Učiteljski tovariš Stanovsko politično glasilo J. V. C/. — sekcije sca dravsko banovino v Ljubljani __ , - Uredništvo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisov ne vračamo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letno ===== Mesečna priloga »M*rOSVela« 60din za inozemstvo 80 din. Člani sekcije J. U. U. plačajo list b članarino. Oglasi po ceniku in dogovoru, davek pasebe. Poit. ček. ral. 11.1 S3. Telefon 3112 Zvišanje prejemkov nam je nujno potrebno Med važna vprašanja našega današnjega javnega življenja spada zvišanje plač državnim in javnim uslužbencem. V neštetih sklepih, resolucijah in spomenicah smo že utemeljeno dokazali, da so v zadnjih letih padli dohodki vseh javnih nameščencev pod eksistenčni minimum in da je zvišanje plač nujno potrebno. Toda doslej so ostale vse naše predstavke in prošnje zaman. Prav zaradi tega, in ker se sedaj sestavlja predlog za državni proračun za prihodnje leto, moramo ponovno naglasiti, v kako težkem položaju se nahaja vse državno uradni-štvo, predvsem pa učiteljstvo. Ta poudarek je sedaj toliko bolj potreben in upravičen, ker cene vsem življenjskim potrebščinam že tri leta stalno naraščajo, a naši prejemki so v primeri s tem porastom vedno manjši. Delna povrnitev odtegljajev izvedena leta 1937. ne pomenja rešitve gmotnega vprašanja državnih uslužbencev, ker so se med tem časom življenjske potrebščine tako silno podražile, da je že ogrožen življenjski obstoj družine državnega in javnega uslužbenca. Iz splošnega indeksa cen je povsem jasno razvidno, da se te od meseca julija 1936. stalno dvigajo. Vsi javni uslužbenci so s tem porastom toliko bolj prizadeti, ker so se cene od srede 1937. leta dvigale skoro v navpični črti. To pa postaja za nas naravnost usodno in z vso zaskrbljenostjo se moramo vprašati, kam to vodi? Naši dohodki ne zadostujejo več niti za najpotrebnejše. Brez dvoma je, da porast cen raznim poljskim pridelkom koristi našemu kmetu, ki je bil že skoro povsem uničen, ker je moral v letu 1935. prodajati vse svoje pridelke pod najnižjo vrednostjo. Znano je načelo, ki se danes v javnem življenju stalno poudarja, da je mogoče dvigniti denarni promet le tedaj, če kmet svoje pridelke dobro prodaja; toda poudariti je treba tudi, da mora imeti denar predvsem javni nameščenec, ki je največji in najvažnejši konsument vsega, kar prinese kmet na trg. Sedanje neprestano naraščanje cen vsem življenjskim potrebščinam je namreč v velikem nasprotju z našimi dohodki in se bo vsem državnim uslužbencem zgodilo to, kar se mnogim že sedaj dogaja, da ostanejo dolžni svojim trgovcem, mesarjem, mlekaricam itd. Toda to bo moglo trajati samo dotlej, dokler polagoma ne postanejo povsem insolventni. Iz tega sledi, da se morejo sedanje cene živilom vzdržati koristno na dosedanji višini samo tedaj, če imajo konsumenti tudi možnost, kupovati jih v zadostni meri in z gotovim denarjem. Kontinuiteta javnih uslužbencev kot najvažnejših konsumentov in kmetovalcev kot producen-tov, zahteva imperativno zvišanje naših dohodkov, ker sicer se bo zopet dogajalo, da producenti ne bodo mogli prodati svojega blaga, in to bi bil zelo velik udarec za naše narodno gospodarstvo. Toda ni samo prehrana oni artikel, ki je vedno dražji. Naraščajo tudi cene oblačilu in obutvi. In prav s tem je zopet in v prvi vrsti prizadet državni uslužbenec, predvsem učitelj, ki mora biti vedno stanu primerno oblečen, pa bodisi v šoli kakor tudi izven nje. Paziti mora vedno, da tudi s primerno obleko čuva ugled državnega uslužbenca. Na kak način se to kljub tako slabim dohodkom še vedno lahko vrši, in kaj vse žrtvuje državni uslužbenec, da se dostojno obleče, o tem bi se dale napisati cele knjige. Toda če opazujemo in primerjamo cene oblekam in obutvi, ki se že od začetka leta 1936. zelo naglo dvigajo, s cenami pred tem letom, se naše skrbi od dne do dne večajo ob misli, kako in na kak način bomo oblačili sebe in svoje družine, s čim bomo plačevali drage obleke in obuvalo? Eventualne zaloge iz prejšnjih let, ko so bile cene zmerne in naše plače vsaj dostojne, so že porabljene v zadnjih letih stalnega porasta cen. In v bodoče? Goli in bosi ne moremo hoditi. —.Dol-govi naraščajo! — Stanje je tako, da je že skrajni čas, da merodajni krogi pretresejo ta položaj in iščejo ter najdejo izhod. Ako že moramo razumeti naraščanje cen prehrani in obleki, ne moremo nikakor opravičiti dviga cen kurivu, ko smo vendar v Evropi na 4. mestu s svojimi bogatimi gozdovi, ki zavzemajo 30.5 % površine vse Jugoslavije. Kljub temu pa so se tudi pri nas drva podražila za polnih 30 % in ponekod tudi za več. Zašli bi predaleč, če bi načenjali še razne druge izdatke, predvsem za stanovanja, za kulturne potrebe učiteljstva, za vzdrževanje otrok v srednjih šolah itd. Z neverjetno naglico se bližamo točki, ki je katastrofi najbližja. Za nas je najvažnejše dejstvo, da od sredine leta 1936. cene vsem življenjskim potrebščinam stalno naraščajo, da so narasle že nad 30 % in nekaterim potrebščinam tudi do 40 %. Naša kategorična zahteva se more vsled tega glasiti samo: Sedemdeset let slovenske učiteljske organizacije VSEBINA: Letos v mesecu septembru je poteklo 70 let, odkar je bil sklican prvi občni zbor ljudskih učiteljev na Kranjskem. Leto 1868. je postalo tako mejnik, ki je napovedoval, da se prično za slovensko učiteljstvo novi časi. Slovensko učiteljstvo se je pričelo združevati, da z združenimi močmi doseže boljše čase za našo šolo ter boljše čase za naš stan. Res je, da je bilo ustanovljeno prvo slovensko učiteljsko društvo že 1. 1866. na Koroškem za velikovško dekani j o. Imelo pa je samo 14 članov ter bi ta poizkus lahko imenovali le nekako izvidnico za začetek slovenske učiteljske organizacije. To pot pa se je zbralo v Ljubljani nad 150 učiteljev iz vseh krajev bivše Kranjske. Andrej Praprotnik Občni zbor je vodil predsednik pripravljalnega odbora Andrej Praprotnik, prvi učitelj na mestni glavni šoli, ustanovitelj in dolgoletni urednik »Učiteljskega tovariša«. Iz uvodnega govora predsednika se vidi, da so tudi tiste čase bili v našem stanu učitelji, ki niso imeli smisla za učiteljsko združevanje. Tem še posebno posveti predsednik svoj govor, v katerem izvaja: »Dandanes je čas shodov in združb, in ne more se reči, da bi bilo hlepenje po združbi napačno. Gospod Bog je tudi rekel: »Človeku ni dobro samemu biti!« (I. Mojz. b. 2, 18.) Prav naravno in človeškemu srcu prirojeno je, da človek najraje živi in dela v družbi. Posebno pa se je potreba združiti temu, ki nima stalne podpore, in se mora sam truditi in boriti z viharji vsakdanjega življenja. Kdo bi ne mislil tu ljudskega učitelja! Ali ne potrebuje ravno ljudski učitelj največ moralne moči in možate zavesti? Ali ni učiteljski poklic med najimenitnejšimi in težavnejšimi na svetu? Ali ni ravno učitelj v družabnem življenju najbolj zapuščen in najslabše plačan? Ako tedaj kdo v življenju potrebuje združbe, jo potrebujemo gotovo mi, ljudski učitelji, da z združeno močjo delamo v dosego svojega imenitnega namena in da se ze-dinjeno borimo s težavami Svojega stanu in da se z združeno močjo poganjamo za svoje pravice. Učitelj sedanjega časa se ne more in ne sme ločiti od svojih tovarišev: ravnati se mora po dvojnem vodilu: 1. posvetovati se mora s svojimi tovariši, 2. rasti mora kot učitelj in množiti svoje skušnje. Oboje to pa dobiva v dobrih združbah svojih tovarišev. Dobre združbe so učitelju vir, iz katerega zajema okrepčavo svojim trudnim udom. »Združba je moč, združba je napredek!« Tisti učitelj, ki se lahkomiselno ogiblje učiteljskih zborov, kaže, da je starokopiten, ki meri po starem kopitu bodisi prav ali ne. Takega učitelja ne mika nobena lepa reč, ohlaja se tudi v svojem stanu in mesto, da bi vedno veselo in čvrsto delal, pa dela in trpi po svoji stari navadi, ne misleč, da bi moglo biti drugače bolje ...« Pripravljalni odbor je tudi mislil na to, da bi zbor potekal čim gladkeje in disciplinirano, zato je izdal poseben »opravilni red«, ki ga je prejel vsak udeleženec. Ker je ta »opravilni red« zelo zanimiv tudi za današnje čase, ga v celoti ponatisnemo. »1. Kdor hoče v zboru govoriti, se mora preje pri predsedniku oglasiti in mu svoje ime povedati. 2. Govoriti se mora, ne pa brati. Obravnava se po slovenski; razgovarjati pa se sme poljubno, v slovenskem ali v nemškem jeziku. 3. Vsak govornik sme o eni reči le dvakrat in nikoli čez četrt ure govoriti. Le takrat, kadar bi bilo treba kaj pojasnjevati ali -kaj osebnega omeniti, da lahko predsednik komu večkrat besedo. 4. Kadar kdo govori, ga ne sme nihče motiti; le predsednik ima pravico govornika opominjati in mu vzeti celo besedo. 5. Predlagatelj ali poročevalec ima po obravnavi še besedo. 6. Po vsaki dokončani obravnavi, da predsednik nasvete in predloge na glasovanje in v sklepanje.« Tu vidimo, da so naši učitelji pred sedemdesetimi leti svoj občni zbor vodili prav parlamentarno. K besedi so se javljali razni govorniki, med drugimi učitelji: Japelj, Go-vekar, Močnik, Saje, Levičnik, Ambrožič, Ju-van, Stegnar, Uranič, Adamič, Eppih in Erker. Vsi učitelji so govorili in razpravljali slovensko, le Eppih in Erker sta razpravljala nemško. Občni zbor je potekal v eni izmed glavnih točk za tem, da bi se zboljšal gmotni položaj učiteljstva. Učiteljstvo je poslalo za ureditev svojega gmotnega položaja posebno prošnjo deželnemu odboru, ki je ravno takrat zasedal. V tej prošnji iznaša v glavnem sledeče želje in zahteve: 1. Ljudska šola na Kranjskem naj velja za deželno napravo. 2: Cerkovnikova in orglarska služba naj se v principu loči od učiteljske službe; vendar se o tem moreta sporazumeti cerkveno predstojništvo in učitelj. 3. Učitelj naj dobiva kot učitelj stalno plačo; kar pa bi imel dohodkov, ker bi sporazumno s cerkvenim predstojništvom opravljal tudi cerkovnikovo in orglarsko službo, naj mu bo to v priboljšek k učiteljski plači. 4. Šolski denar od posameznih otrok, vsi šolski nakladi pri posameznih srenjčanih, pa tudi bira in drugi naturalni pridelki, kar učitelj kot učitelj dobiva, naj nehajo, in namesto tega naj se naloži primeren šolski davek za vso deželo. 5. Učitelj pri mali šoli naj dobiva na leto najmanj 300 gl. plače. Začasni prvi in drugi učitelj naj dobiva na leto najmanj 350 gl. plače. Potrjeni učitelj naj dobiva na leto najmanj 400 gl. plače ter ta potem vsakih 10 let 50 gl. priboljška. Vsi ti pa naj poleg tega imajo tudi prosto stanovanje in kurjavo; začasni ali potrjeni Zvišanje prejemkov nam je nujno potrebno. Sedemdeset let slovenske učiteljske organizacije. Ob meji... Predsednik sekcije pri g. ministru prosvete. II. balkanski kongres za zaščito otrok. Tečaj učiteljskega pokreta. Pedagoški tečaj za učiteljstvo v Ljubljani. Po tečaju »Pedagoškega društva«. Osmo leto šolskega radia se pričenja. f Josipu Aničiču v spomin. Splošne vesti. — Osebne zadeve. — Kaj vse pišejo o učiteljstvu, šoli, prosveti in JUU. . — Učiteljski pravnik. — Učiteljska tiskarna. — Mladinska matica. — Stanovska organizacija JUU. — Novosti na knjižnem trgu. učitelj pa naj ima poleg tega še kakih 50 kvadratnih sežnjev vrta. 6. Učitelji glavnih šol naj imajo vsak brez razločka 400 gl. letne plače in poleg tega še kraju primerno stanarino; potrjeni učitelji pa naj poleg tega dobivajo še vsakih 5 let 50 gl. priboljška. 7. Vsi ljudski učitelji v malih in glavnih šolah naj dobivajo pokojnino, in sicer enako učiteljem srednjih šol po polnem 30-letnem službovanju. Ravnotako naj dobivajo primerno pokojnino in pomoč tudi njihove vdove in sirote. 8. Vsa ta plača naj se dobiva pri javnih blagajnah, in sicer v takem redu kot jo dobivajo c. kr. uradniki. Prošnjo so podpisali: predsednik A. Praprotnik, kot zapisnikarja pa Fr. Gerkman in M. Močnik. Zanimalo bo še gotovo, kakšen uspeh je imela ta prošnja. Pri zasedanju deželnega zbora se je k prošnji oglasil v debati poslanec dr. Lovro Toman ter izvajal, da mora učitelj 10 do 14 let študirati in se potem še dalje izobraževati, da zna uro navijati in ubrano zvoniti, če pa tega ne zna in noče, naj pa strada... Tako je učiteljstvo dobilo pred sedemdesetimi leti za svoje prve upravičene predloge in želje s pestjo v svoje pošteno lice od človeka, ki bi mu bilo pripisovati malo več razumevanja, kot pa ga je pokazal v »slavni deželni zbornici«. Vendar pa učiteljstvo radi tega ni klonilo. Pogumno je šlo dalje v dosego svojih stanovskih pravic. Marsikateri udarec je še padel na učiteljska pleča, vendar pa je tudi čas opravil svojo dolžnost. Padali so mogotci, rušili se v teh sedemdesetih letih prestoli, učiteljska organizacija pa je ostala ter se mogočno razvila v borbi za povzdigo slovenskega šolstva in učiteljskega stanu. Jelo Janežič. Izredna skupščina JUU v Zagrebu je preložena na 6. novembra 1938. Ob meji... Ko pregledujemo ob 20-letnici osvoboje-nja splošno delo za narod in državo, lahko ugotovimo, da je to delo v notranjosti naše domovine kolikor toliko uspelo, da so sadovi svobode velike vrednsti, a da je ostala naša meja, posebno ona proti novemu mogočnemu sosedu na severu, zanemarjena in prepuščena v nemar. Nihče drugi razen narodne obrambne organizacije CMD in tamkajšnjih šol ni polagal nanjo več pozornosti, kakor veleva uradna dolžnost. Zato je narodnostno življenje ob njej mlačno in narodna zavednost skoro ob tleh. Slabe in nevzdržne gospodarske, socialne ter prosvetne prilike razjedajo našega mejaša in kažejo porazno sliko našega nerazumevanja za narodnoobrambno delo ob-meji. Težka svetovna gospodarska in politična kriza, ki spravljata v svet negotov položaj, nas silita k previdnosti, da si ohranimo zemljo, katero smo si priborili s tolikimi krvavimi žrtvami in da si zagotovimo obstoj svojega narodnega telesa kot nerazdružljive celote. V obmejnih krajih je eden izmed najvažnejših faktorjev proti prodirajoči imperialistični politiki — šola. Dobra šola utrjuje mejo, vzorna šola daje mejašem moralno moč in narodno zavednost. Dobre in vzorne šole ob meji so mejniki, ki jih ni tako lahko prestaviti. Toda poglejmo si nekoliko našo obmejno šolo in njeno učiteljstvo od blizu. Šole so večinoma majhne in neprikladne za pouk. Ponekod so lesene in celo iz blata, drugod so v župniščih ali mežnarijah. Ne manjka pa šolskih razredov v gostilniških sobah. Od prevrata do danes je naraslo število otrok in razredov, dvignilo se pa ni temu primerno število učilnic. Otroci sede v razredih drug na drugem. Ker pripada večina otrok revnim delavcem, kmetovalcem in najemnikom, osta- jajo otroci brez šolskih potrebščin, šolski odbori paidobivajo premalo denarja. Na šolah primanjkuje učiteljstva, nedo-staje pa tudi stanovanj zanj. V večjih krajih je odvisno za stanovanje in hrano od tujerodnih in gospodarsko močnejših osebnosti. Brez večje gmotne in moralne podpore rešuje učiteljstvo, kar se rešiti da. Borba je težja in obupnejša, ker imajo na drugi strani meje drugačno razumevanje za narodnoobrambno delo. Njihove šole so vzorne in socialne metode preračunane do podrobnosti. Posamezniki in celota podpirajo obmejne kraje v vsem. Naša šola jim ne more biti enakovreden nasprotnik in ne more vršiti svojega poslanstva, kakor bi ga morala. Ni čuda, da uhajajo oči naših mejašev na drugo stran, kjer zgleda vsaj na videz v vsakem pogledu tako rožnato. Večkrat so prisiljeni, da gredo mejaši za zaslužkom preko meje, ker jim lastna zemlja ne daje dovolj kruha. Tam jih sprejemajo s slavospevi in vsemi mogočimi ceremonijami. S kakšnimi mislim se vračajo nazaj?? Posledice takega nezdravega stanja so nevarne za naše obmejne kraje. .. - , . j» ... ¡j;* t«'...::. «'_ c . ■ Kdo naj temu odpomore? Celota in posamezniki, vsi! V prvi vrsti javna oblast, ki bi morala izvajati ob meji posebno gospodarsko, socialno in prosvetno politiko. Povezati je treba mejo s središči, nuditi je treba mejašem najugodnejše življenjske prilike. Dobre zadruge in denarni zavodi bi jim dvignili gospodarsko delavnost ter obdržali marsikatero posestvo v domačih rokah. S politiko brez birokratizma bi rešili obmejno ljudstvo vsake odvisnosti od priseljenega tujca. KONFEKCIJA PAULIN LJUBLJANA ŠELENBURGOVA ULICA 1 nudi največjo izbiro damskih plaščev, kostumov in oblek. Cenjenim učiteljicam tudi na ugodno obročno plačilo. na katerih ne sme manjkati učil. Naša skrb morajo biti tudi revni otroci, njih življenje, obleka in hrana. Učiteljstvo bi moralo biti moralno in gmotno podprto ter nikakor izpostavljeno šikanam dnevne politike. Tudi druga društva in organizacije, posebno narodno-obrambne organizacije store lahko mnogb za varnost naše meje. Naj tu omenimo najstarejšo predstavnico narodne obrambe, Družbo sv. Cirila in Metoda, ki že dolga desetletj a skrbi za varnost meje, oso-bito za obmejno šolstvo. Okoli 300.000 din izdaja vsako leto za obmejne šole in njene potrebščine. V tem znesku niso vštete še vse druge podpore, ki jih razdaje družba vsako leto mejašem. Katera druga narodno-obramb-na organizacija je postavila že toliko lepih šolskih poslopij kakor CMD? Zato zasluži ta ustanova več podpore od strani merodaj-nih oblasti, drugim sličnim ustanovam pa bodi v vzor, kako je treba delati. Naše učiteljstvo je vedno razumelo klic mejašev ter polagalo na narodno-obrambno delo ob meji mnogo pozornosti. Ako ni njegovo delo najbolje uspelo, je krivo premalo zanimanje javnosti in merodajnih činiteljev. Z delom v obmejnih šolah in v narodno-obrambnih organizacijah deluje učiteljstvo vedno za dvig narodne samozavesti, usmerjajoč vse svoje prizadevanje v dobrobit mejašev. Globoki študiji posameznika iz učiteljskih vrst o gospodarskih in socialnih problemih obmejnih krajev bi bili velik doprinos k zboljšanju prilik, ako bi naleteli na pravo razumevanje. Vprašanje obmejnega šolstva ter življenje mejaša sploh, so že bila večkrat posebna točka dnevnih redov na zborovanjih naših učiteljskih društev. Poudarjala se je potreba po izboljšanju obmejnega šolstva, uredba popolne šole, omiljenje težkih življenjskih prilik mejašev in izboljšanje gmotnega položaja obmejnega učiteljstva. Gmotno in moralno podprto učiteljstvo bi samostojno in neodvisno najbolje delovalo za varnost meje naše domovine. Važnost narodno-obrambnega dela je učiteljstvo poudarilo na dveh velikih zborovanjih sreskih učiteljskih društev, ki sta bili sklicani prav v ta namen. Prvo je bilo decembra lanskega leta v Mariboru. Iz sedmih učiteljskih društev se je zbralo okoli 600 Članov. Drugo je bilo letos meseca februarja v Ljubljani, kamor je prispelo od devetih društev nad 750 učiteljev in učiteljic. Zborovanji sta bili v celoti posvečeni perečim obmejnim vprašanjem. Učiteljstvo je pokazalo na aktualne probleme, kateri so potrebni nujne rešitve. Veliko skrb za obmejno vprašanje pa kaže tudi resolucija letošnje banovinske skupščine v Ljubljani. Prva točka omenjene resolucije pravi »Nevarne sile v obmejnem in narodnostno mešanem ozemlju odtujujejo našo mladino. Pozivamo vso našo javnost, da v velikih življenjskih vprašanjih našega naroda nastopa složno v skupni fronti.« Učiteljski parlament v Ljubljani je dodobra razkril žalostne prosvetne razmere v obmejnih krajih. Zastopniki iz obmejnih učiteljskih društev so opozarjali na nevarnost, ki nam preti s severa. Na mejo popolne šole, narod ob meji je treba dvigniti s prosveto! Ob -dvajsetletnici svobode ima naše šolstvo najiskrenejšo željo, da bi se začela oblast in javnost nekoliko bolj zanimati za našo mejo in naše mejaše! —t V Knjigarni Učiteljske tiskarne dobite vse pisarniške potrebščine za šolo in dom. —t Nikoli ne pozabite, da najbolje služijo vsem Kutis svinčniki, peresa in kreda. Nikdo ne more dobro vršiti svojega poklica brez njih. —t Knjigarna Učiteljske tiskarne priporoča glasbenim učiteljem in goslarskim učencem Karla Pahorja 100 slovenskih narodnih pesmi za dvoje gosli. Predsednik sekcije pri g. ministru prosvete Številna specialna vprašanja, ki zadevajo učiteljstvo in šolstvo v dravski banovini, so narekovala, da je potoval predsednik sekcije pretekli teden v Beograd. V sredo, 14. septembra, je bil sprejet pri g. ministru prosvete. Obrazložil mu je položaj kontraktualnih učiteljev, kontraktualnih učiteljic ženskih ročnih del, učiteljev dnevničarjev in onih učiteljev beguncev, ki v brezupnih razmerah čakajo na zaposlitev, in prikazal nujnost, da jim država čimprej zagotovi eksistenco s tem, da jih sprejme v državno službo. Opozoril je g. ministra tudi na učiteljice ženskih ročnih del, čijih zvanje je treba razporediti in uvrstiti po skupinah. V obeh zadevah je izročil g. ministru pregleden pismen elaborat. G. minister je obljubil, proučiti obe zadevi in se zavzeti za njih rešitev. — Ob tej priliki je obrazložil predsednik g. ministru tudi druga vprašanja, ki bi jih bilo nujno rešiti v interesu učiteljstva in šole. Predvsem mu je prikazal nujno potrebo korektur izvedenih premestitev in mu orisal nekatere najtežje primere. Te je predložil tudi v posebnem seznamu. Dalje je ple-diral za pospešeno izvajanje napredovanj po rangni listi, in za to, da se reši vprašanje šol. upraviteljev. Kljub postavitvi 200 učiteljev -novincev manjka na naših šolah še vedno mnogo učiteljev. Zato bi bilo treba izvršiti nove postavitve, pri čemer naj se v prvi vrsti upoštevajo abiturienti starejših letnikov, ki so bili pri zadnjih postavitvah prezrti. O tem je izročil predsednik g. ministru poseben prikaz, iz katerega je razvidno, koliko abiturien-tov iz poedinih letnikov je bilo postavljenih in koliko jih še čaka. G. minister je izjavil, da bo tudi te predložene predmete proučil in upošteval. II. Balkanski kongres za zaščito otrok Kongres se bo vršil v Beogradu od 1. do 7. oktobra 1.1. V okviru kongresa bo tudi velika mednarodna mladinskozaščitna razstava Kakor je učiteljstvu gotovo že znano, se bo vršil ob pričetku prihodnjega meseca II. balkanski mladinskozaščitni kongres. K svoje-časnemu tozadevnemu obvestilu v »Učiteljskem tovarišu« sporočamo z ozirom na kongres, razstavo in udeležbo na tem kongresu vsem, ki se za to zanimajo, sledeča pojasnila: II. balkanski kongres za zaščito otrok se bo vršil v Beogradu od 1. do 7. oktobra pod pokroviteljem Nj. Vel. kralja Petra II. in častnim predsedstvom Nj. Vel. kraljice Marije. 1. oktobra bo otvorjena mednarodna razstava o zaščiti otrok v prostorih beograjskega velesejma. Razstava bo mednarodnega značaja. Na kongresu bodo sodelovale sledeče balkanske države: Jugoslavija, Bolgarija, Romunija, Turčija, Albanija in Grčija. Poleg teh bodo na razstavi sodelovale tudi še Italija, Francija, Češkoslovaška, Nemčija, Anglija in Amerika. Kongres bo zasedal v dveh sekcijah: 1. Zaščita vaških otrok. 2. Formacija socialno medicinskega osebja na vasi. Namen prve sekcije je, podrobno in vsestransko proučiti položaj otroka na vasi ter poiskati možnosti za vsestransko moralno, socialno, zdravstveno in higiensko zaščito teh otrok, računajoč s specialnimi ekonomskimi prilikami sodelujočih držav. DELOKROG PRVE SEKCIJE OBSEGA: 1. Družina: Družina na vasi kot socialna in ekonomska edinica. Družinske razmere in stanovanje. A. D e t e. a) Specifični vzroki otroške morbiditete in mortalitete na vasi. Faktorji, ki vplivajo pozitivno in negativno na telesni razvoj vaške dece. b) Specifični položaj malega kmeta s socialnega vidika. b) Socialnopravne istitucije. Varuštvo na selu,' v občinah in združenih občinah. Nezakonska deca, njihovo priznanje in pozakonje-nje, položaj otroka pred in po zakonu. c) Socialnopedagoške institucije. Zaščita predšolske dobe. Poučevanje mater, otroški vrtci, zavetišča itd. Socialna in higienska zaščita učencev (socialnomedicinska služba, kuhinje, igrišča, počitniške kolonije, mladinske organizacije). d) Socialna pomoč. Zaščita siromašnega otroka in njegove družine. Zaščita sirot in moralno pokvarjenih otrok. Internati za otroke. Oddajanje v družine. DELOKROG DRUGE SEKCIJE OBSEGA: Formacija socialnomedicinskega osebja za zaščito dece. 1. Zdravniki. Socialna zaščita in puerikultura, praktična in teoretična v univerzitetnem načrtu. Tečaji za usposabljanje zdravnikov. Sedanji pogoji, izgledi za izboljšanje. 2. Tehnično osebje. a) Sestre, njih vloga. Socialna delavka. b) Otroška negovalka. Njena priprava za službo v družini in mladinsko-zaščitnih institucijah. c) Babica. Ali naj se rekrutirajo iz vaških ali intelektualnih krogov. d) Ali sestre morejo izpolnjevati dolžnosti babice. In obratno? 3. Prostovoljni delavci. Njihova formacija. Razvoj socialnega smisla v šoli. Njihova vloga. Propagandna predavanja, tečaji, diskusije. Občevalni jeziki na kongresu bodo srbo-hrvatski, nemški in francoski. Za vsako sekcijo bo po en generalni referat s koreferati. Kot kratko pojasnilo o poteku in vsebini kongresa sporočamo onim, ki se kongresa hočejo udeležiti, še sledeče. Vožnja za kon- gres je polovična. Stroški za prenočišče in prehrano bodo iznašali ca. 50 din dnevno. Glede odsotnosti, odn. tozadevnega dopusta v času trajanja kongresa so upraviteljstva že itak prejela posebna obvestila, iz katerih je razvidno, da je dovoljen vsem udeležencem kongresa, ki so v državni službi, dopust od 1. do 7. oktobra. Povsem jasno in razumljivo je, da bo kongfes zelo zanimiv in da bo mnogo doprinesel k razjasnitvi naših mladinskozaščitnih vprašanj. Že iz programa je razvidno, da bodo obravnavane teme predvsem važne in pomembne za učiteljstvo. Iz tega razloga bi bilo želeti, da bi se kongresa in razstave udeležilo čim več učiteljstva in še posebno učiteljstva iz dravske banovine. Poleg zgoraj navedene vsebine so na programu tudi ogled rimskega vodnjaka in zoološkega vrta, obisk pri ministru za soc. politiko in nar. zdravje, odn. predsedniku vlade, obisk aerodroma in ev. vožnja, ogled vojnega muzeja, obisk Zemuna in Pančeva, muzeja kneza Pavla, ogled gimnazije in internata kralja Aleksandra in narodne skupščine. Udeleženci imajo priliko posetiti Oplenac, prisostvovati polaganju temeljnega kamna Doma za mlajše maloletnike itd. Trboveljski Sla-vček priredi v tem času koncert, čigar program bo obsegal skladbe iz 20-letnega razvoja jugoslovanske mladinske glasbe. Posebno poglavje v okviru kongresa bo brez dvoma ogled mednarodne mladinskoza-ščitne razstave, na kateri bodo sodelovale vse balkanske države in poleg tega tudi Anglija, Francija, Češkoslovaška, Nemčija, Amerika itd. To bo prva mednarodna mladinskozaščitna razstava v Jugoslaviji. Vsi oni, ki se nameravajo kongresa udeležiti, naj svojo udeležbo takoj prijavijo na naslov: Pripravljalni odbor za II. balkanski kongres v Beogradu, Knez Mihajlova 33/1. V prijavi naj točno navedejo svoj naslov in želje glede prenočišča, prehrane itd. Kdor se hoče udeležiti, naj se prijavi takoj. Tečaj učiteljskega pokreta c) Faktorji, ki vplivajo na duševni in moralni razvoj vaškega otroka. B. Mati. a) Higiena kmetice kot matere, njeno življenje pred zakonom in v zakonu, nosečnost, porod, babice, dojenje. Način njenega higienskega izobraževanja. Vloga zdravnika, sester, babic in organizacija njihove službe na selu. b) Socialni položaj matere-kmetice kot kmečke nezavisne in plačane delavke. Njena vloga v gospodinjstvu. Kmetica kot čuvarka in hraniteljica tujega otroka; ki ji je bil zaupan. C. O č e. Njegova vloga v družini in javni zaščiti otrok na vasi. Njegov odnos napram ženi, njegovo sodelovanje z njo za preskrbo in vzgojo otrok. Sodelovanje očetovo v javni in privatni iniciativi za zaščito otrok. 2. Otrok brez družine: Položaj sirote, zapuščenega in nezakonskega otroka na vasi. 3. Občina: Zakonske dolžnosti občin napram otroku. Vzporejanje med zakonskimi predpisi in njegovim resničnim delom. 4. Država: Pokrajinske in avtonomne administracije, Cerkev in privatna akcija. 5. Institucije za zaščito vaških otrok: Kakšne so in kakšne bi morale biti: a) Socialne medicinske institucije. Razvoj otroške higiene. Ambulanta in stalne posvetovalnice. Vaške porodnišnice. Higienski instituti. Propaganda puerikulture. Borba proti nalezljivim in socialnim boleznim (tuberkulozi, malariji, trahomu, veneričnim boleznim in alkoholizmu). Zdravljenje bolnih otrok. Vaške bolnice. Oskrbovanje in usposabljanje anormalnih otrok. 13. in 14. julija t. 1. se je vršil v Ljubljani na gluhonemnici poučni tečaj »Učiteljskega pokreta«, s posebnim namenom, proučiti metode in organizirati delo pokretašev v letošnjem šolskem letu. Tečaja se je udeležilo okrog 45 učiteljev in učiteljic iz nad polovice slovenskih šolskih okrajev. Tečaj je otvoril predsednik ljubljanske sekcije JUU tov. Kumelj, ki je v svojem govoru prikazal historiat sličnih stremljenj slovenskega učiteljstva v prejšnjih letih in označil »Učiteljski pokret« kot končno fazo te geneze. Stremljenje pokretašev gre za hvalevrednim ciljem, usposobiti se z resnim študijem gospodarske in družabne strukture naše vasi ter proučavanjem telesnega in duševnega razvoja slovenskega otroka in njegovega okoliša za uspešno in tako rekoč znanstveno utemeljeno delo v šoli in izven nje. Pošteni napori pokretašev so nosili že do sedaj polno razumevanje in laskav odmev toliko med slovenskim učiteljstvom, kolikor tudi v vsej oni slovenski javnosti, ki se resno peča s slovenskimi kulturnimi vprašanji. Zato obljublja temu delu vso podporo stanovske organizacije ter želi tečaju najlepši uspeh. Vodstvo tečaja je prevzel nato tov. Hre-ščak, ki je v kratkem nagovoru poudaril pomen in potrebo letošnjega tečaja »Učiteljskega pokreta«, opozoril na njegove posebne naloge ter iskreno pozdravil poleg vseh udeležencev posebno še nekatere navzoče zastopnike raznih korporacij, zlasti g. Uratnika za »Socialnoekonomski institut« in tovariša Kar-lovčana in Franka za pokret hrvatskih učiteljev. S posebno zahvalo se je obrnil še na namestnika ravnatelja gluhonemnice tov. M. Dermelja, po čigar zaslugi je našel »Pokret« v teh prostorih gostoljubno streho za svoj tečaj. Po odzdravnih besedah gg. Uratnika, Franka in Dermelja, ki so bile od udeležencev sprejete vse z največjim zadovoljstvom, je začel tečaj s svojim programatičnim delom. V dopoldanskih urah sta predavala nato zaporedoma tov. Majhen o »Našem programu«, tov. Mencej pa o »Poti in metodi našega dela«. Po predavanjih se je razvila živahna debata, v kateri se je predvsem ugotovilo, da nomenja program Učiteljskega pokreta srečno zvezo med teorijo in prakso. Glede načina dela so se priporočali praktični tečaji za preiskovanje otroka, in to zaradi enotnega postopka, ki edini more roditi trdne znanstvene rezultate. Tov. Majhen je podal še svoje gledanje na medsebojno zvezo in oplojevanje pedagoške teorije in prakse. Z ozirom na zahtevo po duhovni pre-usmerjenosti učiteljstva se zanika tak namen in možnost, ker Učiteljski pokret ne more vplivati na čustvene komplekse. V popoldanskih urah je predaval tov. Hu-dales o »Preiskovanju prehranljivosti naših otrok«. V izčrpnem referatu je pokazal na nekatere metode tega dela, opozoril pa pri vsaki na težkoče, ki so nujno zvezane z vsako »izmed obravnavanih poti. Pred očmi tečajnikov se je razgrnila vsa problematika tega važnega in za smotre »Pokreta« neizbežnega vprašanja. Debata je prinesla sicer še marsikatero pojasnilo, prikazala pa je težke strani tega dela še bolj plastično od referata samega. Zborovalci so se zedinili v tem, da naj izda odbor Učiteljskega pokreta v 1. številki prihodnje »Prosvete« natančna navodila za preiskovanje prehranljivosti naših otrok. V ta študijski odsek so se prostovoljno javili še tov. Tavčar, Dolgan, Pavčič in Blažič. V četrtek, 14. julija, je govoril tov. Mencej o »Preiskovanju inteligenčne stopnje otrok«, tov. Ledinek pa o »Praktičnih izgledih našega dela v razredu«. Oba referata sta vsak od svoje strani pokazala zelo zanimive strani takega dela v naših razredih. Obe poročili so zborovalci sprejeli z navdušenim aplavzom, kajti razsvetlili sta nad vse zanimive perspektive v bodoče šolsko delo. Ko je ob 1. popoldne zaključil voditelj tečaja lepo uspela dneva dela in duhovnega zbiranja, je z vso upravičenostjo lahko ugotovil splošno željo, da bi se še in še našli pri takem prepotrebnem delu, ki dviga pogum in duha in kljub vsem težkim prilikam podžiga voljo k novim ciljem in uspehom. Pedagoški tečaj za učiteljstvo v Ljubljani Letošnji pedagoški tečaj je pokazal, kako živa je v učiteljstvu želja po samoizobrazbi in izpopolnitvi, koliko požrtvovanja zmore in koliko idealizma ima slovensko učiteljstvo. Zadnje dni počitnic ob koncu meseca se je zbralo v Ljubljani nad 300 učiteljev in učiteljic, ki so ves teden redno obiskovali predavanja. Osem dni je bilo v Ljubljani skoro 8% vsega slovenskega učiteljstva, ki je iz ljubezni do svojega poklicnega dela in iz potrebe po osebni izpopolnitvi žrtvovalo zadnje dinarje, da je prisostvovalo tečaju. Da ni prišlo učiteljstvo v Ljubljano zaradi zabave, spoznamo iz tega, da so bila popoldanska predavanja prav tako obiskana kakor dopoldanska in da je obisk iz dneva v dan celo naraščal do zadnjega predavanja. Pred tečajem se je prijavilo nad 200 uči-teljev(ic) ali ob pričetku in celo med tečajem se je prijavilo še preko 100 udeležencev, tako da je bil povprečen obisk predavanj 293 oseb. Nekoliko manjši je bil obisk v sredo popoldne, ko je bil določen izlet v ljubljansko okolico, in v četrtek, ki je bil namenjen sestanku pedagoških delavcev in so nekateri tečajniki mislili, da ne smejo prisostvovati kratkim referatom poedinih pedagoških delavcev; vendar je bilo tudi v teh dneh vedno nad 200 udeležencev. Učiteljice so bile ves čas v veliki večini, tako da je bilo povprečno številčno razmerje med navzočimi moškimi in ženskami kakor 1 : 5. Med moškimi so bili predvsem tisti, ki se bavijo s psihološkim in sociološkim raziskovanjem šolskih otrok. Nekateri učitelji so prišli šele v torek in sredo, ker so bili v Zagrebu na skupščini Jugoslovenskega učiteljskega udruženja. Tam so bili tudi vsi člani ljubljanske sekcijske uprave JUU, da se niso mogli udeležiti pričetka tečaja in sta predsednik in tajnik poslala tečajnikom pozdravno brzojavko. Prosvetni oddelek kraljevske banske uprave je ob pričetku tečaja zastopal gospod profesor Ferjan Franc, navzoč je bil tudi ban-ski šolski nadzornik Jeglič Milko, upravo društva meščansko-šolskega učiteljstva pa je zastopal predsednik ljubljanske sekcije gospod ravnatelj Fakin Anton. Tečaj je pričel in vodil prof. Čopič Ven-ceslav, ki se je prvo zahvalil v imenu Pedagoškega društva kraljevski banski upravi za podporo in pozdravil navzoče zastopnike. Profesor Ferjan Franc je želel tečaju najboljši uspeh in priznal učiteljstvu veliko požrtvovalnost. Ravnatelj Fakin Anton je pozdravil navzoče v imenu meščanskošolskega učiteljstva in vzpodbujal udeležence za delo v korist šole in mladine ter pravic učiteljstva. Po teh uvodnih besedah je pričel svoje predavanje prvi predavatelj, pisatelj in župnik v p. Finžgar Fran, o temi: »Slovenski človek in učiteljstvo«. Predavatelj je poudaril, da je realist, ki gleda in opisuje ljudsko življenje tako kot je v resnici, brez olepšav. — Sam je bil učitelj na zasilni šoli, sam je poskusil vse težkoče šolskega dela in ljudskega izobraževanja. Vsak poedini otrok je bitje, ki ga je treba šele oblikovati, da je sposoben za življenje v družbi. Obuditi v otroku vse tiste sile, ki so potrebne, da postane človek član kolektiva, naroda in države, to je naloga vzgojiteljeva. Slovenski otrok naj se zaveda, da je ud slovenskega naroda in s tem ud velike jugoslovanske skupnosti, ki sega od Triglava do Črnega morja. Slovenci smo narod s svojo lastno kulturo, predvsem s svojim slovnično in leposlovno izdelanim jezikom, ki je sposoben, da izrazi tudi najgloblja spoznanja našega duha in najfinejša občutja naše duše. Jezik ni samo oblika, v kateri izražamo svoje misli in občutja, temveč se je zlil v enoto z vsebino in se z novimi spoznanji in doživetji iz dneva v dan preoblikuje. Ljudstvo samo ga je preoblikovalo in naši največji duhovi so ga izoblikovali do sedanje popolnosti v umotvor. Kdor hoče spoznati jezik mora poslušati ljudsko govorico, narodno pesem ter citati dela naših najboljših pesnikov in pisateljev: Prešerna, Slomška, Wolfovo, »Sv. pismo«, Levstika, Župančiča in Cankarja. V ljudskem humorju in narodnih pregovorih se kaže duhovitost našega kmeta. Narodni običaji ob krstu, ob svatbi in ob smrti in drugih prilikah nam kažejo miselnost našega naroda. Tudi vera se je prilagodila ljudskemu duhu, kar opazimo v ljudskih šegah ob cerkvenih praznikih, tekom leta (božiču, veliki noči, binkoštih in kresu). Naša domovina je bogata na prirodnih lepotah, da je morala s svojo lepoto vplivati na občutje našega naroda. Domovina je kakor pesem in v pesmi izraža Slovenec svoja najlepša, najgloblja čustva naj bo v pripovedni obliki ali s petjem. Stare hiše in oprave, narodne noše so vredne vse naše pozornosti, ker nam kažejo ljudsko umetnost; stare cerkvice in kapelice hranijo mnogokrat prave umetnostne zaklade. Učitelj naj bi preko vsega tega spoznaval ljudsko dušo in vse to narodno bogastvo vlival mladini v dušo, da bi zagorela v ljubezni do domovine svojega naroda. Pri debati je predsednik pojasnil zakaj je bilo na dnevnem redu prvo predavanje o slovenskem človeku, namreč da učiteljstvo pravilno dojame sodobno pedagoško načelo domorodnosti, ki naj bo eno glavnih načel pouka v naši šoli. Nadalje so drugi poudarili še naslednje: Zakoreninjenost v narodnosti drži človeka etično in moralno. Mladino moramo učiti ljubiti in spoštovati svoj jezik; zato je potrebno, da se tudi semi potrudimo v uradnem poslovanju in zasebnem življenju, da se varujemo tujk. Potrebno je zbirati narodne noše, skrinje, orodje, vse ki ima zgodovinsko ali umetniško vrednost, ker nam tujci odnašajo te zaklade, ki jih ljudstvo ne pozna in zato ne ceni pravilno. Popoldne je predavala prof. Černej Anica, o snovi: »Iz metodike narodnega jezika«. Navzočih je bilo 306 učiteljev(ic). Predavateljica je v lepi. pesniški besedi povedala veliko in pokazala različne strani in posebnosti jezikovnega pouka. Jezik je izraz narodove duše, je v stoletjih izklesana podoba naroda. Zato je samo pri pouku v materinem jeziku mogoče izvesti načelo domorodnosti in posebno načela prirodnosti, življenjskosti, domačnosti, neposrednosti in otroškosti. Individualno izkustvo, ki je zbrano v lastnem besednem zakladu, se razširi z besednim zakladom iz knjig. Pri jezikovnem pouku naj se učenec nauči razumeti govorjeno, čitano in pisano besedo ter logično pravilno in lepo izražanje. Ob vstopu v šolo je otrok glavni besedni razvoj že prešel. Za slovnično sistematiko v osnovni šoli nima še otrok sposobnosti, zato je stavčna analiza za to stopnjo neprimerna. Besedne vrste naj se obravnavajo po njih funkciji in pomenu v govoru. Otrok naj govori v šoli svobodno in sproščeno, učitelj pa naj govori lep, pravilen in čist jezik, dialekt naj rabi tam, kjer otrok ne razume književnih izrazov. Na osnovni stopnji je velika pomoč pri jezikovnem pouku kretnja, ki ponazoruje dejanje in notranje občutje. Kretnja je bila pred govorom, zato naj bo tudi pri pouku. Knjiga, ki je dobra za otroka, je dobra tudi za odraslega, in pa obratno. V otroku moramo vzbuditi ljubezen do knjige in smisel za dobro čtivo. V tem oziru bo dosegel uspeh le tisti učitelj, ki ima sam pravilen odnos do knjige. Ne samo stvarna razlaga besed in vsebine, temveč psihološka in etična Poglobitev delujeta vzgojno. To velja tudi za tako zvane realne sestavke, katerih dojetju naj služi za osnovo lastno doživetje. Tudi na Pamet se morajo učenci nekaj naučiti, ali te Pesmice po izboru. : V spisju naj se goji posebno prost spis. Stilistične vaje so potrebne, da zna otrok ločiti bistvene od nebistvenih stvari in da dobi c