LJUBLJANSKI ČASNIK.
St. 58.
Ttorih 22. Muthja serpana*
1851.
„Ljubljanski časnik" izhaja vsak teden dvakrat, in sicer vtorik in petik. Prcdplačuje se začelo leto pri založniku Jožefu Blatniku 6 gold., za pol leta 3 gold., za četert leta 1 gold. 30 kraje. Za polletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajta še 15 kraje. Celoletno plačilo za pošiljanje po cesarski pošti znese 7 gold., za pol leta
3 gold. 30 kraje., za četert leta 1 gold. 45 kraje. — Vsaka cesarska pošta prejme naročilo in denar, kteri more po novi postavi frankiran biti.
Vraclnl tlel.
16. julija 1851 bo v c. k. dvorni in deržavni tiskarnici na Dunaju XLVI. del občniga deržavnega zakonika in vladnega lista in sicer v edino-nemškem, kakor tudi v vsih dvojnih izdanjih razun roinansko-nemškega izdan in razposlan.
Zapopade pod
Št. 165. Cesarski ukaz od 15. maja 1851, po kterem se vravnavo pristanišnih zdravnišč-nili služb v avstrijanskem cesarstvu vstanovi.
Št. 166. Ukaz ministerstva za kupčijo, obertnijo in javne stavbe od 24. junija 1851, po ktere v poštna ježnina za drugo polovico leta 1851 odločijo.
Št. 167. Ukaz ministerstva za kupčijo, obertnijo in javne stavbe od 28. junija 1851, po kterem se prostost poštnine za vradne oznanila, ki se v deželne časopise pošiljajo, vstanovi.
Ravno ti dan 16. julija 1851 sta bila sledeča dela tečaja 1850 deržavnega zakonika in vladnega lista sledeči deli v sledeči dvojnih izdanjih izdana in razposlana.
Li. del v češko- in talijansko-nemškem, in
CLXIV. del v poljsko-, rusinsko-, horva-ško - in serbsko nemškem.
12. julija 1851 so bili ravno tu vsi dvojni izdanji razun romansko-nemškega XLVIII. dela deržavnega zakonika in vladnega lista, tečaja 1850 izdani in razposlani.
Zapopadek teh poslednjih delov tečaja 1850 so bili že pri razglašenju edino-nemškega iz-danja naznanjeni.
Dunaj 15. julija 1851.
Od c. k. vredništva občniga deržavniga zakonika in vladniga lista.
Nevradnf del.
KnafFelnovi šolski milodari.
Ni še davno, kar je gospod Kopač, učitelj pravoslovja v Gradcu ministerstvu glede Knaf-felnovih šolskih milodarov predlog storil, da bi dovolilo vstanoviti, da bi učenci pravoslovja tudi na Graškem vseučilišču, ker vstanovitelj milodarov ni odločil kraja, v kterem da se zamorejo ti milodari vživati, zamogli tih milodarov deležni biti. „Novice" so o tem času mnogo o tem pisale in korist in potrebo izpolnitve omenjenega predloga očevidno dokazale. Ker pa ta reč še vedno na niti visi, ker je v njej vse vtihnulo, ker je prevelike važnosti, da bi se v nemar puščala, ker nas od vsih strani spodbujajo jo z novega oživiti: menimo toraj le svojo dolžnost spolniti, ako občne želje, da bi tudi graški modroslovci postali deležni dobrote vstanovitelja, še enkrat ponovimo.
Visoko ministerstvo je vstanovilo v Gradcu pravoslovje za Slovence v slovenskem jeziku, za kar mu je vsak domoljub hvaležen. S to vstanovitno je gotovo tudi hotlo, da se Slovenci tukaj v svojem maternem jeziku v pra-
voslovnih vednostih izobražujo, ker bi sicer kaj tacega ne bilo storilo. Na Dunaju pa nimajo Slovenci lastnega pravoslovja v njihovem jeziku. Kako potrebno je tedaj saj nektere Knaffelnove šolske milodare graškem učencem podeliti, ker je sicer marsikteri Slovenec, ki bi se rad v maternem jeziku izobražil v tako imenitnih pravoslovnih vednostih, prinioran si na Dunaju pomoči iskati, in na tako vižo mora hirati slovensko pravoslovje, kterega na noge spraviti in po mogočosti podperati je sila potrebno kakor vsako drugo novo napravo. V Beč mikajo Slovenca razun drugih mnogih dobičkov gotovo tudi KnafFelnovi milodari, ker slovenski (krajnski) mladenči so večidel ubo-zih staršev, kteri jim ne morejo s svojim blagoslovom tudi rejene mošnice saboj dati. Ako bi se tedaj KnafFelnovi šolski milodari tudi mladenčem na slovenskem pravoslovnem vseučilišču podelovali, bi ti in uni namesti v Reč iti, v Gradcu ostal, in slovensko pravoslovje bi dobilo na tako vižo večo^podporo, večo moč, večo važnost in veljavo. Da pa taki na-redbi tudi od strani vstanovitelja nekake upore ni, se iz vstanovitnega pisma vidi, v kterem kraj podelitve ni omejen.
Upamo toraj, da bo visoko ministerstvo, kteremu je mar občni blagor, to reč prevdarilo, in tako občni želji vstreglo.
Cegnar.
Austrijansko cesarstvo. Krajnska.
Družba zemljoznanslva in rudarstva Krajn-ske dežele in povabilo k pristopu.
Začasni odbor te po izgledu družili dežela novo osnovane in za našo domovino gotovo imenitne in važne družbe je razglasil uni dan vnemškim ljubljanskim časniku povabilo k-pristopu te družbe, in je priložil tudi družbine postave, ktere razlagajo namen, opravilstvo in osnovo te družbe.
Prošnji, da bi tudi v „Novicah" naznanili začetje in početje te družbe, se radi vdamo, ker, ako bo družba močna postala po premoženju, zvedenih in pridnih udih, je gotovo veliko koristniga za natanjčniši spoznanje v zemlji še skritih zakladov za domače rudarstvo in kupčijo in veči prihodke domovine po nji pričakovati. Želeli bi vunder, da bi se družbine postave, ktere razodevajo namen in opravilstvo te družbe, in prihodnjič razgla-sovani družbini spisi tudi v domačim jeziku na znanje dajali, ker je misliti, da bi znal tudi kakošen bolj premožen mož v družbo stopiti, ki nemškiga jezika ne razume, in če tudi kakošno nemško besedo zna, vunder v nemškim jeziku razglašenih postav ne razume in ne ve, kaj se pravi „geognoslisch," mon-tanistiseh," „technisch," „comerziell," „lite-rariseh," i. t. d. To so pa le naše misli, kterih odboru ne vrivamo, in jih le v prid družbi razodenemo, ker smo prepričani, da pri nas nobena družba ne more na terdnih nogah stati, ali saj ne občnokoristna biti, dokler je le enostranska, namreč dokler dela
in piše le edino samo za tiste, ki nemško znajo. Od tod menda izvira tisto hiranje ne-kterih družb, zoper ktero se sliši mnogokrat tožiti, ker se le nemške polovičarce, in ni prave narodske združene moči. Če se v deželi dva jezika govorita, delajmo tako, da bo za vse prav, da bo vsak vedil, kaj hočemo od njega. Marsikaka kaplica bo pritekla po tem h kaplici, in iz več kaplic bo izviral studenec, iz več studeneov reka i.t. d. Vsim razumljivi bomo vsim vstregli. To sedaj ne more drugač biti, ljudstva so se zbudile in terjajo, da vsak jezik velja, ker je jezik le pomoček, da se med sabo razumemo. Tudi čist Slovenec zna ti družbi prav koristen ud biti.
Po tem ovinku se vernemo k napovedani zeniljoznanski in rudarski družbi. Nje namen je, kolikor je moč, skrito notrajnstvo zemlje, gričev in gora Krajnske dežele spoznati, — kar imajo koristne rudnine, premoga i. t. d. v sebi, razodeti, in po tem najdene rudarije proti primernimu plačilu v družbino kaso takim udam prepustiti, ki jih bojo hotli prevzeti. Družba si tedaj nikdar ne bo sama rudarij in fužin napravljala, ampak ona bo le po zvedenih možeh po najdbi rudarij sledila, in kar bo najdla, svojim udam tako prepustila, da bo za družbo in za tistiga prav, ki bo začel kopati.
Vsaki pravi ud ali deležnik te družbe odrajta v družbino kaso za vsaki mesec polgol-dinarja, ktero plačilo zamore tudi na enkrat za pol leta ali za celo leto odrajtati. Za to vživa vse pravice družbnikov, kakor tudi to, da je deležen dobička vsih rudninskih najdb in pridobitev te družbe. Postave določijo pravice družbnikov natanjko.
Zapisujejo se pa udje v to družbo v bukvar-nici gg. Kleinmajerja in Bamberga v Ljubljani, ustno ali pismeno.
(Novice.)
*	V Krajnskem okrajnem poglavarstvu je v mnogih soseskah toča lepo polje pokončala.
Koroško.
Ni dolgo, kar smo se u „Bčeli" pritožili in svojo žalost izrekli čez to, da se pravniška terminologia za Jugoslavene ne tiska. Sedaj pa za gotovo zvemo, da se od slovenske terminologia na Dunaju ravno tretja pola tiska s ilirsko in serbsko vred. Ali se res ne da tako važno delo malo pospešiti? — Mi sicer želimo, da bi vsi Jugoslaveni edno edino terminologio imeli, in tudi mislimo, da bi se to prav lehko izpeljati dalo, pa književnej slogi jugoslaven-skej bode že s tim veliko pomagano, da se slovenska terminologia s ilirsko in serbsko vred u ednej istej knjigi tiska.	(Bčela.)
*	Ni dolgo, kar smo na nekega popotovavca naleteli. Rekel je da ravno iz Istrije pride. Zdelo se je nam, da prav modro in resnično govori. Veselilo je nas posebno to, da Slovence ni topil i černul, temuč da je tudi Sla-vjanom pustil, kar jim gre. To nam da serce ga poprašati, kako se kej slovenščini ulstriji godi. On svoj stol bližej k nam pomekne, i
začne praviti: Prebivavci u Islriji so večidel Slavjani, terdi Slavjani; le samo po mestih slišiš taljanščino in malo kje nemščino. Šol, kterih je narodu treba, ko ribi vode, najdeš le čisto malo; slavjanskega jezika večidel u slavjanskih šolah ne slišiš, le semtertje zade-neš na kako šolo, kjer se otroci u maternem jeziku brati in pisati uče. lJrugod le vse po taljansko. Veliko boljši in modrejši je na kvar-narskih otokih: Kerki, Kresu in Losinju; tudi gg. franciškanarje u Pazinu vsak teden neke ure latinske učence u ilirskem jeziku poduče-vajo; kar jim Hog poplačaj, ako je ravno za potrebo mnogo premalo, — tam ni treba italijanskega , še manj pa nemškega gimnazija. Žalostno je taj u šolah, — nič boljše pa pri uradnijah; politične oblaslnije poslujejo v nemškem i talijanskem jeziku, sodnije pa samo u talijanskem. Od kakega slavjanskega oznanila, poklica, ukaza, i. t. d. ni duha ne sluha. Pri očitnih sodbah pomagajo zloglasni tolmači, pa tako, da se Bogu usmili! Bil sem priča pri nekej javnej sodbi: obtoženec je bil prosti kmet: terd Slovenec, sodniki pa tverdi Tali-jani in Nemci, tolmač je govoril neko meša-rijo, pravo godlo, da človek misliš, daje prav po turško! Tudi napisi na srenjskih ta-hlicah so vse nepostavno po starem: ne najdeš slavjanskega pismena! Vse to, pristavi ptuji gospod, ljudstvo s težkim i žalostnim sercem prenese rekoč: „Kakoto,naš presvitli milostljivi cesarje nam obljubil, de bodemo dobili gospode u kancelijo,ki bodo s nami po naško nam pravico delali, po naško nam dopisovali; ali sada je vse drugače, vse po tujsko/' —
Serce je nas bolelo, to slišati, vstanemo i se priporočimo. Pri razstanku nam gospod popotovavec za roko stisne, ter globoko izdihne: Gospodi! taka je ulstriji! Žalostno je,
—	pa Bogme resnično! Slovenci spomnite se na svoje nesrečne brate u Istriji! S Bogom!
—	Počakajte gospodi, skoraj bi bil pozabil vam tudi kaj veselega povedati: Na Goriškem je zastran slovenščine že nekaj boljši, pa še mnogo bolje na Krajnskem. Tamsemžemar-zikaj domorodnega zapazil! kratko moram vam to povedati, do šole u Postojni (Adelsberg) vse svoje dni nikolj pozabil ne bodem. Postojnska šola prav lepo napreduje; veselje je viditi, kako spodobno in dvorsko se otročiči obnašajo, kako modro in dobro odgovarjajo, in kako serčno in milo pojejo! Hvala in slava takej šoli: hitro se vidi, da so tam pravi domorodci in šolski prijatelji doma! —
(Bčela.)
* 9. dan t. m. je bil za marsiktere vasi nesreče polen dan; ob 1. popoldne se privleče črez Osoščico strašna burja, dež je jel liti, ko bi imel vse potopiti, in že smo se veselil ter smo mislili, da se nam ni treba velike nevarnosti bati, ali na enkrat jame toča u debelosti orehov tako strašno suti, da je bilo strah in groza in o 10 minutah je bila vsa naša nada globoko u zemljo pobita, naše polje je golo in prazno, zrelo in nezrelo zernje je izmlačena, turščice ni več viditi, sadje s vejami vred je z drevja zbito, in tudi strehe so strašne poškodovane. Ne sliši se drujega, kakor jok in zdihovanje. Marsikteri, ki je že skoz celo leto vse kupovati moral, in se zavoljo tega zadolžil, bo primoran vse zapustiti, z otroci vred beraško palico u roke vzeti, in Bogajme prosit iti. Kako hočejo taki sro-maki in reveži zvišane zemljiščne davke plačevati, liako svoje še neplačene davke graj-šinam odrajtati? Ako je kdo na svetu usmiljenja vreden, ga je gotovo tak kmet, kteri si je skoz celo leto svoje roke s teškim delom zastonj žulil, se zastonj trudil in zastonj potil! Bog daj! da bi zdihovanje naših žalostnih sere naša vlada zaslišala, in nam u našej rev-
ščini pomagala! Kdor hitro pomaga — dvakrat pomaga.	(Novice.)
*	Ministerstvo kupčije je dovolilo za popravo ceste med Arnoldšteinam in Trebižem na Koroškim 100,000 gld.
Štajarska.
Cesarica Maria Ana je poskerbela, da se je na verliu Semeringa napravila kapelica z šolo, in da duhoven ondi prebiva. Znano je, da na Semeringu dela 12,000 ljudi v krajih, ki so od vasi in mest tako deleč, da clo v nedeljih in praznikih ne morajo lahko v cerkev iti.
Horvaška.
V	vojaški granici jo vikši povelništvo prepovedalo napravo kmetijskih podružnic; zagrebška kmetijska družba se je pritožila pri ministerstvu zavoljo tega.
Avstrijanska.
V	filologiško-zgodovinskem seminišču za iz-obraženje gimnazialnih učiteljev, ki ga je visoko ministertvo uka lani osnovalo, je letaš okoli 40 pripravnikov iz različnih kronovin carevine. Med njimi je 6—7 Nemcev, vsi drugi pa so Slavjani. Naj več je jih iz Češkega in Moravskega. Tudi Slovencev je 7. Veseli se toraj slavjanska mladina, kmalo boš dobila dosti pravih, rodoljubnih učiteljev, ki te bojo znali v milej materinščini napeljevati in v vsih navkih in znanostih podučevati!
*	Kakor se sliši, misli visoko ministerstvo uka po celem cesarstvu zaukazati, da naj se vprihodnjič na vsakem gimnaziju, kjer dva jezika v kronovini veljata, za vse učence bodi si ktere koli narodnosti oba deželna jezika kot zapovedan predmet učita. Tudi u „Wanderer-u" je bila ta vest brati. Gotovo bo gospodu ministru za tako naredbo vsaki pravi Avstrijanec hvalo vedel.
*	Govori se, da je minister kupčije obert-nije in javnih stavb sklenul vse javne stavbe, ci niso neobhodno potrebne, opustiti, da bodo stroški te kvatre manj znesli.
*	Hudo se toži, da se gimnazialnim učen-com preveč nalog, ktere imajo doma izdelovati, naklada, tako da njih moč presežejo, in njih zdravje podkopujejo. Te tožbe, se zdi, niso nevtemeljite. Na nekterih .gimnaziih ne porajtajo dovolj na predpis vravnavnega načerta, po kterem se ima vse, kar se od učencev tirja, v učilnici razložiti in ponavljati, za dom se ima le kaj tacega naučiti dati, kar se je v učilnici že dovolj razložilo, naloge pa morajo biti primerne času in učenju, ne preteške, ne predolge in tudi ne njih preveč. Nekteri učitelji tudi svoj predlog preveč ce-nij6 in pozabijo, da morajo učenci razun tega še tudi že drugih učiti. Tako se zgodi, da jih preveč oblože, da jim ni moč shajati.
Zavolj tega je ministerstvo uka deželnim šolskim vradnijam razglasilo, da naj take napake, kjer se najdejo, popravijo in čujejo, da odločbe vravnave osnove, posebno pogovore v 97. ukazane, vestno dopolnijo in da vodji po svoji dolžnosti večkrat učilnice obišejo.
*	Pravijo da se bodo namesti pisemskih mark zavitki vpeljali, ker so bolj pripravni.
*	Naš presvitli cesar je angleškej kralici nedavno poslal u dar veliko skrinjo iz dobo-vega lesa, bogato in lepo okinčano. V tej skrinji se med drugimi rečmi tudi znajde na teiiinomodrem žamelu s sreberninii bogato pozlačenimi obrobci in s žibkimi rezbami iz slo-nove kosti ces. kr. orel; okoli tega orla so viditi vse narodne noše vsih avstrijanskih narodov. Tudi so u tej skrinji narodni napevi vsih u Avstriji živečih narodov s pesmimi u narodnem jeziku in s nemškem prekladom. Pesmi so: gorno- in dolno avstrijanske, štajerske, tirolsko- in česko-nemške, iz tako ime-
novane kravarske zemle na Moravskem, slež-ske, saške sedmigradske, italijanske, rumun-ske, madjarske s edno pesmijo cigansko. Potem sledijo pesmi jugoslavenske: slovenske, horvatske, slavonske, serbske, istrijanske, dalmatske, moralške. Zadnič pridejo pesmi severnih avstr. Slovanov: Češke, moravske, slovaške, polske in ruske. —
*	Plača se je častnikom, ki stoje pod polkovnikom, povišala.
*	Čudno veliko dnarja v gotovini peljejo na Avstrijansko — piše „Frank. Blatt." 8. t. m. je šlo na Bothschilda 300 centov srebra, nekoliko v dvajseticah na kupčjisko hišo A. S. To srebro je vredno čez 1 milion in je prišlo iz Pariza skoz Strassburg.
Solnograška.
Solnograški deželni poglavarje narodni straži ukazal, da se ima raziti in vse skupščine opustiti.
Ceska.
Pred nekterimi tedni se je veliko govorili o nekih poslankih, ki so hotle njegovo veličanstvo, svitlega cesarja prositi, da bi priza-nesel politiškim jetnikom. Poslanke so bile matere obsojenih in so že prišle od cesarja, kterega so prosile za sinove. Njegovo veličanstvo, svitli cesarje poslanke prav prijazno sprejel in rekel, da se bo na njih prošnjo gledalo, ko bo le čas pripustil, milost skazati.
*	Na Češkem in sicer v Pragi je začel trikrat na teden izhajati časopis pod naslovom: „Pražsky prostonarodni list. Vreduje ga gospod J. B. Maly.
*	Ministerska komisija za vstanovitev češkega imenoslovja za gimnazie in realne šole pozove vse, da naj ji svojo vednost o tem naznanijo.
*	Za češko narodno gledišče seje že 63,653 gold. podpisalo in 11,326 že odštelo.
Ogerska.
Bansko-bistriški škof, prečast. g. Mojzes, zlo skerbi za ondašnji gimnazium, in se je že na ministerstvo obernil,de bi bil za čisto slo-venskiga razglašen in v število deržavnih sprejet.
*	Po visocem ministerskem razglasu od 27. maja t. 1. je katolški spodnji gimnazij v Ka-posvaru na Ogerskem za javni deržavni gimnazij naznanjen.
*	Škoda, ktero je potres v Ivomoranu napravil, znese na javnih deržavnih poslopjih 12,000, na osebujnih pa 8000 goldinarjev.
*	Več Madjarov, ki žive v zunajnih der-žavah, je prosilo, da bi jim bilo dovoljeno se domu vernuti, nekterim se je ta prošnja že tudi dovolila.
Galicia.
„Wiestnik" naznani, da se je 30. junija ru-sinsko narodno svetovavstvo na predlog predsednika samo razšlo in kakor politiško društvo, kije vladi toliko prida prineslo, biti nehalo. To svetovavstvo se je sostavilo v pemembo-nosnej dobi, ko je Avstria bila na robu pogube. Obstalo je iz naj bolj gorečih domorodcev in se je v javnih zadevah trudilo za narod in prestol. Ker se je postavni mir in red zopet povernul, meni svetovavstvo, daje svojo naloga doveršilo in tako odstopilo. Edina zadeva, namreč narodni dom postaviti, mu je še ostala, v kteri namen se je tudi iz udov tega svetovavstva odbor zvolil. Načert osnove narodnega doma se je prebral, da se bode zamogel ministerstvu v poterjenje predložiti.
Lombardo-beneško kraljestvo.
13. julija je začela v Mantui cerkev sv. Trojice goreti in 14. je še gorela.
*	11. t. m. se je v Milani kupčijska in obert« nijska zbornica vstanovila.
Tuje dežele. Bosna.
Iz bosniške meje se piše 7. julija v Reichszeitung:
Papeževi poslanec se sprehaja zdaj po Serb-skein da bi katolški veri enako veljavo pridobil, kakor jo vživa ondi pravoslavna. Za ker-šansko vero se zoper zatiranje Mohamedan-cov, žalibože, nič ni storilo, in tako je obup teh nesrečnih žertev že dorasel, da so se cele rodovine namenile, na avstrijanski meji varstva iskati, kar je ena zmed njih že storila. Glavni stiskavec teh silodelstev zoper kristjane je neki Mujaca Adžič iz Bihača. Pravi, da begočega Ale Kediča preganja in le kerščan-ske hiše preiskuje in njih prebivavce do ker-vavega tepe. Tako dolgo jih njegovi kavasi tepejo, dokler ne omagajo. Pa njegova jeza še ni vtolažena, na miglej napadejo njegovi panduri žertve kakor volkovi in jih bijejo z palicami do kervavega. To je gola resnica in vsak dan zamoreš priča takih groznih dogodb biti, od kterih se mora vsako človeško oko z grozo obernuti. Ale Kedič je pa še vedno v gojzdih in do zdaj ga Mujaca še ni dobil. — Apostolski vikar v Hercegovini, škof Bosošič je iz Mostara v Travnik prišel. Kaj da je njegov namen, menda le njegovi naj bližnji prijatli vedo. Nekteri menijo, da se hoče novemu vezirju Hercegovine, ki je s kacimi 30 spremljavci v Travnik prišel, pokloniti, drugi pravijo, da bo zemljišče, kterega je v letu 1840 pri Travniku kupil, kterega so mu njegovi pooblastenci hudo poškodovali, ogledal. Ministri pa menijo, da misli v Travniku Se-raskiera in oba vezirja prositi, da bi se smel spet v Bosno povernuti kakor apostolski vikar. Akoravno se zdi, da mu je avstrijanski general konsul posebno udan, se vendar dvomi, da bi mu turška vlada dovolila se vernuti,ker bi se znale nove razpatije med frančiškani vneti, ktere Omer paša posebno varje in ki smejo reči, da so že 400 let važne diploma-tiške zadeve rešili. — Tudi tukaj ni ničermost nepoznana in če hoče Turk, da ga neprenehoma hvalijo, si tudi včasih raja nekoliko pohvaliti pusti. — Izmaela pašata so v Travniku z veliko častjo sprejeli. Omer paša mu je precej daleč nasproti jahal in topovi so naznanili njegov prihod. In ti čez 70 let stari sivec, ki je za potrebno spoznal svojo upadlo moč z ženitjo 14 let stare deklice z nova oživiti, bi bil angel varh Hercegovine! Nikdar ne!
Le marljivi, neboječi vradniki, ktero ljudstvo ljubi, zamorejo v Bosni kaj koristnega storiti, namest tega pa vidimo še vedno stare napake v vladanju. Pri takih okoljšinah se lahko razsodi, kam da se bode vaga Bosne na-gnula. Zadnjič se je res govorilo, da hoče Omer paša v Carigrad iti, svetovavstvu predlog storiti, po kterem bi se Bosna naj bolje vladala, pa tudi ti up je zginul in Omer paša bi znal znabiti v nekterih tednih v Černigori bolj potreben biti kakor v Carigradu. Pričati kristjan pred sodništvom kakor popred tudi še zdaj ne sme , in Kadia bi bilo potreba o belem dnevu z lučjo iskati, kakor raju pravičen biti. Naj bolj čudni davki se še pobirajo. Komaj so culi Mohamedani, daje Seraskier namenil v Carigrad iti, so začeli preklinjati: „Naj le gre, trinog", so zavpili pervi napetneži med njimi, „gotovo ga bodo obesili, ker je tako trinožno s sveto vero ravnal!" — Zdi se, da je Seraskier kaj tacega zvedel, ker so nekteri tacih Turkov zvezani v Travnik prignani bili. Tudi so pretekli mesec 18 Turkov — med njimi tast Skenderbega — vjeti bili. — Iz Carigrada je prišlo povelje, da se imajo vsi poljski in madjarski beguni obrezati dati. Več se jih je tega branilo in so raji iz voja-
ške službe stopili kakor da bi bili kaj tacega storili. Eden zmed njih je hotel neko Turki-njo iz Travnika za ženo vzeti. Ko mu je Omer paša povedal, da se to ne more zgoditi, dokler se k izlamu ne spreoberne, je vse skupej pustil. Zdi se toraj, da izselniki niso tako pripravljeni vere zatajiti, kakor se navadno meni. V taboru pri Novem je mnogo Poljcev in Madjarov, ki so častniki v turški armadi. Oni vsi tožijo, da jim je zlo dolg čas in nič bolj ne žele, kakor da bi se smeli vernuti. — Omer paša skerbi za nove ceste, ktere se ve da, se ne morejo na stran postaviti evropejskim, akoravno so bile poprejneše desetkrat slabše. Cesti imajo Bosno po sredi prerezali. Iz Sarajevega se dela cesta skoz Lepenice v Travnik. Pet nahij mora delavce pošiljati na cesto, ene po 1000, druge po 2000. Ti so zavezani nar manj 15 dni delati in plačani so z — nič, kar je zares po uku novega modroslovja tudi nekaj. Oni so v časti, da smejo kamnje zastonj tolči in pesek voziti, da morejo Turci ponosno na žreb-cih po cestah jahati, ktere so kristjani naredili. l)a se take ceste ne štejejo med sedem čudotvorov sveta in ne med umetne stavbe kraljice Semiramide, se zamorete misliti, kar pa vbogim ljudem ni zameriti.
*	Pri c. k. namestniku v Hercegovini se je poštna ekspedicia vstanovila, ki se bo po peš-nem potu od 1. septembra t. 1. z dalmatinsko poštno vradnijo v Melkoviču zvezala. Pečala se bo zdaj le z preskerbovanjem pisem, mu-štrov in risarij. Poštnina je zlo nizko postavljena, za pismo, ki nima čez lot, se plača le 6 kr.
*	Nekteri ogerski beguni so se dali perve dni t. m. v Bosni obrezati.
Podonavske knezovine.
Hospodara (vladarja) podonavskih knezo-vin bosta pozdravila ruskega cara, ko bo prišel v Bukovino in ga potem spremila, ko bo šel vojake ogledat.
Nemška.
Letaš bo 100 let kar na Pruskim krompir sadijo; kmetjiska družba bo praznovala ta spomin s kosilam, pri kteri se bojo povabljeni kmetovavci s krompirjem po slavnih kuharjih na 100 viž pripravljenim gostovali.
*	Hainburško starašinstvo je protestiralo zoper avstrijansko posadko enega dela mestnega okraja in je svojo pritožbo zveznemu zbirališču v Frankobrodu podalo, operaje se na nedotakljivost okraja prostega mesta.
*	19. julija zjutraj so grofa Bocarme v Moncu na morišče peljali.
*	10. avgusta se bodo homeopatiški zdravniki v Lipsii v posvetovanje sošli. Tudi na Avstrijanske zdravnike je prišlo povabilo, da naj se ondi zberejo.
Francoska.
Nov Dadal se je rodil; na Francoskem hoče namreč o kratkem gospod Tomaž Darville s svojima sinoma z umetnimi perutami proti soncu se dvignuti.
*	V Toulonu na Francoskem bo skoraj zdravniško zbirališče, kamor bo mnogo evropejskih vlad svoje poslance poslalo. Tega zbirališa namen je, kvarantine in lazarete vrediti.
Na tem zbirališču bosta avstrijansko carstvo dva poslanca zastopavala, in sicer glede pomorskih stvari glavni avstrijanski konsul v Marsilju, gospod Larison, in glede zdravniških vednost zdravnik Dalmacie dr. Meniš, ki se je po naredbi ministerstva notrajnih zadev že 1. t. m. na Francosko podal.
Laška.
„Independance" piše, da je v Savoji stranka , ki namerava ti oddelk od Sardinie od-1
tergati in ga z Schweizem združiti. Da ta stranka ne bo nič opravila, je gotovo.
*	Na Rimskem in Toskanskem skoraj ne preide dan, da bi se skrivni umori ne prigo-dili. Ni dvombe, da je politiško sovraštvo vzrok takih dogodb. Skoraj vsi, ki so bili na tako vižo umorjeni, so vradniki, ali pa znani prijatli vlade.
*	V Neapelnu je nadzorništvo vsih šolskih naprav Jezuitovskimu redu zročeno.
*	V Faenzi je bil poveljnik papeževe žandarmerije umorjen.
Angleško.
Mesaroš je lord Palmerstona obiskoval. Govorila sta pol drugo uro o ogerskih zadevah. Palmerston je rekel, kakor pravijo, da bo skusil Košuta osvoboditi.
llusovska.
Iz Petrograda se naj več pisem pošlje na Švedsko in Prusko, na Avstrijansko že manj. V letu 1849 se je za #4,340,814 rubeljev denarja po pošti poslalo in sicer polovica deržavnega, polovica osebujnega. Kako da dnarne poslatve vedno rasejo, pokaže to, daje bilo v letu 1829 le za 165 milionov rubeljev, v letu 1839 za 238 milionov in v letu 1849 za 414 milionov rubeljev poslanih.
*	Poglavar pošt je caru predložil naznanilo o stanju pošt v letu 1850. Potovske, pešne, ježne in vožnje pošte so se zlo v tem letu pomnožile. Pošta med Smolenskim inMosko-vo gre zdaj namesti dvakrat, štirikrat na teden. Tudi v Kazanu, Šaratowu, Caricinu in Astrahanu se je mnogo poboljšalo za občenje. Od leta 1842 se je o poštnih rečeh mnogo prenaredilo, kar so poštne novine „Pocztowyi Dorožnik nehale izhajati. Za namenjeno železnico iz Petrograda v Moskovo so štiri poštni vlaki pripravljeni in enega poštnega vrad-nika je vlada v zunajne dežele poslala, da se bo podučil v poštnih napravah na železnicah. Naj več se je v poljskem kraljestvu za poštne naprave zgodilo. V letu 1850 je začel na baltiškem morju poštni parobrod „Wladimir" s pruskim poštnim parobrodom „AdIer" redno semtertje jadrati. Z Wladimirom je prišlo 622 popotnikov na Rusko in 893 jih je iz Ruskega odšlo, potem se je 80,346 pudov žita iz Ruskega izpeljalo in 14,595 četvertov se ga je na Rusko peljalo Pruski Adler je pripeljal 627 popotnikov na Rusko in 13,819 čvetertov žita. Po mestni pošti se je razposlalo v Petrogradu v letu 1850- 1,287,783 pisem, med njimi 855,266 raznih časopisov, v Moskvi pa 228,525 pisem.
Španska.
V Madridu je poslednje dni velik ogenj vstal. Cez 2 miliona je škode napravil.
Moldavske.
Na Moldavskem je neizrečeno veliko avstri-janskega drobiža med občinstvom, ki je iz avstrijanskih dežel med ljudi prišel. Moldav-ska vlada je tedaj v prid Avstrije vrednost tega denarja silno ponižala.
Gerška.
Govori se, da sta ministra vojaštva in denarstva odstopila. Med ministri inderžavnimi poslanci je razpertija.
Ljubljanski novičar.
Gospod korar Poklukar je zgotovil občni sla-venski pravopis.
*	Po nekem pismu iz Gradca zvemo, da nameravajo nekteri domorodci v Ljubljani skoraj veliko slavensko besedo napraviti. Bog daj, da bi res bilo, ker že dolgo hrepenimo zastonj po njej.
*	Ljubljansko mestno svetovavstvo je pasji davek vpeljalo in sicer za vsacega psa 3 gld.
Cestopis.
(Dalje.)
Dokler v selili može i mladenče vedno na cesti vidiš, ne vgledaš nijedne devojke, ■ žene pa samo v opravilih — na cesti. l! zno-* trajni deželi, kder voz; i tujca redkoma vidijo, stoje žene i device zvekšine tik poleg endruge na jednih stopnjicah u seli, ko se jim pak približaš, smuknejo berže v hišo. — Samo če jih pri plesanju na cesti zaležeš, so tako ozbiljne — resne i zamišle, ne u to važno djanje, da jih nič, tudi radovedno gledanje tujca, ne zmoti; plesavci, plesavke i gledavci se na tujca niti ne ozrejo.
Pridejoli tujci na postajo, vsikdar mnogo ljudi vkup nateče, ti ogledovajo voz od vseh strani, pretresovajo, še pečejo, prijazno po-magujejo prepregati!
Rusi so po clo inačišnji poti v izobraženosti in omiki napredovali, kakor ostali evropejski narodi. Germani so za svoje izobraženje znamenite dobičke i lež^o cesto imeli pred slovenskimi ljudstvi. U zahodno-rimskemu svetu, kder so se Germani naselili i s pervotnimi sta-novniki k novi izobraženosti premešali, so na-išli povsod izverstno, staro slovstvo, kteroga jezik, latinski, bil je samo v vseh teh krajinah razširjen, temoč tudi kot cerkveni jezik se je s kerščanstvom vred u lastno germanski i skandinavske dežele razširil. Germanski rod, germanski jezik, germanski običaji so ova ljudstva tesno zvezali. Torej se je ta sveža še potem lahko ohranila, koso romanski jeziki se
sčasoma izobrazili i ljudstva od endruga ločili. K tomu še pristopi druga jako važna okolšina. Germanska ljudstva so naišla naravno od cerkve utemeljeno središče v Rimi; od tod so jim prihajali življi kerščanstva in omike, na tej podlogi so jednakomirno napredovali. — Edinost i red u nauki si je iztočna cerkva tudi ohranila, ali le deržava je bila — iztočno cesarstvo — ktera je to edinost začuvala. U zahodu bila je cerkev svobodenja. Tukej bila je ne samo edinost, temoe e d i n s tvo, središče edinosti (centrum unitatis). Še več, na zvunaj od vsake deržavne moči neodvisna zraste — po takratnem duhu podpirana — cerkva sama do velike deržavne oblasti. Sdaj cerkva sama postane nosivka izobraženosti, učiteljica ved; nje edinstvo poda temu prizadevanju jednako-mernost, vsi narodi, kar koli jih je zahodna cerkva obsegla, bili so po njej jednakomerno nadušeni in uzbudjeni. —
(Dalje sledi.)
K u I i fe r <1 a.
Burke v jednem djanju.
(Iz češkega.)
(Dalje.)
Prizor devetnajsti. Gospod Dominek. Gospa Dominikova.
Prejšnji.
Gospod D. (naglo) Nežka je dovolila — tu je pismo.
Misl. (se ustraši) Gospod na nebu (gre naglo z duri)
Kar. (prestrašen za-se) Nu, to je lepa igra !
Gr. (Karolu) Morda vaša gospa sopruga?
Kar. (po strani njemu) Je — in moj brat. Ne delajte ji veči žalosti in ne govoriti s njo. (gospodu Dominiku) Mojega očeta brat in njegov sin.
Gospa D. Kdo so ti gospodje?
Kar. (nji) Moj striček in njegov boter — pridejo po napis. Le ga sem dajte.
Gospa I). Stran naše hčere moremo svobodno govoriti.
Kar. Svobodno. Ti gospodje vedo vse. In tako je boljši, manj o tem govoriti. Rajši raz-tergajmo zapise in se ločimo.
Ter. (gospej Dominkovi) Lepo prosim, odpustite, jezik bi si ljutosti odgriznili, da mini bila namenjena vaša hčer — lepo prosim —
Kar. Čemu tu lugovanje, ker se več pre-narediti ne da —
Gr. Vrag me vzemi — meni je žal, mene to inerzi, da je vaša hčer —
Kar. Nehajmo o tem — dajte sem zapise—
Gospod D. (Gromskemu) Pač sem svojo hčer vašemu stričku obljubil, ali ker — Kar. Zapise sem —
Gr. Kadar jo je pa gospod Rog k sebi poklical —
Ter. Lepo prosim — kadar je pa urnerla — Gospod D. Kaj ? da je moja hčer umerla? Kar. (Gromskemu) Molčite ! (gospodu Dominiku) Ne dajte se motiti — on nima vsih doma. Gosgod D. To vidim. Kar. (berzo) Razlergajfe zapise ! Gospa I). (na Gromskega) Kaj pa to pomeni? Kar. Nič, nič!
Ter. Lepo prosim — mi nočemo noviti vaših bolečin.
Gospa I). Hm! meni to ne dela bolečine. (Karolu) Kaj hče s tim reči?
Kar. (skrivej nji) Pozabil sem vam reči — kolesce mu je počilo—(Gromskemu in Terčku)
Moram se vam priznati — ona ni imela hudo rado svoje hčere. — Dajte sem te zapise. Gr. Vrag vzemi to! — Gerda mati — Ter. (gospej Duminkovi) Lepo prosim, to vam nedela časti, da niste imeli svoje hčere radi — Gospa D. Naj veči ljubezen k nji s tim pokažem, da je k možu, kakor ste vi, ne silim.
Gr. Vrag me vzemi; sem vesel, da take tašče (Schwiegermutter)ne dobim, kakor ste vi.
Gospa D. Rajši bi svojo hčer utopila, kakor jo takemu zaletelu dala — Gospod D. In bedaku —
Terček^ | ZaIetelu in bedaku? Gr. Vrag me vzemi! Ter. Lepo prosim!
oZA"- S»«.
Gr. (za-se) Huda žena, huda žena! Vrag jo vzemi!
Ter. (za-se) Lepo prosim — cela rodovina ni za nič — lepo prosim Gospod (gospej) Tu bi bili dobro opravili — Gospa D. Ko bi bili dali Nežko enemu teh prismukov (Tolpel) —
Kar. Za kozla! pustite prepir, raztergajte zapise, potle se, če je treba, sprite — Gospod D. I z veseljem! Gospa D. Od serca!
Gr. Vrag me vzemi — kar sem živ, nisem nič tako rad storil — Ter. Jaz tudi ne — lepo prosim. Vsi štirji. (izvleeejo zapise in jih raztergajo). Kar. (si odaline za-se j Hodi Rog zahvaljen, težek kamen se mi je od serca odvalil.
(Dalje sledi.)
Zmes.
Luna letos vsake sorte burke uganja. Ni še davno, kar je v \Viirtenbergu mavrico napravila, nekoliko popred sije prederznula na Švaj-carskem ravno tako norčijo. Francosk zvezdo-gled, ki na luno pazljivo oko obrača, terdi, da je to leto velike luknje dobila, take, da se skoznjo vidi. Na nekterih krajih je že tako prevotlana, daje volici reti (rešetu) podobna. KVancozk zvezdogled pravi, da je Ietašnjo spomlad ravno zavolj teh lukenj tako merzlo, ker sapa skoz vleče. Jih bo tedej treba na zimo, da ne zmerznemo, z dilami zabiti.
Dnarna cena 25. Rožnika 1851.
V dnarja
Cesarskih cekinov agio (od 100 gold.) 24 gld. Srebra	» » » » 20 '/, »
Odgovorni vrednik:	Dragotin Melcer. -	— Založnik i		in	tiskar Jožef B/aztiih.
1	Uradni lisi	t sl	L M		t.
St. 5139.
OziiaililO.	(130.) liker bi si sicer sami nasledke zamuje pripisati
imeli.
C. k. okrajno sodništvo v Ljubljani 20. maja 1851.
Ljubljana 15. junija 1851.
C. k. okrajni sodnik Heinricher s. r.
Po smerti za faro Komendo sv. Petra postavljene babce Katarine Pire bo zadevajoča služba s plačo dvanajst goldinarjev 30 kr. iz c. k. okrajne denarnice v Kamniku dokler obstoji, s tem perslavkam izpisano, de imajo tiste ženske, ktere bojo za to prosile, svoje prošnje s kerstnim in ubožnim listam, s šolsko in nravno spričbo, kakor tudi z diplomam za babice do 15. velikiga serpana 1.1. pri tukajšnim okrajnem poglavarstvu vložiti. —
C. k. okrajno poglavarstvo Kamnik 14. maliga serrpana 1851.
Št. 1991.	Proglas.	(i 3i3.) c i
C. k. okrajno sodništvo ljubljanske okolice naznani neznanim Francetu, Jakobu, Blažu in Jožefu Cvajnarju in njih neznanim dedičem:
Da se je Neža Jenko, bivša vdova Cvaj-narjeva iz Preske zoper nje pritožila na zbri-sanje v Preski v gruntnih bukvah poprejšnje grajšine na Goričanah pod rekt. št. 35 ležeče zemljiše z obravnavnim zapisnikam od 20. avgusta 1793 od 12. marca 1796 dolžne tirjatve a 525 gold. skupej za 1700 gold. Dan se je na 16. oktobra t. 1. odločil.
Ker ni znano, kje da založeni stanujejo in njih dediči, se je na njih nevarnost in stroške jim za kuratorja JožefJarc iz Medvod postavil, s kterim se bo ta pravna reč po sodniško obravnala.
Zatoženi in ludi njih dediči se tedej po-zovejo, da naj ali sami o pravim času k razsodbi pridejo, ali pa zastopniku pripomočke na roko dajo, ali sipa druzega zastopnika zvolijo in ga temu sodništvu naznanijo,
St. 4990.	Pl'0glaS.	(132.) c i
C. k. okrajno sodništvo ljubljanske, okolice naznani neznani Uršuli Cvajnarjevi, nje neznanemu cesionarju (Mihaelu Kerlinu iz Loke in njegovim neznanim dedičem :
Da se je Neža Jenko, bivša vdova Cvaj-narjeva iz Preske zoper nju pritožila na zbri-sanje v prid Uršule Cvajnarjeve iz obravnavnega zapisnika 30. augusta 1793 od 12. marca 1796 na nje v Preski ležeče, v zemljišnih bukvah grajšine Goričanjske pod. Bect. št. 35 zapisano zemljiše intabulirane tirjatve za 452 gold. Dan se je odločil na 1,6. oktobra t. 1. zjutraj ob devetih.
Ker ni znano, kje da zatožena stanujeta, se je na n ju stroške postavil za kuratorja gospod Jožef Jarc iz Medvod, s kterim se bo ta reč po sodniško obravnala.
Oba zatožena se torej pozoveta, da naj ali sama o pravem času k razsodbi prideta, ali pa zastopniku pripomočke na roko dasta, ali si pa druzega zastopnika zvolita in ga temu sodništvu naznanita, ker bi si sicer sama nasledke zamuje pripisati imela.
C. k. okrajno sodništvo v Ljubljani 15. junija 1851.	Heinricher. s. r.
St. 4287.
Proglas.
O 31.) C i
C. k. okrajno sodništvo ljubljanske okolice
naznani Marii Hostingin in Mariani Sporn in nje neznanim dednikom :
Da se je zoper nje pri tej sodnii Jernej Hubath iz Černuc pritožil na zbrisanje v prid Marie Hostingin iz ženitne pogodbe 4. januarja 1794 na tretjino njegovega zemljiša intabulirane tirjatve za 600 gold. Dan se odloči na 16. oktobra tega leta zjutraj ob devetih. Ker ni znano, kje da se zatoženi derže, jim je bil za kuratorja pri obravnavi gospod Jernej Reboll iz Černuč postavljen, s kterim se bo ta reč po sodniško obravnala.
Oba zatožena in tudi nju neznani dediči se tedej s tem pozovejo, da naj ali sami o pravem času k razsodbi pridejo, ali pa zastopniku pripomočke nji rok o dajo, ali si pa druzega zastopnika zvolijo, in ga temu sodništvu naznanijo, ker bi si sicer sami nasledke zamuje pripisati imeli.
C. k. okrajno sodništvo v Ljubljani 20. maja 1851.
Heinricher.
štT~257!K Oznanilo. ("»o *
Od c. k. deželne višji sodnije za Koroško in Krajnsko bo na znanje dano, de se bo tretja redna seja porotne sodnije v okraju Ljubljanske deželne sodnije 25. Augusta 1851 ob devetih zjutraj v Ljubljani začela, in da je od predstojnika deželne višje sodnije za predsednika te porotne seje gosp. svetovavec višj. dež. sodnije Korl žlahtni Coppini, in za njegoviga namestnika svetovavec dež. sodn. gosp. Anton Schmalz izvoljen.
V Celjovcu dan 3. Julija 1851.