Poštnina plačana v gotovini. S URADNI .LIST SLOVENSKEGA NARODNO OSVOBODILNEGA SVETA IN NARODNE VLADE SLOVENIJE Letnik l/Il. V Ljubljani dne 10. oktobra 1945 Številka 42. VSEBINA! 297. Okrožna kandidatna lista Osvobodilne fronte Slovenije za celjsko, okrožje. 2i)8. Izvolitev s tulu ih sodnikov in prisednikov okrajnega sodišča v Celju La sodnikov okrajnega sedišča r 299. Začasna imenovanja v pravosodni službi. Šmarju pri Jelšah. ObČeveljavne odredbe in razglasi raznih ohlastev. zavodov in ustanov 297. Okrožna kandidatna lista Osvobodilne fronte Slovenije kot sestavni del zvezne liste Ljudske Ironte Jugoslavijo za volitve narodnih poslancev v zvezno skupščino Ustavotvorne skupščine Nosilec zvezne liste Ljudske fronte Jugoslavije: maršal Jugoslavije tov. Broz Josip-Tito, stanujoč v Beogradu. Kandidati za posamezne vdivne okraje: 1. za volivni okraj Celje; kandidat: Leskošek Prane, strugar, stanujoč v Ljubljani, Rutarjeva 1, namestnik: Suša Alojz, kmet, stanujoč v Goričici št. 2; 2. za volivni okraj Gornji grad; kandidat: Vipotnik Albin (Strgar), ključavničar, stanujoč v Zabukovci št 101, namestnik: Zupan Anton, delavec, stanujoč v Na-zarju št 20. Kandidat, ki se je vezal na okrožno listo v okraju:. kandidat: Nareka Franc, žagar, stanujoč v Ljub-loem 5110, namestnik: Lesjak Maks, mizar, stanujoč v. Ljubnem SL 103; 8. za volivni okraj Slov. Konjice; kandidat: Kovačič Ivan (Efenko), podpolkovnik, stanujoč v Kamnici št. 44 pri Mariboru, namestnik: Šclih Ivan, kmet, stauujoč v Dobravi št 2. Kandidat, ki se je vezal na okrožno listo v okraju: kandidat: Lubej Karol, kmet, stanuj, v Kalobjah št. 7, namestnik: Biuder Avgust, šolski upravitelj, stanujoč S Vitanju-vas št 11; 4. za volivni okraj Šmarje pri Jelšah: kandidat: Kovič Ferdo, strojevodja, stanujoč v Šmarju pri Jelšah, namestnik: Kovačič Franc, poljski delavec, stanujoč X Šmarju pri Jelšah. Kandidat, kj[ se je vezal na okrožno listo v. okraju: kandidat: Svetek Franc, nameščenec, stanujoč v Ljubljani, Miklošičeva 22, namestnik: Drofenik Karol, posestnik, stanujoe v Tržišču št 7; 5. za volivni bkraj Šoštanj: kandidat: Lampret Jože, duhovnik, stanujoč v Mariboru, Ipavčeva uL 6, namestnik: Britovšek Anton, kmet, stanujoč v Šoštanju, Kolodvorska ulica. Kandidat, ki se je vezal na okrožno listo v okraju; kandidat: Košan Ivan, ekonom, stanuj, v Ravnah št. 1, namestnik: Jurjec 'Jožef, delovodja, Slcvenjgradeo-Legen št. 35; 6. za volivni okraj Trbovlje; kandidat: Marinko Miha, rudar, stanujoč v Beogradu, Ulica Jovana Rističa IT, ' namestnik: Ocepek Alojz, soboslikar," stanujoč y Trbovljah-Loke Št 196. Kandidatna lista je bila potrjena dne 8. oktobra 1945. Celje dne 8. oktobra 1945. Zap. št 83/45. Okrožna volivna komisija; Tajnik: Predsednik: . Drago 2erjal Bj r. Marjan Bele s. r« Bazne uradne objave 298. . Izvolitev stalnih sodnikov in prisodnikov okrajnega sedišča v Celju in _ sodnikov okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah Na zasedanju zbora odposlancev okrajnega N00 v Celju-mestu dne 12. avgusta 1945 so bili izvoljeni I. za stalno narodne sodnike okrajnega sodišča v Celju; Kraut Vladimir, sodnik okrajnega sodišča v Celju, Zupančič Franc, sodniški pripravnik okrožnega sodišča v Celju, dr. Stojan Ivan, bivši javni notar v Celju, dr. Požar Josip, državna tožilec v Celju, Lesjak Juro, sodnik okrajnega sodišča v Celju, Lesjak Ivan, okrajni p.odnačelnik iz EHn. bertus«, Celje. Na podlagi odloka ministrstva za industrijo in rudarstvo Narodne vlade Slovenije z dne 29. maja 1945, št, 200/45, se vpiše delegat Rotar Rado iz Petrovč. Firma so podpisuje odslej tako, da Podpiše delegat Rotar Rado pod piša-»im, tiskanim ali z žigom odtisnjenim besedilom firme svoje ime s pristavkom: »delegat ministrstva za industrijo ti rudarstvom. Okrožno kot trg. sodišče v Celju dno 27. septembra 1645. A III 233—9 * 163. Sedež: Coljo. i Dan vpisa: 25. septembra 1945. j Besedilo: Alois Kresse u. Sohn, Cilli. Besedilo odslej: Alojz Kresse in sin. Obratni predmet: Mehanična tkalnica. venijo z dne 26. maja 1945, St. 131/45, e® vpiše kot delegat inž. Štrukelj Janko, Firma so podpisuje odslej tako, da vodpišo delegat pod žigom, pisanim ali .'škatlim besedilom firme Alojz Kresse ti »in, Celje, evojn ime e pristavkom: Na podlagi odloka ministrstva za industrijo in rudarstvo Narodne vlade Slo- OlbS »delegat ministrstva za industrijo in rudarstvom. Okrožno kot trg. sodišče v Celju dne 25. septembra 1945. Rg HRA 12/7 * . 164. Sedež: Colje. Dan vpisa: 29. septembra 1945. Besedilo: »Perrik družba z o. z. Celje. Na podlagi odloka ministrstva za industrijo in rudarstvo Narodne vlade Slovenije z dne 14. VI. 1945, št. 576/T, se vpiše kot delegat inž. Štrukelj Janko iz Celja, izbriše pa ee poslovodja Cejpek Emil. Firma se podpisuje odslej tako, da pod pisanim, tisKanim ali z žigom odtisnjenim besedilom tvrdke »Persilm, d. z o. z. Celje podpiše delegat mž. Štru-kelj Janko svoje ime s pristavkom: »delegat ministrstva za industrijo in rudarstvom. Okrožno kot trg. sodtšte v Celju dne 25. septembra 1945. C II 62/20 * 165. Sedež: Celje. Dan vpisa: 29. septembra 1946. Besedilo: Schimmel & Ca., družba s o. i. Celje. Na podlagi odloka ministrstva za industrijo in rudarstvo Narodne vlade Slovenije z dne 14. VI. 1945, št. 575/T, ee vpiše kot delegat inž. Štrukelj Janko iz Izbrišejo se poslovodje Hermann Trau-gott Fritsche, Karl Klaus in Mag. Phr. Vojko Arko. Firma se podpisuje odslej tako, da podpiše delegat inž. Štrukelj Janko pod žigom, izpisanim ali tiskanim besedilom firme »Schimmel & Co. d. z o. z. Celjem svoje ime e pristavkom: »delegat mini. strstva za industrijo in rudarstvom. Okrožno kot trg. sodišče v Celju dne 25. septembra 1946. Rg , c n 23/18 e Sedež: ŽX Dan vpusa: 29. septembra 1985. Besedilo: Štajerska ielezoindustrrjska družba z o. z. Zreče. Na podlagi odloka ministrstva za ii>-dustrijo in rudarstvo Narodno vlade Slovenije z dne 26. VL 1946, št. 722, se vpiše delegat inž. Čadež Vladimir, Zreče, izbriše pa eo poslovodja inž. Mačji Valter Iz Maribora. Firma se podpisuje odele) tako, d* podpiše delegat inž. Čadež Vladimir ovoje Lm* pod žigom ali i,zi>iaanim | dilom firme Štajerska železoindustrijska družba z o. z. Zreče s pristavkom »do legat ministrstva za industrijo in rudarstvom. ' Okrožno kot trg. sodišče v Celju dne 22. septembra 1945 C I 92/3? • 1G7. Sedež: Maribor. Dan vpisa: 1. oktobra 1945. Besedilo: Grajski kino, družba * o. b. v Mariboru. Izbriše se upravitelj Janesehitz Ru-dolc, Maribor, Grajski trg 1. Okrožno sodišče v Maribor dne 1. oktobra 1945. Rg C II 20/26 * 168. Sedež: Maribor. Dan vpisa: 3. oktobra 1945. Besedilo: Atelje z& umetno knjigo-veštvo Miho Vahtar. Na podlagi rešitve Narodne vlade Slovenije, ministrstva za industrijo in ru-daretvo z dne 24. septembra 1945, zap. štev. I/P—2339/46, se izbriše začasni upravitelj Vidmar Peter iz Maribora. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru t dne 3. oktobra 1945. D — RG A II 120/14 * 169. Sedež: Kočevje. Dan vpisa: 2. oktobra 1946. Obratni predmet: Tovarna sukna d. d. Zaznamuje se, da je prešlo v smislu čl. 1., 3., 4., 8., 9. in 10. odloka AVN0J-a z dne 21. novembra 1944, vse premično in nepremično imetje te firme v državno svojino in da je od ministrstva za industrijo in rudarstvo Narodne vlade Slovenije v Ljubljani postavljen z de. kretom i dne 25. junija 1945, zap. »L 711, za delegata Maršik Ivan, rojen 19. XII, 1697 v Cojovu — Češka, stamiM v Kočevju BL 387. Hkrati ee tibriSejo dosedanji 5e vpi. sanj člani upravnega »veta dr. Juro Ad-lešič, dr. Ivan Slokar, dr. Joža Basaj, rei rz Ljubljane, Franc Vegi ii št. Vida nad Ljubljano, Anton Končar iz Ljubljane, Franc Sohauhach iz Črnomlja, dr. Stanislav Žitko iz Ljubljane ter proku. nat Božidar Sartoni iz Kočevja eedaj v Ljubljani, Društvena ul. 8. Ve* morebitni uputiti prednjo firme naj m »glasijo pri delegatu. (Heroino trg, aodiSče v Novem mosta dne 2, oktobra 1946, JDon n , L.ftQ ftl—-utR Štev. 28. Zadružni register Vpisi: 170. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 25. septembra 1945. Besedilo: čebelarska zadruga za Store ni jo z omejenim jamstvom r Ljubljani. Zadruga je bila ustanovljena na skup-Ičinl dno 15. avgusta 1915 za nedoločen Eae. Naloga, zadruge je pospeševati gospodarske koristi svojih Članov s tem, da a) nakupuje, izdeluje, predeluje in prodaja čebelarske potrebščino za svojo člane brez posrednikov; b) vnovčuje pridelke svojih Članov brez posrednikov; c) vrši in pospešuje trgovino z živimi čebelami; č) ustanavlja po potrebi odseke, po. družnice in čebelarske družine; d) gradi delavnice, skladišča in poslavlja ali najema zadružne čebelnjake na pnsiščih; e) organizira prevažanje čebdna pašo in skrbi za njeno izboljšanje; f) širi strokovno znanje: - 1. z izdajanjem lastnega strokovnega glasila in knjig, 2. z vzdrževanjem lastne strokovno knjižnice in širjenjem poučnih spisov, 3. z izobraževanjem čebelarskih uči. teljev in mojstrov, s prirejanjem shodov, tečajev, predavanj, razstav itd., 4. z ustanavljanjem opazovalnih, ple-menilnih, selekcijskih in .preizkusnih postaj ter vzrejevnlišČ za matice; g) skrbi za zatiranje Čebe-lni’' kužnih bolezni in zbira zn ta namen sklad; h) zbira in čuva predmete in učila za svoj muzej; i) skrbi za ustanovitev čebelarsko šole in znanstvenega zavoda; j) podpira koristi čebelarstva v pravnih vprašanjih in sporih ter vpliva nn čebelarsko zakonodajo; k) skrbi za dosego podpor iz javnih sredstev; l) čuva in pomnožuje sklad za dom Antona Janše. Vse te nalogo vrši zadruga z name-nom san.-onomoči in izboljšanja gospodarstva svojih Članov in delovnega ljud. stva, Zadružni delež znaša 100 din in ee mora vplačati ob vstopu v zadrugo ali tudi v rednih mesečnih obrokih. Vsak zadružnik jamči še z desetkratnim ZKeakom vpisanih deležev. Zadruga objavlja svoje priobčfitve e tem, Papirografija< družba z o. z» v Ljubljani, Rimska cesta 2, poziva vse tiste, ki imajo kakršne koli terjatve ali dolgove proti imenovani tvrdki, da te v roku osmih dni po objavi prijavijo in dokažejo delegatu. V. d. delegata, ministrstva za trgovino in preskrbo Narodne vlado Slovenije Izgubljene listine Uničen ml je bil indeks juridične fakultete univerze v Ljubljani na ime Berger Marijan iz Trbovelj. S tem ga preklicujem. 986 Berger Marijan Izgubil sem novo osebno izkaznico, izdano od komande narodne milice v Ljubljani na ime Blaj Jožef iz Ljubljane. Proglašam jo za neveljavno. 965 Blaj Jožef Izgubil sem indeks tehnične fakultete univerze v Ljubljani na ime Božnik Ed. mmid iz Celja. S tem ga preklicujem. 990 Božnik Edmund Ukradena mi je bila nova osebna izkaznica, izdana od komande narodne milice v Ljubljani na ime Bras Vida iz Ljubljane. Proglašam jo za neveljavno. 953 Bras Vida Izgubil sem novo osebno izkaznico, izdaj j od komande narodne milice v Ljubljani na ime Brleč Jožef iz Srednje vasi, okraj Kamnik. Proglašam jo za neveljavno. 976 Brice Jožef Izgubil sem osebno legitimacijo, šofersko objavo in legitimacijo vojnoteh-ničnega zavoda v Sarajevu, vse na ime Duka Ivan, šofer v Ljubljani. Progla-šam jih za neveljavne. 983 Duka Ivan Izgubil eern novo osebno izkaznico, izdano od komande narodne milice v Ljubljani na ime Dular Josip iz Ljubljane. Proglašam jo za neveljavno. 982 Dular Josip Izgutm sem indeks tehniške fakultete univerze v Ljubljani na ime Fajt Vojko iz Maribora. Proglašam ga za noveljav-nega. 947 Fajt Vojko Izgubil sem odpteitnleo Ari. osnovne APm tirtsmtk eri Motikam. Lulu im 28. septembra 1923 na ime Herceg Franc iz Maribora, S tem jo preklicujem. 9S4 Hercog Franc Izgubil sem izpričevalo 3. rnzrala meščanske šole v Ljutomeru za leto . 1924/25. na ime Kolarič Maks iz Ljutomera. Proglašam ga za neveljavno. 951 Kolarič Maks Izgubila eem novo osebno izkaznico, izdauo od komando narodne milice v Ljubljani na Ime Kosirnik Vera to Ljubljane. Proglašam jo za neveljavno. 968 Kosirnik Vera Izgubjl sem indeks tehnične fakultete univerze v Ljubljani na ime Kostanjevec Zvonimir iz Ptuja. Proglašam ga z.a noveljavnega. 946 Kostanjevec Zvonimir Izgubila sem začasno osebno izkaznico št. 318, izdano na ime Lajovic Pavla, roj. 8. januarja 1918, in jo e tem preklicujem. Lajovic Pavla, 985 Litija. Odrrzeta eta mi bila indoks in legili-mar'ja juridičue Lk-Petti univerze v Ljubljani, izdana na into Lubej Bojan jz Ljubljane. Proelnšnu jih za neveljavna, 878 Lubej Bojan Izgubil eem maturitetno izpričevalo lil. drž. realne gimnazije v Ljubljani iz 1. 1940. na ima Magušar Dušan iz Krope (Gorenjsko). Proglašam ga za ne-valjavruv 9-18 Magušar Dušan Izgubil eem novo osebno izkaznico, izdano od komande narodne milice v Ljubljani, orožni Ust št. 691, izdan od MNOO v Ljubljani, nastavitveni dekret ministretva prosvete v Ljubljani jn odpustnico narodne milice, izdano od MNOO v Ljubljani, vse na ime Malovrh Ladislav iz Ljubljane. Proglašam jib za neveljavne. 967. Malovrh Ladislav. Ukradena ml jo bila začasna osebna izkaznica št. 10663, izdana od KNOO-sektor 13, Jesenice, na Lmo Mežek Franc z Jesenic in jo s tem preklicujem. Mežek Franc, 063 Jeseuice, Cesta na Golico št. 6. Odvzeta oziroma ukradena mi je bila osebna izkaznica, izdano od krajevnega odbora OF Studenčico, izdana pod št, 31 na ime Mrak Anton iz Studenčico št. 4. Proglašam jo za neveljavno. 956 Mrak Anton Izgubil sem novo osebno izkaznico, izJano od komande narodno milice v Ljubljani na ime Pirc Dušan iz Ljubljane. Proglašam jo za neveljavno. 969 Pirc Dušan Izgubil sem začasno osobno izkaznico št. 8130, izdano 27. junija 1945 od kra. jevnega NOO v Novem mestu na ime dr. Polenšek Marijan iz Novega mesia. S tem jo preklicujem. 988 Dr. Polenšek Marijan Izgubil sem osebno izkaznico št. 880, iz." .no od krajevnega NOO v Planini pri Rakeku na imo Poljšak Franc Iz F'-čjo vasi št. 24 pri Planini in jo s tem preklicujem. 940 Poljšak Franc Izgubil som novo osebno izkaznico, Izdano od komande narodno milice v Ljubljani na imo Potočnik Dušan iz Ljubljane. Proglašam jo za neveljavno. 954 Potočnik Dušan Izgub?! eem novo osebno izkaznico, Izdano od komande narodne milice v Ljubljani na ime Poženel Anton iz Ljubljane. Prpglnšnm jo zn neveljavno. 966 Poženel Anton Izgubila sem začasno osebno izkaznico št. 218, izdano od KNOO Divača. Proglašam jo za neveljavno. 971 Robec Ida, Divačo Izgubil sem indeks tehnične fakulteto (r.".ojni oddelek) unjvcize v Ljubljani na ime Sab.ihy Boris iz Kranja, Proglašam ga za noveljavnega. 950 Sftl>othy Boris Izgubil sem indeks medicinske fakultete univerza v Ljubljani na ime Stojan Frank iz Bistrico pri Mariboru. Progla-šatn ga za neveljavnega. 945 Stojan Frank Izgubil sem začasno osebno izkaznico št. 47 a, izdano od KNOO Divača. Proglašam jo za neveljavno. 972 Šajna Franc, Ležeče Ukradene so nam bilo osebna izkaznica, izdana od komande narodne milico v Ljubljahi na ime Štajdohar Frančiška in živilske karte na trne Štajdohar Anton, roj. 1913, Štajdohar Frančiška, roj. 1918 in Štajdohar Anton, roj. 1941, vsi | iz Ljubljane. Vse navedeno dokument o s tem preklicujemo. štajdohar Frančiška, Stnldphar Anton, 989 Štajdohar Anton ml. Ukradeno mi je bilo izpričevalo IV* razreda meščansko Bole 'Hauptachulo) v Št. Vidu nad Ljubljano za 1. 1942/43. na ime Štrukelj Marinka iz Gimcelj 27, občina Ljubljana X. četrt. Proglašam ga za neveljavno. 955 štrukelj Marinka Odvzeta ml je bila univerzitetna logb timacija medicinske fakultete V Ljub. Ijaui na imo Švagan Alojzij iz Ljubljane. Proglašam jo za neveljavno. 964 Švagan Alojzij Izgubila sem novo osebno izl-.rnlco, izdano od komande narodne milico v, Ljubljani na ime Trotošok Ana iz Ljub-Ijnne. PTogfiiSnm jo za neveljavno. 979 Trotošek Ana Izgubila sem novo osebno izdano od komande na.»dne milic: v Ljubljani na imo Završnik Ivana iz Fužin št. 8 noš ta Dobmnje. Proglašam jo za novel javno. 977 Završnik Ivana t JUredoik: Polmr Ilob&rt; tisk la uiožba: tiakarna /dorkur —« oba x Ljubljani k štev. 42. „Uredh6^8 Mata POSEBNA PRILOG/ Slovenskega narodno osvobodilnega sveta ia Nsvodae vlade e dne 10. oktobra 1945 Slovenije" Ponatis ix osrednjega „Uradnega lista Demokratične federativne JugOBlavije“ St. 72 in 73. Steviiacsa *7^ sg d ra e 2? A. sep&eimlsrai ld-45. 670. Na podlagi drugega odstavka člena 31. zakona o agiarui reformi in kolonizaciji izdaje Agrarni svet naslednjo uredbo o izvajanju naselitve borcev v Vojvodini Člen 1. Za naselitev se vsaki družini dodeli 8 kat. oralov obdelovalne zemljo e stanovanjsko hišo in pomožnimi kmetijskimi poslopji; vendar se začenši s petim članom družine dodeli še po pol kat. orala na vsakega člana, vsa dodeljena površina zemljišča pa ne sme biti večja od 12 kat oralov. Narodnim herojem, družinam umrlih narodnih he-rojev, oficirjem Jugoslovanske vojske, ki so po poklicu kmetovalci, kakor tudi družinam (hišnim zadrugam), ki imajo več ko 12 članov, se dodeli do 30 % več zemlje kot bi jim je šlo po prednjem odstavku. V bližini velikih mest dobe naselniki 4 do 6 kat. oralov zemlje, prikladne za intenzivno gospodarjenje, prilagojeno bližnjemu mestnemu trgu (drugi odstavek-Člena 19. zakona o agrarni reformi in kolonizaciji). Prednost pri dodeljevanju take zemlja imajo invalidi iz sedanje in prejšnje vojne. Člen 2. Dodeljuje se zemlja po več delih (parcelah). Nasel-nik dobi tri parcele njivske zemlje in po eno parcelo vinogradne, sadjarske, travniške, gozdne in druge zemlje, če se dajo stvoriti taki skupki zemlje. Najprej se vsemu naselju dodeli toliko zemljišča, kolikor mu ga vobče gre. To zemljišče se takoj v začetku v splošnem razdeli na skupke. Pozneje, toda čim-prej se izvrši individualna razdelitev v vsakem skupku. Kjer se dodeljuje zemlja, pomešana s parcelami domačih lastnikov, se s privolitvijo teh lastnikov njihove parcele zložijo tako, da se strnejo v skupine zunaj naseljenih skupkov. Člen 3. V vaseh, kjer se naseljujejo borci, pa ni domačinov, ostanejo s pašniki in gozdna zemljišča last zadevne vasi za skupno izkoriščanje. Če pa posamezni kmetje ali skupine ali vsi kmetje izrazijo željo in se zavežejo, da začno to zemljišče takoj pogozdovati in ga gospodarsko upravljati po svojem skupnem načrtu, ki ga odobri ministrstvo za kolonizacijo sporazumno s pristojnim ministrstvom za gozdarstvo, se dodeli takoj vsaki družini v last del takega zemljišča sorazmerno s številom družin v vasi, da ga spremeni v gozd. Družine, ki se iim dodeli tako zemlji- šče, obdrže pravico, izkoriščati nerazdeljeni skupni vaški spašnik. Če se pozneje radi pogozditve razdeli tudi ostanek takega zemljišča, so te razdelitve deležne z enakimi pravicami vse družine, Id so že prej dobile del spašnika, da ga pogozdijo. V vaseh, kjer so se zemljišča naselnikoni dodelila pomešano s parcelami domačinov, velja prednja določbe samo za zaplenjeni del spašnika in gozdnega zemljišča Če osebe, navedene v prvem odstavku tega člena v roku dveh let ne začno ali v roku petih let ne dokončajo pogozdovanja, se jim vzame tudi del spašnika, ki jim je bil za to dodeljen, in se dodeli drugim. Živine ne sme spuščati ne na svojo parcelo ne na druge, razen po skupnem sklepu. Tuji živini ne sme pre-prečiti dostopa na svojo parcelo, če se skupno sklene, da se živina spuščaj v ves tak gozdni obseg. V splošni gospodarski načrt takega gozdnega obsega se ne sme vzeti predpis, ki bi komur koli drugemu dovoljeval sečnjo ali klestenje, razen vsakemu lastniku na njegovi parceli. Vsaka naseln iška vas, ki bo imela tako gozdno zemljišče, mora v roku dveh let Izdelati načrt o po-gozditvi tega zemljišča in gospodarjenja na njem. Načrt se pošlje v potrditev zveznemu ministrstvu za koloniza-cijo, ki o tem odloči sporazumno s federalnim ministr-stvom za gozdarstvo, če vas v roku leta dni ne izdela načrta, ji ga izdela zvezno ministrstvo za kolonizacijo ob sodelovanju federalnega ministrstva za gozdarstvo. Izvrševanje predpisov tega člena nadzira zvezno mi-nislistvo za kolonizacijo. Vsak uaselnik dobi iz dodeljene mu zemlje obhišje (svet pri hiši), ki znaša lahko četrtino dodeljenega mu zemljišča, vendar praviloma ne manj od enega niti več od dveh kat. oralov. Obhišje se mu da ob hiši, če to ni mogoče, pa v neposredni bližini. Vsak uaselnik je upravičen svoje obhišje ograditi. Čez obhišje mu ni treba nikomur dovoljevati nikakršnega služnostnega prehoda. Vsekakor mora svoje ob-hišje odgraditi od dvorišču z ograjo, zadostno da se preprečita škoda in poljska okvara z dvorišča, in mora svojo ograjo povezati s sosedovo ograjo. Člen 5. ‘V vsaki vasi ae mora pustiti zadostno število nedo-deljenih hiš za vaške ustanove in potrebe vaških rokodelcev, z obhišjem vred. Člen 6. Borcem rokodelcem, ki se želijo naseliti kot roko-delci, se dodelijo hiše. ki so Drinravne za stanovanie in aa tisto pridobitno delo, s katerim so bavijo. Dodeli so jim tudi obbišje do največ 2 kat, oralov na družino. Tudi za te naselilike veljajo predpisi členov 7. in 10, te uredbe. Clon 7. Naselnik se mora z družino naseliti na dodeljeno mu zemljo v roku enega lela, šteto od dneva, ko je prejel odločbo, s katero so mu je zemlja dodelila. Če so v teni roku ne naseli, se mn zemlia odvzame'in ne moro več dobiti druge. Člen 8 Ko so naselnik naseli na dano mu zemljo, unrenejo organi ministrstva za kolonizacijo v najkrajšem času pri zemljiškoknjižnih in ostalih oblnslvili vse zn vpis lastninske pravice nnselnika na dano mu zemljo v zemljiški knjigi. Tudi naselnik sam more po naselitvi ob vsakem Času zaprositi vknjižbe svoje pravice. Člen 9. Odločbo o dodelitvi ali odvzemu zemlje nnselniku po tej uredbi izda minister za kolonizacijo. Ta odločba je javna listina, lei je veljavna pravna osnova za vse zemljiškoknjižne vpise, Omejitve lastninske pravice se morajo pri vknjižbi vpisati v zemljiške knjigo (člen 24. zakona o agrarni reformi in kolonizaciji). Člen 10. Naselnik dobi zemljo in poslopja v last s temile omejitvami: 1. začenši od dne vknjižbe lastninske pravico n« dobljeni zemlji naselnik ne more dvajset lei le zemlje delili, prodali, dajati v zakup, zastavljati, podariti ali zaiiibujuli, ne v celoti no deloma; 2. v teku teh dvajsetih let se naselnik z dano mu zemlje ne sme odselili niti je tako zapustiti, da bi nehal au njej gospodarili in jo obdelovali. Kdor to v tem roku kljub temu stori, a sc v oneni leliVna zemljišče ne vrne in ne začne na njem gospodariti in ga obdelovali, sc mu zemlja odvzame, drugo pu kot naselnik ne more več dobiti, Clon 11. Naselnik mora brez pravice do odškodnine dovolili, da teče po njegovem posestvu, pa tudi Čez obhišje in dvorišče namakalni ali odvajalni kanal. Tega naselnik ne moro zabraniti niti v primeru, če noče biti član zadruge. Napeljava kanalov po posestvu nnselniku ne dajo Dravice, da bi se neupravičeno 7, vodo okoriščal. Kanali morajo bili napravljeni tako, da lastnik posestva nima °d tega škodo ali poljsko okvare. Za škodo ali poljsko okvaro zaradi nepravilno napravljenega kanala ima pravico terjati vodno zadrugo zn odškodnino. 0 višini od-Škodni n e odloči krajevni narodni odbor. Napeljavo kamila čez obhišje ati dvorišče naselnik lahko zabrani, dokler krajevni narodni odbor z ogledom no ugotovi, da so kanal drugod ne da speljati. Ako rabi kanal več vasem, rešijo to sporazumno narodni odbori vseh prizadetih vasi. Ob nesporazumu odloči okrajni narodni odbor. Clon 12. Pravic, ki jih je naselnik imel v kraju izselitve im epa5aiku, gozdu, planini, vodi, ribolovu, zemljiški zadrugi, občinski imovini [n podobno, za življenja ne izgubi n6 on ne njegovo jaotoiuslvo moškega rodu v prvem kolenu, Ce se vrne na starino, oživijo zopet vse te pravice. Teh svojih pravic ne more izvrševati, razen če se vrne na starino, in sicer od dne, ko se vrne. Edino da se mora od dohodkov v denarju, ki jih imajo od teh posestev drugi deležniki, izločati prvih sedem let del tudi za iaselnika ali za njegove '-'naslednike, iu sicer tolikšen del, kolikršnega bi bil deležen, če bi bil ostal v kraju izselitve. Ob izselilvi mora naselnik podpisati izjavo, da se strinja z določbo prednjega odstavka, Člen 13. Prijavo za dodelitev zemlje se vlagajo z obrazcem, ki ga izdela minister za kolonizacijo. Prijave se izročajo'-krajevnemu narodnemu odboru, ki overi prijave oziroma v njih navedene podatke, iu zbrane pošlje pristojni federalni vladi. Osebe, ki sb v vojski, iz,roče prijave svojim vojaškim enotam, ki jih pošljejo pristojnemu brigndneirn štabu ali temu enakemu ali višjemu štabu ali komandi. Ti overijo resničnost podatkov vojaškega značaja, navede, rtih v prijavi, in dostavijo overjene prijavo po armadnem štabu pristojni federalni vladi. Ko federalne vlade zbero prijave, jih pošljejo mini-strstvu zn kolonizacijo s svojim predlogom, katero prošnjo je treba unoštevati in katero ne. člen 14. O vloženih prija vali odloči zvezno ministrstvo za kolonizacijo. To ministrstvo opravlja vse posle glede kolonizacijo boccov po Glavni komisiji za naseljevanje borcev v Vojvodini. Delo vseh organov v kolonizacijskih poslih nadzoruje Agrarni svet. Clcm 15. Ko izda ministrstvo z.a kolonizacijo odločbo o doue-lilvi zSmlj'šča, obvesti o lem federalno vlado oziroma odbore avtonomnih pokrajin in oblasti, iz katerih so osebo, ki jim jo zemlja dodeljena, ti pa obvešte prizadete osebe. Člen 10. Sporazumno 9 federalnimi vladami oziroma z, odbori avtonomnih pokrajin ali oblasti določi zvezno ministr. sivo za kolonizacijo dan in število družin za prevoz. Člen 17. Našel ni ki imajo pravico do brezplačne vožnjo po državni železnici ali z ladjo od kraja nutovoritve v vagon ali vkrcanja v ladjo pa do postaje, ki jo najbliž.ja kroju naselitve, za sebe, za člane svojih družin, zn kmetijski Inventar in pohištvo do 1000 kg teže, poleg tega pa še za eno govedq ali enega konja v breme denarnega sklada Agrarnega sveta. Clon 18. Agrarni svet so pooblašča tolmačiti to uredbo in izdajati predpise zn njeno uporabo. Člen 19. Ta uredba volja od dneva objavo v Uradnem listu demokratske federativno Jugoslavije, Beograd dne 8. septembra 1045. P red''“d nik Agrarnega -vettv Mošn P i jade s. r. 671 V prid državnih financ izuajem to odločbo o obvoznem zavarovanju državne Imovine zgolj pri Državnem zavodu za zavarovanje in pozavnrovanje Državna imovina, a katero se razume tudi imovina vseh narodnih odborov v demokratski federativni Jugoslaviji, se odslej zavaruje izključno le pri Državnem zavodu za zavarovanje in pozavarovanje. Za državno imovino se v tem pogledu šteje tudi imovina podjetij, pri katerih glavnici so država državna podjetja ali narodni odbori oziroma njihova podjetja ude. ležerni z najmanj 50%. Če je ta imovina že zavarovana pri zasebnih zavarovalnih podjetjih, se mora zadevno zavarovanje pri prvi dospelosti prenesli na Državni zavod za zavarovanje in pozavarovanje. Beograd dne 14. septembra 1945. VIL št. 0676, Minister za finance: Sreten Žujovič s. r. 672. Po izkazani potrebi in v prid narodnemu gospodarstvu izdajom tole odločbo o prepovedi zavarovalnicam sklepati poginihu o po-zuvarovanju brez odobritve zveznega tainistrstva za finajjce Nobena zavarovalnica ne sme skleniti nikakršne pogodbe o poza varovanju brez poprejšnje odobritve zveznega ministrstva za finance. Kršitev le prepovedi se kaznuje v denarju, v hujših primerili pa z odvzemom dovoljenja za poslovanje. Beograd dne 13. septembra 1945. VII. št. 6675. Minister za finance: Srcteu Žujovič s. r. 673. Odločba, da poroštvena listina ni zavezana taksi V zvezi z odločbo VII. št. 5283 z dne 15. avgusta 1945 o finansiranju odkupa in razdelitve žita v gospodarskem letu 1945/46. odloča m , da v primerih, ko da država poroštvo državnim podjetjem, poroštvena listinu ni zavezana taksi. Beograd dne 17. «K|ilembra 1945. VIT. št. 6783. Minister za finance: Sreten Ž ulovit s. r. 674. v zvezi s členom 1. uredb" « urejanju cen izdaje zvezno ministrstvo za trgovino in preskrbo, uprava za cene naslednjo odločbo o določitvi cen špiritu za vso državo Člen 1. Za vse tovarne v državi se določajo špiritu tele cene: surovi špirit..............din 19.40 za 1 hekt. stopnjo rafinirani špirit in dehidrat „ 20.40 „ 1 „ „ denaturirani špirit . . . „ 19.40 „ 1 „ ,, Vse te cene se razumejo franko skladišče tovarna, > posodi, a brez posode. Člen 2. V prednje cene špiritu niso vračunane javne davščine: državna trošarina in skupni davek, v ceno dena-turiranega špirita pa ne taksa za denaturiranje. Te davščine in takse ee lahko posebej pri računajo k cenam, določenim v členu 1. te odločbe. Člen 3. V proizvodniške cene špiritu iz člena 1. te odločbe je vračunan proizvodniški kosmati dobiček v višini 12% na stroške izdelave. S tem kosmatim dobičkom krijejo proizvoduiki družbeni davek in pridobninski davek, obresti za posojila, rizilco to čisti zaslužek Člen 4. Če bi v posameznih tovarnah na podlagi njihovih proizvodnih stroškov s pribitkom 12% kosmatega do-"bička bile cene manjše od cen, določenih v členu'1. te odločbe, vplačajo tovarne to razliko v sklad za izenačenje cen špiritu. Če bi pa kljub temu v posameznih tovarnah na podlagi njihovih proizvodnih stroškov s pribitkom 12% kosmatega dobička bile cene višje od določenih v členu 1. te odločbe, imajo tovarne pravico do povrnitve razlike iz sklada za izenačenje cen špiritu. Člen 5, Sklad za izenačenje cen špiritu upravlja zvezno ministrstvo za industrijo, ki odpre v ta namen račun pri Industrijski banki Člen 6. Ta odločba velja od dneva objave v Uradnem listu DFJ. Beograd dne 30. avgusta 1945. St. 5270. Minister za trgovino in preskrbo: Ing. N. Petrovič s. r. 675. V zvezi s členom 1. uredbe o urejanju cen izdaje na predlog zveznega ministrstva ta Industrijo ministrstvo za trgovino in preskrbo, uprava za cene tole odločbo o pristojnosti za določanje cen kisu ia kvasu Člen 1. Federalna ministrstva za trgovino in preskrbo in no-krajinski glavni narodni odbori §e pooblaščajo, dn uio- S54 rejo v svojem območju določevati cene kisu in kvasu, in sir.fir v Droiavodiiil tu v trgovini. Člen 2. Ta odločba velja od dneva objave v Uradnem listu D F J. Beograd dne 4. septembra 1946. St. 7646. Minister za trgovino in preskrbo: Ing. N. Petrovič b. r. 670. Ministrstvo za trgovino in preskrbo, uprava za cene Izdaje t.%1 r- odločlx> o določitvi cene železniškim pragom Člen 1. Do nadaljnje odredbe se tesanim in rezanim želez, nizkim pragom dolo&ijo tele naj višje ceno: 1, Hrastovi železniški pragi: ul dolžine 2.60 m, prereza 10X26X10 cm — b) „ 2.60 m. „ 16X25X10 cm ~ ci „ 2.30 m, „ 14X22X14 cm — čl „ 1.60 m, ., 11X20X14 cm — dl „ 1.50 m, „ 14x20x14 cm — e) „ 1.40 m, „ 13X18X14 cm — 2. Borovi železniški pragi: a) dolžine 2.60 m, prereza 10X26X16 cin b) c) č) d) e) n) b) c) «) d) e) dinarjev za prag 190.-180— 120.-70-05.— 60.— dinarjev za prng IGO— 2.50 m, 15X25X16 cin — 185— 2.30 m, 14X22X14 cm — 100— 1.60 m, 14X20X14 cm — 60— 1.50 m, 14X20X14 cm — 50.— 1 40 m, „ 13X18X14 cm — 45— 3, Bukovi železniški pragi: dinarjev za prag 2.60 in, prereza 10X26X16 cm — 130— 2.50 hi, 15X25X16 cm — 130— 2.80 m, >1 14X22X14 cm — 90— 1.60 m, >> 14X20X14 cm — 54— 1.60 m, >1 14X20X14 cm — 40— 1.40 m, 11 13X18X14 cm — 40— Člen 2. e cene se razumejo franko naloženo v vagon Člen 3. Za izdelavo železniških pragov in dopustne odstopite giede obmer in kakovosti veljajo tehnični predpisi uprave r,riavnib železnic. Člen 4. Proizvodnikom, katerih kraj sečnje je oddaljen več l(o 25 km od najbližje nakladalne postajo ali ki spravljajo iz gozda ob posebno težavnih okolnostih, lahko Uprava za cene zveznega ministrstvo za trgovino in preskrbo določ) na podlagi posebne kalkulacije tudi višje es»e, in sicer po zaslišanju mnenja pristojnega federalnega ministrstva za gozdarstvo. - Posebne kalkulacije je treba vložiti po federalnem ministrstvu za gozdarstvo, ki do izvršenem urecledu ured- loženih kalkulacij te dostavi a svojim mnenjem in predlogom v rešitev zveznemu »ministrstvu za trgovino ja preskrbo, upravi za cene. Člen 5. Ta odločba velja od dneva objavo v Uradnem listu D F J. Beograd dne SL avgusta 1945. ‘ Št. 7rt2L. Minister za trgovino in preskrbo; Ing. M. Petrovič & jr. 677, Ministrstvo za trgovino in preskrbo, uprava za cene izdaje tole odločbo o določitvi cen jamskemu lesu Člen 1. Do nadaljnje odredbe se določajo jamskemu lesu tele cene: | 1. hrastu, boru in akaciji .... din 550— za 1 ras 2. jelki in smreki...................... 500— „ 1 m1 3. bukvi, gabru, ceru in brestu . „ „ 450— „ 1 m' 4. topolu in vrbi................. . „ 350.— „ 1 m’ Zaradi težavnih delovnih pogojev in spravljanja lesa v območju federalne Srbije (razen Vojvodine) in fede-ralno Makedonije se izjemoma določajo posebne cene za tele vrate jamskega lesa: -. - 1. hraslu, boru in akaciji .... din 700— za 1 m* 2. jelki in smreki................ „ 606— „ 1 m' 3. bukvi 650— „ 1 m’ 4. ceru in brestu 560.— „ 1 m' Člen 2. Prednje cene so razumejo franko naloženo v vagon ali na ladjo za kubični meter jamskega lesa dolžine 2 do 7 metrov, srednjega premera 12 do 25 cm, merjeno brez skorje. Za jamski les srednjega premera od 9 do 12 cm se prednje cene znižajo za 15%. Člen 3. Lea mora biti zdrav, ravon, brez skorjo alt s skorjo. Dopušča se krivina s strelico loka do srednje debeline hloda in večje zdrave grče. Člen 4. Za proizvouniškl jamski les, ki e e seka več ko 25 km oddaljeno od najbližje nakladalne postnje ali se spravlja ob posebno težavnih okolnostih, lahko uprava za cene zveznega ministrstvu za trgovino in preskrbo določi ne podlagi posebne kalkulacije tudi višje cene, in sicer po zaslišanju mnenja pristojnega federalnega ministrstva za gozdarstvo. Posebne kalkulacijo se vložijo po federalnem nuni strstvu za gozdarstvo, ki po izvršenem pregledu predloženih kalkulacij te dostavi s svojim mnenjem in predlogom v rešitev zveznemu ministrstvu za trgovino in preskrbo, upravi za cene. Člen 5. ri„1Ta odločba velia od dneva objave v Uradnem listu D-FJ Beograd dne 31. avgusta 1945 St. 7G22. Minister za trgovino in preskrbo: lug. N. Petrovič s. r. 678 Poziv za naknadno prijavo podatkov Državni komisiji za vojno škodo Na podlagi člena 1. uredbe o ustanovil v. Državne komisije za vojno škodo Državna komisija poziva, du morajo v najkrajšem roku v zvezi z njeno naredbo št. 3()7 z dne 6. septembra 1945 vsa podjetja, pri katerih so bili Nemčija aij nemške fizične ali pravne osebe ude-ležene na dan G. aprila 1941, predložiti za vsako nemško tvrdko ali osebo Državni komisiji za vojno škodo (Beograd, Miloša Velikog 12) še naslednje naknadne podatke: 0 patentih, zaščitnih žigih in avtorskih pravicah. (Navesti čim več podrobnosti, ki se nanašajo na last. uiSlvo vse industrijske imovine, na licence, sporazume ali pogodbe o deležu pri dobičku, na sedanje uživalce takih imovinskih pravio kakor tudi na zvezo naproti avtorskim pravicam). O dejanski zemljiški posesti, o udeležbi pri posojilih Ln posestvih, o putiesli umetniških predmetov. (Skupno listo vrednosti za vsako kategorijo imovine.) 0 „blagu za nemški račun. O ostali imovini. O predvojnih terjatvah in dolgovih, tako Nemčije in Nemcev kakor proti Nemčiji in Nemcem. Iz Državne komisijo za vojno škodo pri predsedništvu ministrskega sveta dne 17. septembra 1945, št. 63G. Popravek V »dopolnilni odlok o določitvi ccn derivatom nafte« št. 0050 z dne 13. avgusta 1945, objavljen v Uradnem listu DFJ Št. 63 z dne 24, avgusta 1945 je zašla tale pogreška.’' V členu 1. pod 2. stoji: >2. bencol..................... 25.75 za 1 kgc, namesto pravilno: >2. bencol..................... 23.75 za 1 kg«. Št. 0050. — Iz uprave za cene, 29. avgusta 1915. V »odločbo o'določitvi cen okroglemu stavbnemu lesu«, objavljeni v Uradnem listu DFJ št, 65 z dne 31. avgusta 1945, se je vtihotapila naslednja pogreška:* ** V Členu 7., 1. vrsti stoji: »Za proizvodniškl okrogli les .. .< namesto pravilno: >Za proizvodniški okrogli tehnični les .. .< Št 0691. — Iz uprave za cene, 4. septembra 1945. * Str. 290 posebne priloge k Uradnemu listu. ** utr. 303 posebne priloge:k Uradnemu listu. ŽtervflTgai 73 as drse 25. se’pfemfaB'iči 1945. 679. Člen 4. Da se uspešno izvede preskrba naše države, izdajem tole uredbo o ustanovitvi Izredno uprave za preskrbo Člen L Pri ministrstvu za trgovino in preskrbo se ustanavlja Izredna uprava za preskrbo. Ta uredba velja od dneva objave v Uradnem listu DFJ. Beograd dne 18. septembra 1945. Predsednik ministrskega sveta in minister za narodno hrambo: Maršal Jugoslavije Josip Broz-Tito e. r. 680, Člen 2. Naloga te uprave je organizirati preskrbo iu oprav-Ijati razdeljevanje v državi proizvedenega in uvoženega blaga. Vsi dosedanji posli uprave za preskrbo se prenesejo na Izredno upravo za preskrbo. Člen 3. Upravi načeluje upravnik, ki ga postavlja predsednik ministrskega sveta. Natančnejše odredbe o organizaciji in delu te uprave predpiše minister za trgovino in preskrbo demokratske federativne Jugoslavije. Uredba o ustanovitvi državnega podjetja »Javna in prosta carinska skladišča« (predsednik Gospodarskega sveta in minister1 ze trgovino in preskrbo z dne 21. septembra 1945). 681. Na podlagi člena 28. zakona o volivnih imenikih in na predlog ministra za .konstituanto izdaje ministrski svet demokratske federativne Jugoslavije naslednje obvezno tolmačenje členu 20. zakona o volivnih Imenikih . Da bi se omogočil vpis v volivne imenike tistih j vojaških oseb, ki so puščene iz vojske na dopust, odmor, bolezenski dopust, okrevanje itd. ali so bile demobilizirane po ‘M. septembru 1945, smejo te osebe izjemno od določbe člena 2ti. zakona o volivnih imenikih, nko niso vpisane v votivni imenik svojega prebivališča,^ zahtevati naknadni vpis v ta votivni imenik najpozneje dva dni pred dnem volitev, Beograd dne 18. septembra 19-15. Št. 837. Predsednik ministrskega sveta, minister za narodno brambo in zastopnik ministra za zunanje zadeve: Maršal Jugoslavijo Josip Broz-Tilo s. r. (Sledijo [»odpisi podpredsednika in vseli drugih ministrov.) L Na podlagi člena 90. zakona o volitvi narodnih poslancev za Ustavodajno skupščino (Zvezno skupščino in Skupščino narodov) izdajom naslednjo obvezno navodilo št. 2 za uporabljanje zakonu o volitvi narodnih poslaucev zn Ustavodajno skupščino I. — Člen 28. zakona o volitvi narodnih poslancev za Ustavodajno skupščino, po katerem mora federalno (pokrajinsko) lislo podpisati po deset volivcev iz dveh ireljiu okrajev v najmanj polovici volivnih okrožij federalne enote oziroma pokrajino, je treba razumeti tako, da morajo biti podpisniki iz dveh tretjin okrajev v vsa-kem izmed volivnih okrožij, ki tvorijo najmanj polovico skupnega števila volivnih okrožij te federalne enote ozi-roma pokrajine, ne pa iz dveh tretjin okrajev v vsej federalni enoti oziroma pokrajini. II. — Vojaške osebe, ki so na dopustu, odmoru, bo. tezenskem dopustu, okrevanju itd. ali so demobilizirane, smejo svojo votivno pravico v smislu člena Gl. zakona izvrševati na volišču tistega kraja, kjer so nu dan volitev, čeprav niso lam vpisane v votivni imenik, ako poprej izreče predsedniku voiivnega odbora potrdilo svoje vojaške enote o tem, da so vpisane v votivni imenik svoje vojaške edinice. Beograd