnejši ali zelo antični, grško antični.
In še zadnji fleš na Gradnika, Dnevi poezije in vina v Medani lansko leto, in nočno branje lirik v vseh jezikih pred njegovo in Zorzutovo nekoliko razpadajočo rojstno hišo. Noč v Medani, sem si rekla. Moč besedne ustvarjalnosti, ki objame prisotne v tako sugestivnost, da se vračaš na svoj dom z nekim občutkom, če že ne polnosti ali popolnosti, nečesa, kar se mu precej približa.
In pomislila sem, kako nas stalno nagovarjajo, da naša skupnost potrebuje predvsem dobrih gospodarstvenikov, menedžerjev, upraviteljev, ma-sterjevin visokih doktorjev, bistveno manj pa pesnikov in humanistov, ki da jih imamo že dovolj. Osebno sem mnenja, da v tem zgodovinskem trenutku potrebujemo predvsem takih noči in dogodkov, ki nam posredujejo duhovna stanja in občutke stapljanja s širšim območjem, v katerem nam je dano živeti. O tem pa kasneje.
Na te tri prizore torej sem pomislila, ko sem dobila nalogo, naj spregovorim o Gradnikovem liku, kar zame pomeni, naj povem nekaj osebnega, saj smo razpravic in predavanj vsi siti.
In nato sem segla po izdaji njegovih izbranih poezij iz leta 1971, ki jo je uredil Kajetan Kovič. Preletela sem znane in manj znane zbirke obsežnega opusa ter se zazrla v nekatere poezije. Ponovno sem prebrala Eros in Thanatos, ponovno Gradnikovo pismo pred usmrtitvijo. In še Padajoče zvezde, De profundis, Večerne sence. In se zagledala v Brda, čeprav pogosto niso omenjena in v našo zgodovinsko goriško pokrajino, v Gorico, kjer je Gradnik končal gimnazijo leta 1901, tu in vKrminu opravljal pravniško službo ter bil sodnik v Gorici in Gradišču ob Soči. In ne morem mimo obrabljene ugotovitve, da je bila takrat Gorica središče širšega območja, v katero so spadale tudi Sveta Gora, Coroninijeva vila v Kromberku ali Trnovska planota kot deli celovite skupne pokrajine. Gorica, ki se je v povojnih desetletjih spremenila v »laboratorij kultur in jezikov«, o katerem strokovnjaki in politiki besedičijo že vrsto desetletij, prav zato, ker je v veliki meri izgubila svojo izvirno življenjsko moč. Dojemanja, da se Gorica nadaljuje tudi v Čepovanu, Šempetru ali Vitovljah, enostavno ni več, in da vsi mi rastemo ne le iz skupne zgodovine, temveč tudi iz duhovno-kul-turnega sveta, še manj. Če izvzamemo seveda strokovnjake, predavatelje in vedno prisotne izjeme.
Dovolj je bilo nekaj desetletij in bela črta, ki so jo med polji in domovi potegnili ameriški vojaki, da se je zbrisal iz zavesti navadnega človeka zgodovinski spomin stoletij.
Kaj pa Gradnik? Gradnik pripada skupnemu duhovnemu izročilu te zemlje, ni le besedni ustvarjalec med moderno in ekspresionizmom, kot recitirajo učbeniki, temveč mnogo več. Je ustvarjalec, ki nam s
svojimi verzi otipljivo ponazarja, kaj dejansko pomeni zgodovinska goriška pokrajina, kaj pomeni, da se lahko čutiš doma v medanski noči ali v Gregorčičevi Soški dolini ali Pilonovi Vipavski. Zemljepisno politične meje so s tega gledišča to, kar bi morale v našem primeru postati, in sicer prava abstrakcija, vezana na časovno omejeno obdobje, in sicer povojna desetletja, in se bodo v kratkem razblinile in vrnile tej zemlji svojo izvirno podobo.
In besedni, pa tudi likovni in drugi ustvarjalci so tisti, ki nam pomagajo preglasiti tiste razlike, ki so nam jih z vrha vsilile politične izbire, ki prepočasi odhajajo v ropotarnico zgodovine. Naj se torej povrnemo na nekoliko populistično dihotomijo med pesniki in strokovnimi poklici in na to, česa smo najbolj potrebni. Obojih seveda, vendar nekaj je pogodba, ki jo podpišejo direktorji, pismo o nameri, ki jo snujejo politiki, protokol o sodelovanju, ki ga uredijo zdravniki, gasilci ali urbanisti. Nekaj drugega pa trojezična predstava Wochein, ki jo sooblikujejo matični Slovenci, zamejci, Furlani in Italijani, ali tekmovanje obmejnih šol v gledališču ali branje poezij pesnikov te zemlje v poletni noči.
Poenostavljeno in nehvaležno do dobrih gospodarstvenikov in upraviteljev je trditi, da smo najbolj potrebni kulture, vendar osebno menim, da je v današnjem zgodovinskem trenutku, kot v vseh ključnih trenutkih slovenske zgodovine,
najpomembnejše, da se ponovno polastimo zgodovinskega spomina in zavesti o zgodovinski goriški pokrajini. Ne glede na zunanje faktorje.
Goričanov s pogledom, zazrtim v preteklost, ne bo nikoli zmanjkalo, in če bodo v naslednjem petletju res postali glasnejši od petletnega obdobja, ki je za nami, moramo biti toliko zavestni, da se ne odpovemo nakazani poti tkanja načrtov z evropskimi sodržavljani ob meji. Konkretnega in ne s figo v žepu seveda! Saj drugih poti ali smeri enostavno ni, prav gotovo se ne splačajo in ne odgovarjajo nobeni logiki. Na vse to se spomnimo, ko bomo v naslednjih dveh mesecih poslušali fanfare, brali krajevne časopise in prejemali na svoje domove najrazličnejše propagande. No, saj res, nikogar ne bom učila, saj nam vsako leto postrežejo s kakšno volilno kampanjo in preizkušnjo, do katere je navadni državljan, na katerem temelji demokracija, čeprav zveni le ironično ali retorično, vedno bolj brezbrižen, indiferenten. Občina, dežela, pokrajina, parlament, evropski parlament, referendum.
Pravi mejniki družbenega življenja tako postajajo ravno kulturni večeri, kakršen je današnji, kar je tudi prav, in sicer to, da se družbena pozornost usmeri na dogodke, ki dogodki dejansko so, še posebno, ko imajo tako občegoriško razsežnost, da ne uporabim več izraza čezmejno.
In nosijo v sebi življenje, ljudi, prostovoljno delo in ljubezen, ki v tem primeru ni Gradnikova destruktivna, temveč svetla in zdravilna.
www.bccdos.it
Vesele velikonočne praznike
V različnosti je naša moč