- . J . M. (July III torek julij« 27 27) 1JÍ26. im. •r nu. •r ool 1S17 im. 14 STKV.—NUMBER 174 all elektri ijejo proti grabest«! Podpirali t'lek Muscle Shoals prične SO- piran gm tričarJL Washington, D. C. — Medna-odna bratovščina električarskih elavcev ve, da te v jeseni zopet bnovi boj, da*oatnne Muscle hoals vladna lastnina in da obratuje vlada v interesu a-teriškega ljudstva. Zaradi te-|podvzame ta bratovščina ko-ake, da vzdranrf ameriško ljud-vo proti nameravanim načr-om privatnih električnih inte-Isov. Bratovščina pravi v svojem trokovnem glasilu, da je tri-ajst. družb ustanovilo korpora-ijo, ki je poznana pod imenom uscle Shoals Power Diatribut-ig kompanija. Stvar je taka, ot glasilo pravi: "Lasje so Ja-obovi, glas je pa od Ezava." Družbe, ki ao ustanovile to dvo korporacijo so tele: Mem-his Power & Light kompanija. družbo kontrolira Natl, ower 4 Light kompanija. Se-sj sledi še pet kompanij in si-er: Mississippi Power kompa-ja v Gulfportu, Alabama ower v Birminghamu, Gulf ower kompanija v Pensacoli, rulf Electric kompanija v Molu in Georgia Railway Power ompanija v Atlanti. Te kom-anije kontrolira Southeaatern ower & Light kompanija. Prihodnja družba je Tenessee ectric Power kompanija v !hattanoogi in Nashvillu. N jen «J«' povoMNf tačka in Banal, JHtnica Jugoslavije. je veHkanake jezero. Pet divizij armade ia na tiaoče civilistov gradi naaipe noč in dan. y Dunaj, 26. jul. — Donava, ki e že tri tedne nepreetano razli-a ob pritoku Save in v nižinah | Bački in Vojvodini valed ne-retrganega deževja in ulivanja blakov, je naredila eno največ-h katastrof, kar jih je utrpela iladaJugoslavija v zadnjih o-mih letih svojega obstanka. Bačka, žitnica Jugoslavije, jer so najlepša in najbogatejša olja pftenice in rfti, je danea je-"0. ki pokriva 500,000 akrov veta. Donava .je v nekaterih rajih več kot 60 miljvšlroka. Skoda, ki jo mora trpeti ubo- 0 ljudstvo, je velikanska. |fno-■>iudi je utonilo in tiaoči ao tpORtavljenl nalezljivim bolezen- Po poplavljenih nižinah neredno plavajo hiše, oatanki mgih poslopij, lea, drevesa, m Va živina in drugo imetje livalcev. Vsak čas je videti Za lln zbite splave, na katerih čepe "dje. starci in otroci, krave, rašiči in kokoši. Cela brodovja olnov pobirajo nesrečnike in ih Uvajajo na auho. |lvt divizij jugoelovaaake ar-l»de in na tiaoča kmetov je na ¿u " kopanjem novih pas i po v, uMUvijo vodo. Navadno je 1'lelo brez uapeha, ker valovi araičjijote vode prodersjo sko- 1 nov« nasipe in zalijejo nove iiine. |Bačka in Vojvodina IsftiU nlž-• k»kor Donava tudi v normal-»«■m času. Polja so vedno sava-kovana z naaipi. * Georgia Railway kompanije in Mellonovo Aluminum kompani-jo Amerike. Mississippi Power A Light kompanijo v Jacksonu, Arkanaas & Light Power v Pine Bluffu in Louisiana Power & Light kompanijo kontrolira Southern Power & Light kompanija v Baltimorju, ki jo zopet kontrolira Electric Power ft ja štev. 71. Direktno pod kontrolo te trustovske podružnice sta Mississippi Delta Power & Light kompanija iz Greenvilla in New Orleans Public Service kompanija. Zadnja članica te zveze je Kentucky Utilities kompanija v Louisvillu, nad katero gospodari Inaullova Middle West Utilities kompanije v Chicagu, katero pa zopet kontrolira American Super-power kompanija v Den-verju. Glasilo komentira to odkrito zvezo in pri tem opominja Ijud-atvo, da je skupni kongresni odsek priporočil, da se temu tru-stu izroči električna centrala. To priporočilo so podpisali senatorji Deneen Iz Illinoisa in Sac-ckett iz Kentuckyja, oba regularna republikanca, kongreenik Morin iz Peimsylvanije, regularen republikanec, in Quinn iz Mississippija, regularen demo-arav. Organizirano delavstvo v elek-tričarski industriji se vporablja v Združenih državah in Kanadi trajno zs pobijanje trusta na strsai, ns drugi pa sa «aa|» XI- T>T«»f.lli O...J L.__» -i____i _ i ix a mono« ouuincrn zcwtnici je 85% pisarniških uslužben- Norfolk, Va. — Pisarniški u-službenci, zaposleni na Norfolk Southern železnici, so prejeli sa tri cente povišano mezdo na uro. Z železniško družbo se je sklenila nova pogodba. Starostne pravice ae uveljavijo povsod pri družbi. Pet in osemdeset odstotkov pisarniških uslužbencev od te železnice pripada k organizaciji Brotherhood of Railway Clerks.. / Grabski pred sodiščem. Varšava, 26, jul. — Bivši polj-ski premijer Grabski ae mora po sklepu parlamentarnega odbora zagovarjati pitd najvišjim sodiščem radi nekih pogodb, ki jih je aklenil a Švedsko družbo za užigalice, ko Je'bil še na čelu vlade. » __ MoUilri ikofjo strašijo s srtfcjtvtikim itriillf Glavarji ee*ve aa suepeadirali rattgijasae obrabe a iatordlk-tem is devetega stoletja. Člani vlade ia javni uradniki bede ekakomunidranl 1 Mesija Clty, 26. jul — Glavarji katoliške cerkve v Mehiki so ae v obupnem boju .s vlado poslužili strašila, ki je bilo v navadi v srednjem veku. To je "generalni lokalni interdilit", kl po-meni, da je gotov kraj, meato, pokrajina ali cela dežela "kas- Ughtkerporacdaaa BroadwayJ°ova?A" " posamezni- ull rtov, katerih cerkev ne more doseči. V tem slučaju je "kaznovana" vsa Mehika. "Kasen" obstoji v tem, ds so suspendirani vsi verski obredi v cerkvah: duhovni ne mašujejo več, zvonovi umolknejo in zakramenti se ne dele, rasen' krsta in poslednjega olja. M ( .' , Interdikt, katerega je podpisal Joae Mora y del Rio, mehiški kardinal, in sedem drugih nadškofov ter 29 škofov, je bil naznanjen včeraj po vseh cerkvah. Srednjeveška naredba stopi v veljavo 1. avgusta, ko postanejo zakoni proti verouku v privatnih lolah in cerkveni politiki prava^očni. { Pastirsko pismo, ki itsglaša interdikt, fbenem grozi s "kasnimi" vse one katoličane, ki ao člani vlade in javni uradniki, kateri izvršujejo sli pomagajo izvrševati poatave proti cerkvi in za vae katoličane, Id ae podvržejo novim postavam s tem, da prezrejo interdikt pošljejo svoje otroks v jsvne šole, se poroče civilno in ki drugače dajejo mo-vladL Kasen ja Ujif li ^izobčenje is cerkve. ,.T _ ji >. J i P ¿S narode večji vpliv aa ig-norantns pristaše, se glavarji cerkve najbrž poaluftljo absurdne ekskomunikacije predsedni-ka Calleaa in ostalih članov vlade, daai ao še davno sami sapu-zapustili cerkev. ( ^ f . Nadikofje in škofje hinavako naznanjajo, da oerkve ostanejo vea čas interdikta odprta in na razpolago ljudstvu, da v njih moli. Vlada be najbrž smatrala ta korak za novo izzivanje versko nahujakane maae na revolucijo in bo nedvomno držala glavarje cerkve odgovorne za eventualne nemire. (Interdikt je nekoč pomenil težko kasen za prebivalstvo, katere je papež kaznoval radi nepokorščine. Vzgodovini se Interdikt prvič omenja vdevetem stoletju. LeU 1200 js bila z intor-diktom kaznovana vaa Francija radi tega, ker je kralj Filip IL pustil svojo ženo s namenom, da se poroči z drugo. Leta 1208 je papež kaznoval s interdiktom vso Anglijo radi tega, ker je (Dalje1 aa 8. strani.) je govoril resnico 0 | ■francoskega solga fcaftl ""lia, 26. julija. —ó dbornlki ' Publlčanske organiza-bichabanner" ao feraj zaročili v Magdeburgs da ae tri •¡'IJone članov oboroži a puška-1,1 Sklep je bfl storjen, ker ao * naaprotas monarh iatičn* or-^"izadje tajno Pranclji je bil črtan ves delg de Mi bri takega delga. ____ D. C — Drugi člani ameriške doigovne komisije potrjujejo zaupen pogovor a časnikarskimi poročevalci, da je sakladnttki tajnik Mellon dejal, da pogodba za odplačilo francoskih dolgov s Francijo briše vssk cent vojaegs dolga in ds ima Francija plačati le dolg, ki ga je napravila po vojni. Oni dalje izjavljajo, da je Mellon go-voril resnico, ko je rekel, da je pogodba sa odplačilo dolgov s Francijo bolj ženerozns kot s Britanijo. Senator Hiram iz Kalifornije jo podal isjsm v kateri se reti Coolidgeri administraciji, da se je ob času kongresnega zasedanja zadržal«, da se ai pogodila s Francijo; da črta njen dolg. Johnson proal Coolidga in Mel-lona, da naj še kaj več Ispovea-ta. ^ * , Senator Harrieon ia Missisaip-pija, demokrat, je dejal, da bo volilesm povedal, kako daleč so bili briaaai dolgovi, ko mu doigovne komisija ksroči fakte. Čemu je vendar tisto vpitje v francoskih la ameriških listih glade francoskega dolga, ako Je to resales, kar js Mellon povedal o doigovne« sporazumu. Ali nI aamo zaradi tega tukaj, da ae fraasosko dslarsliu ia kmetje prisilijo, da sprejmejo neke vraie Daweeov načrt sa rekonstrukcijo, pe katere« zaslužki delavcev ia malih tov znižani, delavni čas pa podaljšan? ________ Administracija js to le »poníala. — Politični Washington «IU raasladK kl aa jih jeU farmarji. / Waahingten, W. Brookhart, kanska stranka la «enatorakim sa administracijo velik parkelj. n Hkaaaka adm pozdravila iQ jega kandidata, preklical niU rimi je obaoj vi adminls Politični pašno čita «prejela repu konvencija v Iowi. in mali bankirji aa Smith republi-imenova-kandidatom, je to pastal precej repub-a ga je kot svo-ravno ni skats-Coolidge- proti pričeli s bojem pi nlnski zaščiti; kl lnduatriji prednosti nim in jufta|n Državna kom la s^ postsve, ki ako mero kot jo zaščiti sa vzhodno To točko _ likanake ftrsnks glavnem ms^u «a ščitni oolninl. To 'brookhartizem." tam programa issi ns tovarnarjev, U velebankirji ia ff gram je nev imenovanje O>olkif|l!pradaedni škim kandidatom v jletu 1928. Slučajno je ps program Udi volitvah n prav • ki jih js državna Fsrmsrjl u so isoki col-vzhodni zapad-elatvom. Se je isrek-fcanove cen-produkte, ustvarja repub-itrajo v »njo ss-itrsjo sa 1 vidijo v k skupi-svessni s M. Pro-as ponovno ŽeHabaa v Frtaoijl l^iZRiji svoji orgije Poincara as boji, da pride do ia- sredov prati tujssemcem. Paris. Francija. — Velekapi-talisti ao snall podšgaU šovinistične straati v najnižjih Človeških nižinah, tako da se Poin-care, ministrski predsednik boji. da človeške nlllne prične napadati britake in^amariške dr-šavljane. Francija, ako ae hoče iskobacatl ia avojega slabega finančnega položaja, mora obdavčiti avoje bogatine. Tega pa bogatini nočejo ln pričeli so po svojih sgsntlh ln časopisju ščuvati človeške nižine proti Američanom in Britom, češ, da so oni vsega krivi. Položaj sa tujesemce Js vslsd tags Ščuvanja tako nevaren, da ja Poinoara obdržaval tajno kon* ferenoo s psrlšklm pollcajskim načelnikom. PBLAV8KB PIV1DENDE. EkapMja ranila šeet delavcev. Clifton, N. J. — V tovarni Standard} Textile Products kompanija se je dogodlis plinska rajfstrelba. Ranjenih je bilo šest deleveev. O 18-letnem Joseph Lscortu as ne pričakuje, da ozdravi. Poincare proti Franciji z ogromno butaro davkov Načrt vlade Vete unije" je. ds ljudstvo koftrlbutlra pet milijard f ran ko* v enem meeecu v novih davkih In notranjem peaojllu. Isgredl ss nadaljuje-h> Poincare In vodilni radi-kaki ao tarča napadov. Parla. 26. jul. — Premijer In finančni diktator Poincare mora v enem meaecu dobiti štiri ali pat milijard frankov aa kritje najnujnejših izdatkov. Vprašanje je, kje dobi to vaoto. Poinoara odprto pravi, da naaprotu-je zunanjim poaojllom in da mora francosko ljudstvo dati de-; V :. : N Nsčrti nove vlade so, kakor poročajo listi, da zunanjih kreditov bo Francija Iskala la toli-ko, kolikor abaolutno mora, v o-stalem pa bo vlada skušala na-lošiti ljudstvu nova direktne ln iadirektno davka in raapiše pri-allno notranja poaojllo. Ce s^or-nica sprejme ta načrt, bodo Francozi plačevali, da bodo kar pokali. Načrt ae dalja glaal, da ss vsi davki sa lato 1086, ki normalno upadejo šale prihodnje lato, Izterjajo takoj. Ulični lnsulti tujcev, posebno ameriških,turistov, v Parizu aa nadaljujejo. Ameriški poalanik Herrick Je prejel sadnje dni oal kup pritožb glede oaebnlh napadov in plitev. Kar pariška ob-laati vohajo, da pride protest, ako ne bo miru na ulicah, Ja policijski prafekt odredil močne policljake straše pred hoteli in kavarnami, kamor sahajajo tujci. Prafekt ja tudi zagrozil, da bo promet s avtobusi omf Jen, Če se ponovt napadi. V političnih taborih vlada pravi kaos. Radikalni in raak-cljonarni liati napadajo novi kabinet. Nasadnjaki napadajo Poincaraja, kar ae drušl s radl-kalcl, zadnji pa kriticirajo svoja voditelje» ki ao stopiti^ Poinca-rejev kabinet. Nihče ni videti sa-dovoljen s nsjnovejšo kombinacijo Polneareja, Brianda in Her-riota, v kateri naatopl pričakovati in kravalov. ^ jul. ^ Belgljakl kralj Albert, kateremu js sbor-nica poverila diktaturo v finančnih in akonomakih sadevah sa pol leta, je danes odredil, da sa peče In prodaja vojni kruh is mešana moke, kl ima emsjltl u* vos pšenice. V zbornici, nova vlsda ju viharnih * Bruaelj, 26 preiskava po volitvah imela kontrole nad zbornico in senatom. Na vseh straneh pa trdijo sopet, da v programu republikanske stranke države Iowa ai niš tako radikalnega, da bi tega ne mogla podpisati Cootlcjge t* Brookhart. Ampak Brookhart ja prisilil stare mašinske političarje, da so se pridružili fsrftisrski. kar pomeni, da vshodnk disciplins več ne gospodari v stranki. Ako ta disciplina pogori, tedaj se politika Združenih držav nahaja v slabejšem položaju, kot je bila leta 1886. Brookhart \n drugi voditelji na zapadu ss as zadovoljijo samo z opozicijo pro-ti eolninski zaščiti. Oni nasprotujejo truatota in nadtruatom, ki ao jih gojtft Coolldgs, Mellon ln rioover. Oni ao naklonjeni javnemu laafciišfvu. Javno lastništvo pa' smatrajo za sredstvo, ki služi kot srsdstvo za boj proti privatni kontroli industrija. Zs-daj sa Brooftartovo akcijo za odpomoč je fapfram za nacijo-nalizlraaje distribucije električne sile, ki. is proizvaja pri M uscle Shoalau In Boulder Ca-nyonu. * J" Prav nič radikalnega al v programu, ampak grs se sa sni tanje trošM ss kurivo ia trans-portacijo In za premeščenje dveh glavnih postojank gospodarske Učne moči ns vshodu. republikanskega narod-odbora ne bodo govorili zdaj. Oni čakajo, da tajal a-gentje odborovega predsednika Butler Ja odkrijejo slaba In šib-ka mesta aa farmarski fronti. Maj pa bedo easkočili pozicijo Brookharta, Norries, U Folleta ia Nestrankarske lige. UPOM KAZNJBNCBV ZAIITK VAL mil Žrtvi. — V tukajšnji je Isbruhnll del kasailnlee, H, Stražnikom l»nj in upora i» let, je b« v sta bila še dva ia in politi člani drtavni la m je posrečile o dušiti Vodja Harowica, star boju ubit; druga Bik. odsek ja pričel s svojim ds£m. Preisksl pa ns bo samo flnanoi-ranja zadnjih primarnih volitev. v kolikor je mogoče ras-videti te poročil, kl prihajajo Iz Wsshlagtona, bo ta pododsek preisksl splošao korupcijo v vseh javnih uradih. Taka js pri-šls vest li Wsshlngtona, da je svesnl državni pravnik Bargsat ns zahtevo Imenoval nekega či-odvetnlka kot pomožnega sveznegs državnega praVd-nika. kl naj s sodelovanjem se-natnega preiskovalnega podod-seka preišče tudi v koliko se v zvezi s tatvino glasovale oddanih pri ssdnjlh primarnih volitvah nasni politični umori, kl so bili sadnje msssot na daev-nem rada, tlhotspstvo salkoho-ličnimi pijsčsml, proUkoija bootlsgarjev In takosvsaih "kraljev človeških nišln". Ta pome»-nl zvezni državni pravdnlk bo navsoč pri vseh pralsksvsh la ko bo Jmsl sadostno evidenco, bo predložil obtožnice proti prisade» ti« osebam. U tega sledi, da Ja zvezns vlada odločila prsiskatl apiošno korupcijo, kl ss je ras-lezla v vss Jsvne urada v Chicagu ia sploh drftavi Illinois, Pred senatni pododsek je bil prvi posvsn Frsak L. Smlth. protikandidat ns rspublilUMMÉi volilni listi sedanjega seaaterja William B. McKInleya, kl je po-rasli pri primarnih volltvali sedanjega senatorja MeKInleya, in ki je po Izjavah, katere so podale razne osebe, potrošil prassj čedno vsot Ico. Smitk je izjavil ko je dobil povabilo, da ss ne boji ničesar In je le isdevoljen, da bo lahko izpovedal pred pre iskovatoo komisijo, da je bila njegova "kanpanja popolnoma v soglasju s obstoječi»! zakoni", «ed te« ko njegovi nasprotniki trdijo ravne no. Posvsn je bil tudi Inaull, čikaški magnat sodnik In glavni delničar rasno vrstnih podjetij la sIsMrifalh železnic v Chicagu in okoliši. In ene mil jarda; Inaull je saaa kot velik podpornik katoliške cerkva Nadalje bo moral tudi pojasniti pred senatnim pododsekem Geo, Hrennan, od kje Js prišlo toliko densrjs v njegov volilni sklsd; Brennan je kandidiral ns demo-v^^Jii^^i ^lati IA J® ^O^II nominacijo, (fadalja ao bili po-ivanl pred pralsksvo upravitelji volilnih skladov obeh strank, In sploh vse osebs, kl so bila koli. kortoliko agitnl pri zadnjih pri« marnlh volitvah. Smltha Ja precej rasdražll senator MaKellar, ko Ja izjavil v debati glade rssolucljs v senatu, s katero ss js zahtevalo preiskavo primarnih volltav v Illlnolsu, ko Je namraš Isjsvil, ds obstoji med Smlthom, kandidatom ss zveznsgs senstoig s ln Samuel Insullom nska ivezs; Smlth js bil nsmrač predsednik llllnolška komisije Jsvnlh ljudskih nsprsv, in Insull pa Ima v načrtu refinanciranje železnice Chicago, Peoria A St. Loula. Vsled tega nI Čudno, da je Inaull prlapevai kot pravijo nekateri in Istotako Izjavil senator Caraway, okroglo stotisoč dolarjev v volilni sklsd Smiths. In ker bo senstni pododsek preisksl tudJ, v koliko Je bil senator ŠIcKellar v pravem, je Smith izjavil, da bo zahteval, da prida aenatar McKellar tudi tired ta odsek In pods ponovno svojo Isjsvo In obenem doksze, Splošno «nanje Je pa, da Insull ispeval tisočake, kaj resnice na senator MaKellar ne bi kar tjavendan Izustit Uko obdolšitev. Is tega je rasvidno, da bo ta preiskava dalakosežna, In bo najbrše odkrila precej veliko gnojnojsmo, Is katere se je do-ssdaj la malo kadilo. Ljudstvo pričakuje s vso napetostjo izid te preiskave. Toda dvomiti Je, ds bo prišlo vsa v Javnost, ker podkupljeno časopisje na bo po-/.✓a lo. Nadalje bo senatni pododsek preisksl tudi aktivnost organisa-cije Ku Klus Klanov, o kateri se ftlrl govorica, da ao tudi imeli v nekaterih krajih pri volitvah na volilni dan svoje prste vmes, ln da so ravno tako manipulirali s giaaovnlcaml kot so v Chicagu. Aktivnost protlsalunske lige pri volitvah bo to pododsek tudi pre i «kal Splošao Je namreč znano, da Je bila protlsalunska liga še pri vseh volitvah zelo aktivna ia da je veakokrat potrošila i». npioano mnenj® nI kar tako pri ako bi ne bilo I tem, In tudi m Boj u povHaaJs V J«Mri b* pensljaka MJI^sedanjl«! drobtlnaaM* * kongres nI utorll tega usluibence, kar ao pričakovali, da stori, federalalh civilnih ni bila naklonjena administracija in določa $1.800 paaslje si blls Ts predlogs se sopet vros, In sicer jo vlošl kongrssalk Campbell prihodnje slmo. Psnslje so tsko nlsks, da eh času sedanja draginja ne moro noben uslužbenec Izhajati, ko Js upokojen ssrad! tega je vsak u-službenec uihajatl, ko e upokojen. Ssrsdi toga Js vsak usluš-benec prlmoran tolika časa delati, da popolnoma opešajo njegova moči. # Pridelek pAeales je City, Kana. — Is ras-I krajev ja dospelo as stotine žslesnlšklh vo- nih Jugozapsdnih Dosdaj je trg 1108 sov pšenice v mesto dospelo na tukajšnji trg---- vagonov pšenica. Kaj takega le na pomnijo ljudje. Pridelek pšenice Je liredno velik In takega pridelka še ni bilo nekaj let. , Farmarjem bo to malo pomagalo. Žitni špekulantjs la prekupčevalci bodo farmarja« ponudili/ nizka cene, a kadar bo | ljudstvo kupovalo kruh, ga bo moralo pa plačati po vlaokl cej tleočakov. da bi blU porašeol val oni kandidati, kl ao v svoj program sprejeli le kako točke, kl se Je tikala omlljeiija prohibi-cija, In ravno tako, da je bil vedno poražen oni kandidat v illl-noiškl zakonodajni sboralsl sa predaedovatolja zborniee, ako Js bil naklonjeif omiljen ju prohibl-cije, Is ns to naila preprečila predložitev resolucij, kl so se bavlle s prohlbleljo. V kolikor ss poročs is gl. stana protlsalunaka lige, je to organizacija pri sad-njih primarnih volitvah omejila avoje delovanje le pri volitvah v zakonodajno zbornico, mi repubilkaaak« Smlth In McKUlev Jndorslrana od aame, ln ata oba take, kot sta dobila ajtnlftl la urada protlsalunske lige. kaadlMa«. t •—--- t - sta bila ! ' ** r1> rl /r "vf • v/ / «ig PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNI POPPOBN» HEPMOTg LASTNINA HIX) V EN 8KB NARODNE PODPORNI JEDNOTB Naročnina: Z«dinJ«ne drlava (Iron Chle»*o> W00 m leto, 12AO aa pol kU in $1,26 mm tri meaaaet Chicago la Ciejro ISAO ns lato, HÜ aa t©I UU. $1.65 «a tri mmm. in «S * L|gk Naalov as vea. kar tea atlk a Hat« TEOSVETA" $667-69 So. Lavniala Avanse. CMaego, itf 27. JULIJA. distribucija pod ljudsko kontrolo in ne pod nadzorstvom privatnih bizniških interesov. ^ Boj proti privatnim bizniškim interesdrti ni odkrita srčen, ako se U boj ne vrši za odpravo kapitalističnega izkoriščanja. Bojevati se proti eni skupini privatni* bizniških interesov, druge skupine privatnih bizniških interesov pa puščati v miru ali se celo potegovati za njtt interese je pa podobno prizadevanju oprati kožuh, ne di I ava predpolagd za zadovoljitev bi se pri pranju zmočil. I P°treb veleinduatrijo na no, enotno, kompaktno povpraševanje od atrani države meato velikega števila malih in Časovno ter po pnistranstvu razkropljenih povpraševanj po blagu, katera bi se zadovoljila Često z na-/adno blagovno produkcijo in uitera bi torej pe prišla v poštev •a akumulacijo kapitala. Ali dr- «THE ENLIGHTENMENT" Orr» of tfca Slovene National Baoaflt Sodoty. Owned by tka Slovane NaUoaal Benefit Subscription: Unitod Chlc^ro $6.60. nnd f (azcopt CMeago) and' oountrios $SJ>0 par i 'MEMBER of THE FEDERATED PRESS" —■>rwi.i«» 1M >» r Datant v oklapaja n. pr. (Jana M, It$6> polos v< da vas |a a toa daaveei potoida da m va» na aatevf liât. rnrnm KAPITALISTI NE POPUSTE OD SVOJIH STARIH C NAVAD. Svoje grabežljive kremplje stezajo po vseh dobičkanoanih napravah. Domača lokama Grabežljivost in lakomnost privatnih bizniikih interesov sta tako veliki, da presedata včasi celo listom, ki zagovarjajo kapitalistični gospodarski sistem kot najboljši kar jih je dozdaj bilo na svetu in kar jih še pride. Dnevnik "Washington Daily News" obsoja v uredniškem članku prodajo vladnih trgovskih ladij, ker prihaja ča«, ko bo obratovanje trgovskih ladij nosilo dobiček. Ladje so imele izgubo od let» 1919. Zdaj so se,časi iz premenili, pričakuje se profit, kapitalistični grabeži so pa stegnili svoje roke po teh ladjah. Dnevnik "Washington Daily News" se zgraža nad takim početjemJ Cemu? Zakaj? Prav nič se ni treba zgražati nad takim početjem. Saj ni to prvo tako početje. Kdor se hoče zgražati nad lakomnostjo in grabežljiyostjo privatnih bizniških interesov, se mora zgražati nad kapitalizmom samim, ker predočuje sistem izkoriščanj* ljudskih mas v interesu lastujočega razreda. Ko so v vojnem času odpovedale železnice v najbolj kritičnem času, komu so železniški privatni interesi odrinili železnice, da jih zopet postavi na dobro podlago? Ali jih nlio ti železniški interesi vsilili vladC t j. ameri škemu ljudstvu pod krinko patrijotizma? Kdo je prvi stegnil roke po ameriških železnicah, ko so bile železniške proge zopet popravljene; lokomotive, železniški vozovi in drug železniški materija] pa zopet v dobrenj stanju? Kdo je zahteval, da se zopet odvzamejo vladi, t. j. ameriškemu ljudstvu! Ali niso bili železniški privatni interesi in njih podporniki? ^ V vojnem času je vlada, t j. ameriško ljudstvo gradilo veliko električno centralo ob Muscle Shoalsu. Takrat so pripovedovali, da bo ta centrala služila po končani vojni ljudstvu. Oddajala bo električno silo po ceni, proizvajala bo soliter is zraka, da bodo farmarji aobiyali umetna gnojila po nizki ceni itd. ATojna je končala. Kaj se je pa zgodilo? Ali ljudstvo prejema električno silo poceni? Ali se producirajo ob Muscle Shoalsu umetna gnojila in se oddajajo ameriškim farmarjem po nizki ceni? Ali ameriško ljudstvo ušiva od te naprave kakšne druge dobrote in blagre? Prav no* benih! Tudi po tej napravi so takoj svoje kremplje stegnili privatni hizniški interesi in sicer še preje, preden je bila U ogromna naprava dokončana. • Razlika je bila, da niso, bili železniški privatni interesi, ampak so bili interesi za oddajanje električne sile. Staro načelo privatnih bizniških interesov je od nekdaj bilo: Ti ljudstvo zgradi naprave, koristi od njih pa bomo uživali mi—privatni interesi in ne ti—ljudstvo. Cemu se torej ggražati samo zaradi enih privatnih bizniških interesov, ko so vendar vsi enaki, kadar gre aa grabežtvo? Kapitalisti so razdeljeni v razne privatne bizniške interese: mesarske, jeklarske, živežne, mlinske, šeleini-ske, cestnoždezniike, parobrodne, premogovniške, krušne itd. Vsi ti privatni interesi pa gledajo le,^a pomnoie-njem svojih dohodkov, kar logično ustvarja ni drugi atra- Vsaka*družina drži doma nekoliko lekov. V veČini ameriških hiš ae navadno v umlvšlni aobi nahaja poaebna vdolbina v zidu, ki «luži kot ahramba lekov — takozvan kabinet za mddici-V nekaterih družinah bo človek našel predale tega kabineta dobro založefie z vsakovrst-nimi domačimi leki, drugje pa zmešnjavo stkrlh neporsbnih lekov, prsznih atekleničic in raztresenih krogi J le. Zdravstveni komiaar države New York daje jako primerno priporočilo, naj vsak takoj izvede inventar svoje domače le-karnice in odstrani vse nepotrebne Jeke in zdravniške priprave» ki so se sčasoma nabrale. Popolnoma nepotrebno je ohraniti kot kak zaklad ostanke lekov, ki so preostali po ozdravit-vi bolnika. Lek, ki gs je zdravnik predpisal v eni bolezni, ni nsmenjem za drugo osebo, ki se Ji kdaj kasneje zazdj, da ima isto bolezen. Dr. Nicoll navaja nekoliko enostavnih lekov in kirurgih priprav, ki bi se morsle nahajati v vsski domači lekarni. Pred vsem ps svsri proti pilolsm, napravljenim Iz premogovega katrana (na pr. aspirin), ki jih mnog| ljudje radi jemljejo vsa-k i krat, ko jih glava boli. Večina teh krogi j le alsbo vplivs na srce in nI brez nevsmosti. Neksters stvari pa bi vsaka druftina morala imsti doma za slučaj nujna potrebe. Prsd vsem je trebs imeti na razpolago nekoliko vpivnega bombaža (ab-sorment cotton), ki ga prodajajo v zapečatenih škatljah in tudi zavojček lesenih zobotrebcev, ki dobro služijo, da ss na nje ns-takne košček bombaža, kadar je potrebno pomočiti ali obrissti prizadeti del taless. Po rsbi trebs vedno vreči strsn to bomba-|evo ščetico. Dobro je imeti doms tudi nekoliko sterlzilirane-ga bombaževega obvszila (band-agea), eno aH dve iitčl Širokega. Prilepenka (adhesive plaster) iz cinkovega oksida vedno dobro služi, ali ljudje ngvsdno držijo doma prilepenke premale veličine: bolj primeren je zvitek, pat jardov dolg 4n poldurgi palm širok; lahko ga Js - ob potrebi preressti v manjše koščke. Poleg bombaža lik obvezil je priporočljivo imeti doma nekoliko storilizlrane tkanine (gsuzs), ki se tudi prodaja v zapečatenih zavojčkih. Za prisad ali male rane na koši, solnčne opekline in drugo dobro služI "sink starata" v prašfcu, ki ga prodajejo v posodicah i rešetcem na vrhu. Imamo dvoja lekov sa zunanjo rabo, ki bi se morala nahajati v vsaki dmači lekamici. Prvič je treba imeti doma stekleničlco jodove tinkture (tincture of Iodine), ki se Ishk? rsbl kot razkužilo za vae rane In kjerkoli ae koža odpre. Najboljša je porabiti jo S pomočjo bombaževe Iščetke. ker ni dobro kar teliti tekočino na kofto. Tudi nI dobrp pomočiti obvosils s jodom, ksjti provzroči hude mehurčke. Jo-dova tinktura je atrup, ako as, rabi znotraj telesa; radi tega jo Je treba drftatt v steklenici posebne vrste, tako da nI mogoče zamenjati jo s kakim drugim lekom. Drug dober lek sa zunanjo rabo je borova kialina (bo-ric acid) — ilka te raztopine ss Kar pa se tiče lekov za notranjo rabo jih prav malo zadostuje za dfcnačo lekarn i co. Priporočljivo je imeti doma sledeče leke za nptranjo rabo: rlcinovo olje, aromatični ekstrakt kaaka-re, bikarbonat sode, slsdki špirit solitrs in aromatični špirit amonijaka. "Aromatic extract of cases**"> in sicer žličica iste-gs, Zadostuje po noči kot lahki odvajalno sredstvo; ricinovo olje (castor oil) pa naj se rabi, kadar trsba dobro izčistiti. Bikarbonat (sodium bicarbonate) ali "baking «oda." — žlittca v kozarcu vroče vode — dostikrst odpravlja gorečico w želodcu. Ta lek pg jo tudi dober za ublašenje opeklin, ako sa obvezna tkanina jajvišji stopnji: država predpo-~aga torej najugodnejše pogoje :a proizvajanje nad vred no« t i in akumulacijo. V podobi militari-¿tičnih naročil drŽave postane v /eliki količini koncentrirana kup-ia moč konsumentnlh množic leodvisna od volje in subjektiv-lih kolebanj osebne in osebne oorabe ter zMObl skoro avtomatično regularnost z ritmičnim naraščanjem. Končno je vzvod egs avtomatičnega in ritmič nega gibanja militaristično-ka-pitalistične produkcije v rokah kapitala «amega, kajti v njegovih rokah je aparat parlamentarnega zakonodajstva in časopisja, ki je določeno za to, da ustvarja takozvano javno mišljenje. Radi tega, se zdi, da ima to specifično polje ^akumulacijo namoči ^ močni raztopini sodo- Up^rZ^^m^ ^ MedS ko (sweet spirits of niter) se rsbl. i ko d razSirjenje prodaje ds zniža vsočmps sli mrzlica. ||n operacIj9ke p^,^ za kapi Petnajst kaplji v nekaj vode vsski dVe sli tri ure pomaga v to svrho; medtem pa vedno pokliči zdravnika, ki je edini v stanu najti, kaj ia razlog vroč-nice. Aromatični špirit amonijaka (aromatic spirits of ammo- tal zavisi v visoki,meri od zgodovinskih, Bocialnih, političnih momentov, ki so izven oblast kapitala, predstavlja produkcija militarizem polje, o katerem se zdi, da njegovo t-edno, sunkovito razširjenje zavisi v prvi vr- nia) bi moral biti v vsaki doma-Lt| od odlučujoče volje kapiUla čl lekarnici. Ko jn.treba trenot- samega. nega razdražila, pol žličico v pol ,_____ _ kozarcu vode odpravlja slabost. PT ali, ako gre za resno stvar, treba °"trfne »v«*ovne konkurence ka-VZLrtV* pitftla za n->e^ove akumulacijske pozvati sdraviHka. pogoia se izpreminjajo Uko za Tukaj omenjeni lskl zadorftu- Mm v prvovrstno polje jejo za vssko domačo shrambo akumulacije. Cim ertergičneje lekov, Z njimi Ima človek na IzkorI4ča kapitaj militarizem, da razpolago vse, kar potrebuje v b| gi g gvetovno^n kolonialno posili. 8eveda domači zdravnik, ki litiko produkcijska pozna vas in vašo družino, vam 8redstva in delovne »fle ilekapi lahko priporoči kak dodatni lek | talističnih dežel in družb, tem za vašo domačo lekarnlco. Dvoje avaril pa je na mestu. Prvič, nikdar ne držite doma steklertičice ali škatljice lekov, na kateri ni natančno napisano, čemu aluži. Drugič, prečitajte energične je dela isti militarizem doma, v kapitalističnih deželah zato, da bi stopnjema vzel kupno silo nekapitalističnim plastem teh dežel, t. j. zastopnikom navadne blagovne produkcije in dobro, kir js nspissno ns eti- delavskemu razredu; prvim ved keti, predno vzamete lek iz pre- no bolj grabi produktivne sile in dsls, in to vsakokrat brez izje- manjša življenski nivo drugih me. Ako bi vsakdo tako ravnal, | da bi na stroške obeh silno po- bi bilo maftj nezgod. -F. L. I. 8. Rosa Luxemburg: Vloga siHtariMia faks-j malatUl kapitala večal akumulacijo kapitala. Al z obeh strani se pogoji akumu lacije izpreminjajo na gotov stopnji v pogoje propada za kapital Cim nasflneje uničuje kapita potom militarizma ¿unaj v svetu in doma eksistenco nekapita Ustičnih slojev in znižuje eks Militarizem InU v zgodovini kapitala popolnoma določen po-| """V"" JZZl ZJSTT^i men. On spremlja korake 8^.ne . mulacije v vseh njenih kih evropskega kapitala, igra mi- lltarizem odločilno vlogo pri d*r- tarizacijl domačinov in izsBJenju ako 7 8V°Je ~ same- razstave prirejajo bodisi organi- mezdnega dela v kolonijah. prl|«ft Mbe "«tvarjene meje. \ teh žengk gli p^^ ^ bori, organizirani za to priliko. Vodijo se dogovori za razstavo tudi drugih narodnostnih skupin in je upsti, da bodo tudi vse narodnostne akuplne zastopane v tem bazarju. • Apeliramo na naše gospe, na katere bi se priredlteljice tegs bazarja obrnile /ia jim gredo na roko pp svojih najboljših mo- ogreb bogatega litijaftea Indijanci v rezervacijah ao pod oskrbništvom federalne vlade. Nedavno je bil tajniku notranjih stvari v Washingtonu predložen odobritev račun za pogrebne stroške Indijanca iz Osage plemena v državi Oklahoma. Žalujoča družina je obdarila poglavitne pogrebce z oblačili in jest-vinami v vrednosti $1000. Pogreb se je vršil po starodavnih običajih Osage Indijancev. Ta običaj zahtev«, da se obdarfrjejo sorodniki pokojnika. Ko so In dijanci bili samostojni, je bila navada obdarovati pogrebce konji, ki so bili Ikst pokojnika. Zato je nadzornik indijanske a-gencije v Osage rezervaciji priporočal vladi, naj odobri ta ra-i*un, ki gre na breme pokojnikove zapuščine. f | Kakor je razvidno iz podrobnega računa, so za pogrebno slav nost nakupili nekoliko kotlov, ponev, pražilnikov, žlic in vilic, pušk! za sol in poper, krožnikov, zajemač, sladkornic, moke, sladkorja, kuhinjske sode, sladkih kumar, breskev in drugih Jedil. Med darili so bili robci, svilene rute, suknje in šali. Cena za ra-kev je znašala $1,000, jeklen oblok na grobu pa $175. Vsega skupaj so pogrebni stroški znašali $2321. Treba je omeniti, da je umrli Indijanec bil precej bogat. Ob njegovi smrti je zapuščina vladnem skrbništvu znašala sko-taj $97,000 in povrh dva deleža v plemenski sklad Osage Indi Jancev. — F. L. I. SL ŽARKOMET ir To^oiofluo zonslvo na l'A i v 13)' i' medRarodnem bazar)« Peta ženska' razstava "ženskih umetnosti in industrij" bo .letos prirejena v septembru v hotelu Astor v New Yorku. Svr-ha te razstave je, pokazati napredek žensk na poslovnem, u-metniškem in poklicnem polju. V zvezi s to razstavo bo tudi takozvani mednarodni bazar. Foreign Language Information Service sodeluje s prireditelji tega bazarja, katerega svrha je, da se širše obèkrstvo bolje spozna s prispevki tujerodnih žensk k umetniškemu, kulturnemu in profesijonalnpmu življenju A-merlke. ^ Mrs. Oliver Harriman je predsednica razstave, mrs. Franklin D. Roosevelt pa predsednica odbora za mednarodni bazar. Mrs. Mary Paddon, podravnateljica Foreign Language Information Service, je podpredsednica odbora, h kateremu spadajo tudi razne odlične tujerodke. Razstava bo objemala delo žensk na dobrodelnem, vzgoje-valnem, političnem, industrijal-nem In poklicnem polju. V mednarodnem bazarju je bilo že aranžirano za razstavo, ki naj pokažejo prispevke estonskih, italijanskih, nemških,v Skandinavskih, ČehoslovaŠkih in ukrajinskih Žensk. Je nsrodnostne ni izkoriščanje ljudskih maa. 1 \ Nihče ne more «»bogateti, ako ni izkocišM drugih I vaak panjt vode. Ta ljudi. Zato je pa neumno zgražanje samo nad eno vrsbo u ^^ «bveae ^JJ"1* privatnih inuresov. ko je treba spremenltT vea gospo- J™* tudl " in dsrski sistem, da Ve ga »red- jiHmrevl iatočUano svetovna oh nx ira j zapustil Lemont za vselej. Dalj pravi, da mu ne bi nihče zame ril naglega odhoda iz Lemonta ktior bi vfedel za njegove zasehn vzroke. š • Pater Hugo ni hotel čakati ni ti evharističnega kon^n 1 CJwcagu. Obrnil je hrbet vse mu pompu in niti črkice ni zapi sal v Kazimirjevem listu v čas in slavo sv. evharistiji. Zakaj Zasebni vzroki I Kazimir ve .. Tako je-Kazimir pognal od so be — ko je prej privlekel k seb in dobro ožel — prvega, druge ga, tretjega in četrtega. Ej navihan je pater Kazimir do Ho ga! Zdaj ima še Trunka in Čet neta. Zasebni vzroki ! "■ Srečno pot, pater Bren! * • * V Slo je mimo . .. Te dni smo zopet ubili enegi butlegarskega barona. Pisal si je Filippo Piazza in rojen je bi v solnčni Italiji. Mož je ime kavarno "Milano" in postal y milijonar, odkar je Bog blago «loyil našo novo domovino s sve to prohibicijo. Izza vogla so počili revolver; in mož je padel in ni se ve vzdignil. Aretiran ni bil nihče Cemu ? Bilo bi smešno, če bi bi kdo aretiran. Kdo ga je ubil Nihče ne ve. Taka je etika na šega svetega čikaškega mesta Ako_jveŠ za morilca, molči, č< ljubiš Chicago. ■ Cikaško mesto nam je porok da bo Še počilo. Italijanov ii Ircev je dosti, denarja je dost in vogalov je dosti. Taka je etika našega blagoslovljenega me sta. Blagoslovil ga je asm sve ti'oče in njegov legat, kardina Bonzano, kateremu je naš oč< župan poljubil prst, prstan ii prstišče. ^ * a a » Vive La France! Monssieur Poincare je spe zajahal konja in ¿e zagnal Boj, ki se zdaj vrši, je boj u frank. Ce padem jaz, pade frank -je geslo starega jahača. Jahai prav gotovo pade ln frank pade Poincare se je zagnal v ml i« na veter. Tako delajo vsi, ki w obešajo za frank in frak kapita listom. Frank pade, Poincari pade in vsi padejo, ki se obesiji za njim, dokler ne pade kapita listična Francija. To je pot Druge poti ni. a • • Potem bo vse rešeno. IzRacipa, Wis.: Cenjeni U komet! Posveti vendar enkral v vse nezadovoljne butice in jifl povej, Če hočejo poravnati puk lasti svet, naj odstranijo V. Ca» karja, J. Zavrtnika in B. Nov» ka, na njihovo mesto pa naj pri dejo Bartulovič, Ch. Novak a Vragvekdo. pa bomo imeli K* vertova nebesa. — Racinski mo žicelj. e e. • . • Sv. Vid napreduje. Iz Clevelanda: Cenjeni Zark» met! Zadnje dni je bilo tuM precej vročine, pa so mahalH plstnom, rjuhami in koči. Na redili so nekaj vetra, pa kaj.ki je bila vroča sspa, ki je pnbj j sla iz farovžev, prehuda. » bo dolga povest čim krajfta. m poročam, da niao aežigali nob* , nih knjig, pač pa samo spreJj mali starega sežigsles Jeglič ■ LJubljane, ki je prišel v Cl£j land po bušelj dolarjev. gram je bil vroč in uapeh d» To pomeni, da je Jeglič odn<* avoj bušelj. — Nekdo iz DjtfJ U, ki je vse to videl ns St. CM ju. see Pertlnentna vprašan)« Kaj je s Wjromingu ? tempsrsturo K. T.* r ' . Lesni alKMoi «mm «■ enM (edm fcti30 oseb Mesta Buffalo, I/)ckport in To-ronto preplavi jena s strupom; v drugih mestih ni nič boljše. Buffalo, N. Y. — Vsa policija kakor tudi zvezni prohibicijoni-¿ki agentje so mrzlično na delu, da zasledijo, od kje je prišlo zadnje čase toliko "munšajna", ki je pravi strup, v mesto in oktf-lico, za katerem j^ umrlo že veliko število oseb, in Še več jih je pa v oskrbi tukajšnjih bolniš-nic. Kemična analiza je dognala, da je ta "munšajn" navadni lesni alkoholiki je najhujši strup. V tukajšnjem meatu je umrlo do sedaj 17 oseb na posledicah vživanja munšajm» iirv Torontu pa 13; večje število je pa v obeh mestih v bolnišnicah, ki se tudi borijo s smrtjo. Policija je že aretirala nekatere osebe, o katerih se sumi, da so prodajali in dobavljali to strij-peno pijačo. Vsi se pa izgovarjajo, da so dobili munšajn od nekega James Voelker ja, katerega pa policija ne more izslediti. Policija je tudi apelirala na kanadske policijske oblasti, da naj ji pomagajo izslediti boot-legarje, ki zakladajo prebivalce v Združenih državah z strupenimi pijačami, in obenem tudi prebivalce v Kanadi, kjer je že umrlo veliko število ljudi na zastrupljen ju z lesnim alkoholom. (iROŽNA NESREČA PRI TE-LOVADBI V CIRKUSU. Chicago, 111. — p,., zadnj| predstavi v svetovno znanem cirkusu Barnum Bailey &*Ring-ling Bros. se je v nedeljo zvečer pripetila velika nesreča, pri kateri sta bila svetovno znana umetnika na trapezu smrtno-nevarno oškodovana. Zakonska Maud in Frank Cromwell sta hotela izvajati naravnost'vratolomne vaje na trapezu, namreč da Maudi napravi ko izpusti trapez v zraku veletoč in pri tem pa vjame roke njenega soproga Franka; še predno izpusti trapez, pa napravi velik koleb, v katerem se izpusti v zrak. Ko je hotela to napraviti, se je med kolebom raztegnil obroček, na katerem st> bile privezane vrvi trapeza in je padla 36 čevljev globoko in priletela v ograjo, ker je obležala nezavestna. Ko je njen soprog to opazil, se je sam zagnal viseč z nogami na trapezu s tako silo proti svoji sopro-g/, upajoč, da jo bo vjel v zraku, da je še sam odletel in priletel neposredno k nji, kjer je tudi obležal nezavesten. Navzočih gledalcev se je vsled tega polotila velika panika, toda cirkuška godba je zaigrala in s tem nekoliko pomirila prestrašeno ljudstvo; predstava se je nadaljevala. Ponesrečenca so takoj odpeljali v bolnišnice, kjer zdravniki izjavljajo, da je malo upanja, *da okrevata. Zadobila sta In ni samo v Buffalo in dru- *ežke n°t™nje Pofkodbe. in Fr. Cromwell ima poleg notranjih poškodb tudi ubito Črepinjo pih mestih v bližini prodaja alkoholičnih pijač, v katerih je primešan le^ni alkohol, v bujnem cvetu, tudi po drugih mestih in krajih. Vse to je pa posledica prohibicije in velikanske korupcije, ki se>je razpasla po vseh Združenih državah ravno radi prohibicije. Ljudje želijo in hočejo imeti alkoholne pijače, in ker ne morejo dobiti lahkih opojnih pijač — vinoiin pivo — se poslužujejo vsega, kar dobijo, to je munšajn, ki je vedno najslabše vrste in v največ slučajih pomešan z-lesnim ali pa z denaturiranim alkoholom, ki je najhujši strup. Kdorkoli ga vži-va, čuti posledice, in najmilejše so dein* ali pa popolna oslepe-lost, omračenje uma, in največkrat pa takojšnja smrt. Ni čudo, da so blaznice polne takih žrtev, česar pa na$l "reformatorji" ne vidijo in nočejo videti in v svojem fanatizmu povzročajo take razmere. MEHIŠKI KLERIKALCI STRA- sijo s SREDNJEVEŠKIM STRAŠILOM. (Nadaljevanje s 1. strani, kralj nasprotoval imenovanju kanterburškega škofa Stefa'na Langtona. Interdikt je trajal do leta 1213, ko se je kralj podpl papežu. Zadnji slučaj interdikta je bil naložen prebivalcem Adrl-je v severni Italiji leta 1909, kjer je bil izvršen napad na Škofa) AVTO prevrnil v jarek; pet oseb mrtvih; Cleveland, O. —t Nedaleč- od tukaj se je pripetila velika avtomobilska nesreča, pri kateri je Mo pet oseb ubitih In ena tako težko poškodovana, da imajo zdravniki malo upanja, da 0 k reva. Avtomobil je zdrknil z 20 čevljev visokega nasipa in Padel na tir železnice Baltimore »" Ohio, kjer je vlakospremno "''obje viski, kl se je ustavil, 1 ' ¡li razbit avtomobil in izpod katerega so izvlekli trupla to ""< Peščenega. Strojevodja vlaka je nkmreč opazil na tfru že Zdaleč neko zapreko, vsled če-( "«r je ustavil vlak. Tri ure pred t( m v lakom je vozil po tej progi drugi vlak, in vUikovodja je iz-Javil, da je bila proga prazna, l'ravi vzrok te nesreče neve n'hče in bo ostal nepojasnjen, r«zun, ako se Joseph Lissy to-': ornikov Je odhitel takoj s ključem k Jeketovi palici, ia ga osvobodi, drugi pa je med tem prerezal Žice signalne naprave. Pri ruvanju so uporniki o-praskali pašnika na obrasu, vratu in rokah ter mu isbili is sgor-oje čeljusti sob. Situacija je bil« ioIo kritična in bi jetniki nedvomno premagali paznika in o-svobodili tudi Ivana Jeketa. V xlločilnem trenotku pa sta začu-la ropot pesnik Frank Radi in strojnik Valentin Kržišnik. ki «ta takoj odhitela napadenemu tovarišu Kupcu na pomoč s samokresi. Ko so uporniki, videli, da prihajata pe stopnicah, so izpustili Kupca in se raz bežali po hodnikih. Strojnik Val. Kržiš-nik Je a klicem MRoke kvišku I" nameril šamokreh na upornike, stri njih odpor in jih prisilil, da to se vrnili v eelloo. Kaznjenci, M ao stali pred sonetom, so bili vsi uklenjeni in zavarovani tako, da se niso mogli nikamor ganiti. Vsakega je strašil po en stražnik. Dežman, ki je bil obaojen na dosmrtno ječo, je namreč še enkrat ušel. Dvorana je bila nabito polna in so poslušalci a veliko poaornoat-jo sledili rasvoju zanimive razprave. VM obsojenci so svoje dejanje veš ali flkinj priznali, poč pa so z vračaj krivdo drug na drugega. Bdinl so bili U v tem. da sta načrt ¡zdelal* Martin Dežman in Androj Trpinči Razprava Je trajala dve uri in je končala k obsodbo vseh pat obtožencev na 2 leti ječe. Tako bodo morali sedaj ti nevarni zli kovci polet «voje dosedanje kasni prestati nato Še vsak po dve leti'v zaporih in bo imelo torej ljudstvo v dolenjskem kotu pred njimi precej časa mir. Vsekakor pn bo ta aodba obenem tudi zelo priporočljive ga vzklicno postopanje, ker sta se ¿tangel in Mrvar, ki sta bila ffi poroti obsojena na 6 oziroma 8 let, pritožila proti prevleokl Jiazni. .4 j Nesreče pri delu v Trbovljah. Na kolodvoru v Trbovljah je dobi) pri nakladanju sodov težke poškodbe na nogah rudniški u-pokojenec Možina/ jj Pri postavljanju zidarskega odra svrho čiščenja hiše si Je zlomil vel reber" in s« poškodoval na gl#vl delavec,Novak. — Na za-padnem okryž)n<>1e. med temi X mrtvorojenec, umrlo pn J« 10 moških in 6 žensk, skupaj torej 16 oseb m sicet: 8 ze Jetiko, 2 za rakom, 2 za pljučnico, 1 za ostsrelostjo, 4 osebe vsled dru tfh naravnih smrtnih vzrokov, 2 vsled smrtne nezgode, 1 oseba pa i« izvršile samomor. Izmed umrlih so tri oeebe dosegle starost nad 70 let. Na nalezljl vih boleznih so obolele tri oeebe| 2 na dušljlvem kašlju. 1 na škr-latinki. \\ Strašna amrt vsled etekHae Dne 4. juHja je bila v bolnico usmiljenih sester v Zagrebu sprejete 24 Set start kmetice Rože Vajština is okraja Novska, na kateri so sdrsvnlki takoj u-gotovill simptome stekline. Žena je bila tudi noseča v zadnjih maja jo je V Novaki o- aika. Steklega psa so ubili delavci tamkajšnje opekarne. Njen moš ji je prigovarjal, naj odide v PaatoMfjnr zavod. ,*na je pa raje šla k "pedarski" rodbini Re Jakovi* v Borovcu, ki že delje srečno ženo pripeljali v /agrel» Ško bolnico. Revka je Že 6. julija popoldne umrla» y strašnih bolečinah. ^ IZ PMMORJA Domača vina pe Goriškem trpe valed konkurence s strani italijanskega vina. * To jo dovolj znano. Sedaj prihajajo še pritožbe, da ae točijo po rasnih vaseh slaba, ne pristna vina, ki ao sdravju škodljiva. Po kleteh domačih vinogradnikov pa je Še polno dobrega, pristnega vina |k> primerni ceni na faspolago. Tako st naši ljudje ponekod sami ispodkopujejo svoj gos|>odarski položaj. / V Skrblni na Krasu je umrl posestnik in bivši župan Martin Losej. • V Gorenji Trebuši so pokopali Petrn Grudna, bivšega dolgoletnega župana. ; Goapodaraka beda se potna po vipavski strani V nekaterih krajih vedno bolj groteče. Tako hodijo tudi i« Rihemberga glodat v južne kraje Jugoslsvije. kje bi se nastanili,, da bi bilo bolje. Poročajo pa, da se vrne marsikdo razočaran. Is Idrije. .Šolska zaključna prireditev v rudniškem gledališču je pokazala, kako se nišf 0-troci tudi v sedanjih razmerah trudijo, da bi napredovali. Prireditev je pričala o veliki njihovi nadarjenoat!i. — V Tiaovcu ss jf smrtno ponesrečil gozdni delavec Ivan Mohorlč. S podtaknil se je ob cesti in jkadel v globino 80 metrov. Umrl je v bolnišnici. — Vreme jo skrajno neugodno in vse kaše, da bo letina še od lanske. Is Istre. Fašistovsko dežalno tajfklštvo Je dobila it Rima obvestilo, da je finančni minister do-ločil 200,000 lir sa i>otrebna preddsia, da se sestavi nam za preekrbo Istre s vodo. Iz laole poročajo, da so bili U dni na sedeš fašija povabljeni vaški načelniki, kjer se jim je razlagalo, da bi bilo prav, da bi vsi drugo-rodci- pristopili k fašlstovskt stranki. Ces osem dni bo sledil odgovor. Zaplemba vilhotapljenega tobaka. Is Tržiča poročajo, da ao finančni stražniki pri Slw»< janu ustavili kamijon, na katerem je bilo 18 kvintalov tobaka in 70 kg cigaret inozemake provsni-Jence v vrednosti 170,000 Ur. A-rotirani ko Iv. Mrak, A. Pelegrin, G. Bertonja In J. Sversut, vsi is Skocjana. ^ * Vjriike goljufije so se mskrile v trgovini umetnih gnojil v Gorici. Kemični urad je vtel pri rasnih prodajalcih vzorce fosfatov, Tomaževe žlindre itd. Pri prelzkuševanju' so dognale grde sleparije posebno v kupčiji a čil-skim solitrom in kalijevo aoljo. Taka "umetna" gnojila goveda kmetom niso nič koriatlla. V Zagrajn blizu Tržiča so o-rošnlki aretirali dva jugoslovanska državljana Antona Kramer-ja is Maribora in Zvonlmlra Se-retekega (T., ia Zafrebn. IUII-jansko porbčllo o aretaciji pravi, da sta bila aretiranca brez sredstev in brez dokumentov, da »ta hodila po vaaeh okoli, rekoč, da Iščeta dola, v resnici pn sta hotela nabirati mlade Slovence za Rusijo,- Obs aretiranca ao iz- Hp^4 1 Mueaollnl Je parkrnt obljubil, da poseti Trst pa vaelej je Izostal tako pričakovani obi^t voditelja fašizma. Sedaj rntfprsv-IJajo italijanski lletl o krizi mestnega sveta, sem in tja letijo očitanja in "Pioeoio" govori o osamljenosti In poaabljonostl, v katero Je zašel Trat, aa to Je treba iskati vzrokov v osebnih sporih, katerih je polno v Trstu In ki prinašajo mestu vedno večjo škode. Tržaški Italijani so odrešeai, toda hočejo esteti pri svoji stari tržaški veljavnosti in se bore proti onemu fte-lijanatvu, a katerim jih hoče oblagodariti podUjnik Jticti. Mestni sastop mora Wtl prežet čut" fešistovskih principov in rSki zlli. Pozneje so omenjeni trije komunisti srečali miličnika in ga i*aHU in zasramovaii./Millčnik je rekel, du s« pritoži mrl tajniku faAistovske organbjjclje. Odgovorili so mu, da se bodo maščevali. Nanadli so ga nato na njegovem stanovanju, pretepli in odšli. Takiln alični slučaji se mno-Že, ksr kale, da fašizem še vedno ni ukrotil komunistov In jih menda ne ukroti nikdar. Velik požar. V Veliki Pristavi, občina Smlhel v tržaški pokrajini )e uničil ogenj trem posestnikom gospodarska poalop-Ja. Pogorele! so t Srebot Ivan, Krebelj Fran in ZrimŠek Jakob. 81ednjemu je sgorel tudi 12 letni sin. } Odpuščeni delavci. V Ajdovščini je BrunnorJevo podjetje *KZHAM PR MGANIXA .»ana AC U V hTliJ M.I « CRlCAnU. |Med fašisti in komtmlatl s Tt I žiču in dkollči vlada veliko sovra-jl 0,7, mU TUi nr^ WiS^ysMlle. v nist bratje Moimas in Karol ^^ SNPJ. rurlan z nullčnikon? g. Molma- Dr. it. «a «ntj vmliw y sem. Prerekali so se in si gro- tobra, v dvuruni BNTlrStf ^^^^■^^^Hta^^MttÜKfc Psrrr. iDr. MFrsncl»fe_________________ Golica v dvorani S. H. T. J. dn» 14. novembri» 1994. »o«, klub it. 1 J8£.—Dr a ma fc* prsd-■Uva v nedoljo, 0. daoembra, v dvorani SNPJ. So«, klub At. 1 ,)SZ Silvntroil sa-bsva v potok, SI. doeeedtoa, v sNpj. m^m NUAkarsdn* nuarja 1NT, ' llos v SOtM rodsft #hM _ ____ oias Avo. %' ' ¿¿^r '^iJair^O Soo. klub It. 1 JSR.—Dramska pto4-•Uva v nodoljo, »0. januar Js, v dvora-n» MNP/, Soo. klub «t. 1 JSS. -Drsntika prod. •Um v nedeljo, 17. »area, v dvorani e.smM U80 w. tatb st, 1 »Si—Dramska prod- ,1. maja, v dvorani 1« »< uiiiivi jevu |K'n,|nju 7 ' odpustilo 128 delavcev in delavk. * jSI Ostalo Je v službi še 500 Slovencev, ki pa imajo odslej skrčen dnevni umik od 8 m 6 ur ter od 8 na 8 delovnih dni. Odpuščena sta tudi ravnatelj Roessier in Inž. Appenzeller. V tekstilni In-dustrlji Je res kriza aH ajdovske odpustitve kažejo v zadostni meri politično ozadje. Poatojnaka jama dobi avtonomno upravo, ki bo imela svoj upravni svet 5 članov. Postojna se ima povzdigniti za turistov-sko središče Krasa. V ta namsn potrebna denarna sredstva bo dala vlada na razpolago. Tako js sklenil ministrski svet 28. pr. m. "Prvi Italijanski dan" v Malariji ao lme|l o kresu, ko ae je uatanovll fašlj. Prišli so pdličnl gospodje, med njimi fašlstovskt došelni pod tajnik Nino Pstrlč In dr. Balbo la Podgrada. Slednji je priporočal drugorodeem, da naj ae izkašejo vredne, da pripadajo veliki fašlatovalrt družini, zato naj al očistijo svojs duše in preženejo ia njih preteklost......Naj- brše bi ne bilo napačno, če bi si tudi znani gospod Balbo malce očistil svpjo dušo! OgroiMi porasltk ,-i. » itnvlli dljaihra Število dijakov na vseučiliščih, kolegijih 'In profesijonalnih Šolah ZdruŠenih držav se je v 84 letih (04 1890 do 1024) šest« krat hitrejše pomnožilo nego splošno prebivalstvo Zdrti&onlh držav. Za podlago je vzetih 918 visokih šol. Te šols so I. 1890 imele v okrogli številki 122,000 vpisanih dijakov, 1, 1984 pa 668:000. V istem rssdobju se je števl|p srednješolcev dvsnajstkrat hl-trejs pomnožilo nsgo število splošnega prebivslstvs. Stavilo ameriških srednješolcev se je v teh 84 letih pomnožilo aa 981 odsto, dočlm ss je,prebivalstvo Združenih držav pomnožilo za 78 odsto. Temu porastku odgovarja tudi večji število učiteljskega o-sobja. Stavilo profssorjev In učiteljev na viaokih šolah, is-ključlvšl učitelje na pripravljalnih oddelkih teh šol, je poskočilo od približno 11.000 na skoraj 52,000. Največja število vpissnlh vi. sokošolcev v šolskem letu 1928-24 Je bilo v državi New York, kjer Je skorsj 89,000 viaokošol-cev pohajalo vseučilišča In ena-kovredne kolegije In profesijo-nalne šole. Ces 60,000 je bilo dijakov moškega spola in čeg 28,000 dijakinj. Država Illinois prihaja kot druga s 60,000 vi-»okošolci, aa njo pa Pennsrlva-nia, Ohio, Massachusetts In Ca-llfornia. U L S. V NKDEUO PONOTl SO MRTBORJI OBISKALI CHICAGO. bill „ Dt — Oni, še pekoncl ali pa ki - ^ M^B I ti 70 med IX In 2 uro, so začudeni po- govs misija. Bojev bo še dovolj. Neareča. Na postaji prt Sv. I/odJi je prišel med vagoo in "zdravi" ljudi, ki ao oboleli kamijon 2tfletei Andrej Men na steklini, a praškom stoičen* freda. železniški voz se je ne španske muhe. Zdravljenje *] nedoma bližal In sejel ia *rm/ praškom i(>enake muhe srveda kal Manfriolo pri kamljonu. Prs potem se more ve^Traš Italijan-1 svetloba kot bliskanje, ee lahko m| pošljeta M ako preličiU, kakor zahteva nje- ' " " " So«, klub «t. 1J YS v nodoljo, fiNrJ. Bos, klub M. 1, J. 8. va sabs va v »oboke 11, doo. 1MT v dvorani 8. N. P, J. "pombst Ako priredba »tvo nI v valogs dnj- nu, nl»ve»U- 8. O., da * uvroll. ■ Jeha Pets. IM4 n. Hac.ao Ase. NAS IM NAROČNIKOM v ZNANJE! Članka In sestra ____ Omahne jo aodaj na potovanju V državi Pennsylvanlji kot »s-stopnlea za list Prosveto. Ona je pooblaščena pobirati naročnino aa list Prosveto, prodajali knjigo Književne Matloe S. N. r. J. in vee posle »padajoče v jgdrošj« lista. Rojakom In članom S. N. P. i. jo priporočamo, da Ji gredo na rok» In ae naroče na llat Pr* nvetoi ter da nnknpijo od nje dobrih knjig, n. P. J. katera Nn severozapadU vanju naš član je isto tako ti naročnike aa llat Proaveto in prodajati naše S. N. P. J. knji-ge, šalimo, da mu rajnki In člani pomagajo pri avitaoljl. Naš član Frank Lnknnšlš jo istotako na agltaeiji aa Hat Pro-sveto v držav! Ohio lb W. VlrgW nlji, y ■ > i % .■' . ï^yjf V-laP"<■ Nuš član In dobro poznani An* ton Jankovlch je na agitaciji v meitu Olevelandu in okolici, ter bližnjih mestih Clevelanda aa Prosveto. Upravnlštvo priporoča vse »a-etopnlke, rojakom in. članom v obče, da se od njih naroče na llat Prosveta in al nabavijo knji« Književne Matico S. N. E J. Filip Godlna, upravitelj. Znamenj« (Jon* 80-1936) pomeni, ds rs« Js HSfthMa potekla ta dan. Ponovit« Jo pravočaano, ds ram ustavimo. Ako Usti 1 J® mo«o«i ker nI bil plslsa« Ust plačan In gs M li. Jo mogoče rntSftloa ?slod napačnega do la stari In nofiassUn Nsšl ^Mtopnfld 00 nI ( Itvtnl tajniki to atopnikl, pri plaloto IM0 In ss pol Ms Clsnl B, N. P. h _ M pol tots liJI fes loto 18^0. Za Mtol cero sa loto Tednik »tono aa Stropo dooliêslo mo« mr« u in S urti, mv mkhwiii yv slušall. od kje male eksploslje V zraku in od kje nekaka čudna Naročnino InUo UPHA MP Iztrgali h svežnja ključ za ce- I I Iko št. 10. v keteri še nahaja v! oJ Imelo nspeha ia ker je stekli MMasnJi aa strahovito#napredovala, ao ne- vijo,