KHCTJ" Izhaja vsako sredo. Naročnina: za cel« leto 311 Din za pol leta 15 Din za inozemstvo za celo leto 5(1 Din Inserati po tarifu Pismenim vprašanjem naj se priloži znamko za odgovor. - Nefrnnkir-ina pisma -*e ne sprejemajo. Rokopisi »e ne vrafaio. - Plača in toži se v Ljubljani. — Uredništvo in uprava je t Ljubljani » Kolodvorski ulici št. 7. - Telefon inter št. 32 59 Rafun pri poštni hranilnici št. 14194. Še ene važne vprašanj Iz vsakdanje skušnje vemo, da naša zemlja, zlasti zemlja malih bajtarjev (pa tudi zemlja trdnejših posestnikov) navadno nima dovolj prostora, da bi mogla prerediti vse otroke, kar se jih na njej rodi. Doma ostane le eden, vse drugo pa mora v svet z večjo ali manjšo doto ali pa tudi brez nje. Ti »brezdomci« si morajo poiskati delo in zaslužek kjerkoli in eni gredo v domače ali tuje rudnike in fabrike, drugi ostanejo v službi kot hlapci in dekle na kmetih, zopet drugi pa odhajajo v domača in tuja mesta v najrazličnejše službe, kjer so popolnoma prepuščeni samim sebi. Če slučajno nalete na gospodarje, ki so obenem tudi dobri ljudje, je dobro zanje, strašna pa je njihova usoda, če padejo nevedni in nepoučeni v roke brezvestnih izkoriščevalcev. Pri nas smo doslej obračali vso pozornost na izseljence in pa na fabriške delavce. Prav malo, ali bolje rečeno: prav nič pa se nismo brigali in se še danes ne brigamo za tiste najbolj revne iti skrbi in pomoči potrebne ljudi, ki odhajajo v službo v naša mesta, in vendar so tudi ti ljudje kri naše krvi! Vse, kar se za te • ljudi stori, je navadno hladen (včasih pa tudi hinavski) opomin: Le doma. ostanite, pa boste rešili svojo dušo in telo! Nikar: ne hodite v mesta, -ker tam se boste izgubili in pogubili! Ne rečemo, da take besede niso lepe, povedati moramo pa tudi, da so taki opomini premalo! S stokanjem nad fanti in dekleti, ki hodijo v mesta baje le zaradi veseljačenja, zaradi kina in plesa, se ne da spraviti s sveta žalostno dejstvo, da mora velik del kmečke mladine v mesta v službe, ker nima doma dosti jesti. Če pa mora lep del naše kmečke mladine v mesta v službe, potem je naša dolžnost: da damo tej mladini s seboj na pot vse to. kar ta mladina v mestu praktično potrebuje, da ne. bo nekega dne obležala na cesti kakor izžeta citrona! Poglejmo si n. pr. priprosto kmečko dekle, ki pride v mesto. Navadno se oglasi pri kakšni znanki, ki je že v mestni službi. Tista znanka je pa žalibog tudi sama ravno tako zapuščena reva kakor novinka; ve kvečjemu le to, da se nahaja tu ali tam kaškna posredovalnica za službe, kamor pošlje novinko, potem pa za kakšno žensko v6, kjer novinka lahko par dni prenočuje. To je vse. Recimo, da se taki novinki res posreči dobiti službo. Dekle dela in dela in se trudi na vso moč, da bi zadovoljilo svojo gospodinjo. Do spanja, komaj pride, pa >. tudi hrana ni- vselej taka,- kakor jo zasluži človek, ki dela ves dan kot, konj. Plača je navadno precej skromna, češ za novinko je še to preveč, včasih pa obesijo gospodinje taki revi kakšne svoje stare cunje za plačilo namesto denarja. Nevedno :1n nepoučeno kmečko dekle mora požreti vse — kam pa naj se obrne za pomoč ali za dobre nasvet med samimi .tujimi ljudmi? Domov jo je sram — ne kaže to- rej nič drugega kakor potrpeti in — trpeti za druge! Če pa taka reva še zboli? Kaj potem? Če pa je že po zasebnih službah hudo — častne izjeme pravilo le potrjujejo — kako mora biti šele hudo v javnih lokalih, t. j. po gostilnah in kavarnah itd., kjer je taki revi vse za petami, od strogega gospodarja do zadnjega vajenca. Kako naj se pa kmečko dekle brani in drži, če ji nikdar ni nihče povedal, kaj je policaj, kaj je odvetnik, kaj je bolniško zavarovanje, kaj je posredovalnica za delo in kaj je obrtno sodišče? Kaj delavska zbornica? Posledica nepoučenosti pa je, da imamo danes vse polno postav in določb, ki imajo veljavo postave v korist uslužbencem in u-službenkam, uslužbenci (-ke) pa nimajo nič od vsega tega, ker jih ne poznajo! Ta nepoučenost kmečkih ljudi je velika nesreča zlasti za revnejši kmečki svet in ta nepoučenost je dokaz naše dosedanje silne brezbrižnosti za naš revni kmečki naraščaj, ki pa je kljub svoji revščini -avno tako naš! Odpraviti pa bi se dala ta napaka prav lahko. Danes imamo povsod na deželi duhovnike. Imamo učitelje, imamo župane, imamo občinske tajnike in še vse polno ljudi, ki pravijo, da delajo za narodni blagor. Če pa odhaja kmečki fant ali dekle z doma — kaj dobi od vseh teh ljudi? Poselsko knjižico in drugega nič. Mogoče še kakšen prazen nasvet: Le priden (pridna) bodi in pošten (poštena) ostani — to je vse ... Tu bo treba le nekoliko popraviti. Stvar poklicanih javnih organov je, da dajo ljudem, ki odhajajo v mesta, temeljit pravni pouk o vsem, kar se jim lahko v službi pripeti. Kmečki otrok mora že doma vedeti, kaj je policaj v mestu, kaj je bolniška blagajna, kako je s plačo, kako je z delovnim časom, kako je z obrtnim sodiščem itd., in šele potem naj gre z doma, da ne bo taval po mestu izročen na milost in nemilost vsakemu človeku v fraku ali pa brez njega. Če bodo odhajali z dežele v mestne službe ljudje, ki bodo vedeli, kaj je njihova pravica in kje naj jo iščejo, če jim je drugi ne dajo, bo takoj konec tistega hinavskega zavijanja oči nad »izgubljenci« in »izgubljenkami«! Kdor cesto pozna, se ne izgubi in ne zaide! Tak pouk bi bilo jako hvaležno polje tudi za našo »kmečko prosveto« in nekaj tozadevnih predavanj na leto za tiste, ki morajo z doma, bi bilo silno potrebno in koristno! Moschl Ljud.: Vzšg&j*i nase mladine na vaLsi in nale pedežeMe učitelj sivo. Človeku se zdi kar nemogoče, ako zasleduje in natančno opazuje, kako se želi vsesplošno povzdigniti kmetijski stan in to vse do one višine, na kakoršni je danes že večinoma njegov sodrug severnih naprednih držav. •>' Reči moram, da se mi dozdeva, da je prišel čas, ko svet uvideva, da le gospodarska moč na eni in kulturna izobrazba kmeta na drugi strani dajeta garancijo državi za nje /sesplošni napredek in blagostanje naroda, posebno pa še onim, kakoršna je Jugoslavija, to je v pretežni meri agrarnim. Pri nas je k tej uvidevnosti največ pripomogel 6. januar 1929 in le temu modremu ukrepu od strani našega preudarnega gospodarja Nj. Vel. kralja se imamo zahvaliti, da korakamo po pravi poti.. In zapomnimo si: S te poti ne smemo kreniti, niti tedaj, ako se spodrsnemo na njej na morebitnem trnovju ali kamenju; prvo kratkomalo zažgimo, a kamen brcnimo z nogo ob stran in naša pot bo tako čimdalje lepša in gladkejša. Disciplini širokih mas našega jugoslovanskega naroda, kakor tudi njega samozavesti in nepopustljivosti napram sovražniku v najhujši nacijonalni borbi se imamo zahvaliti, da smo danes to, kar smo, da smo svobodni Jugoslovani. Ali ni bil Sokol baš eden izmed onih najvztrajnejših vzgojiteljev te visokodiscipli-nirane množice in ali niso bile naše stare slovenske čitalnice in knjižnice njega najboljši pobočnik, ki so vlivala v srca naše takratne mladine čut slovanstva — čut jugoslovanstva. In če se vprašamo, kdo je bil duševni vodja vseh teh naših rešiteljev iz tisočletnega suženjstva, moramo vsi kot en mož odgovoriti: del naše inteligence v mestih, a v prvi vrsti naša podeželska inteligenca. A če pogledamo globlje, kateri stanovi so predstavljali baš ono podeželno inteligenco, ki nas je otela večni pogubi, tedaj ugotavljamo, da je bilo to naše učiteljstvo in duhovništvo, a mnogo je bilo i med njimi tudi zavednih, slovansko čutečih kmetov, in tim slednjim so večinoma prvi Vlili pogum v njih srca. To ravnokar povedano sem napisal iz razloga, ker smo mi Slovenci zelo radi dostikrat nehvaležni. Ni moj namen, da bi hotel zagovarjati naše učiteljstvo, a za potrebno smatram, da povem, da smo ravno istemu mnogo, mnogo hvale dolžni za to, kar je ono za našo vas v pretečenem času storilo, kakor tudi za ono, kar še sedaj na našem narodno-kulturnem in narodno-gospodarskem polju dela. Povod za to mi je dala vsebina člankov naših dnevnikov, kakor tudi vsebina stanov-^ skega učiteljskega glasila, odnosno strokovnih listov našega učiteljstva. Neverjetno se mi skoraj zdi, da se najdejo med nami še možje, ki si: 1. upajo oporekati skromni podpori v svrho nacijonalne in kulturne vzgoje naše mladine in vasi, in 2. ki kratkomalo proglašajo učiteljstvo za ljudi, ki v korist naroda nič ne storijo. Ako se gre za tako vzvišeno nalogo in idejo, kokoršno ima za cilj naše Sokolstvo, potem pač ne smemo biti malodušni, kakor ne smemo biti malodušni, kadar se gre za narodno kulturno delo naše vasi. To, kar smo v ta namen dali narodu, nam bo narod sto-terokrat povrnil, kakor je to doslej vedno tudi storil. Zapomnimo si, da je ta kapital najbolje naložen kapital. Kar se tiče ugleda in delavnosti našega učiteljstva, moram reči, da ono v polni meri vrči svojo težko nalogo in še več, nobeden inteligentni stan na deželi ni toliko storil v korist in dobrobit naše vasi, kakor ravno učiteljski. Da navedem samo en primer: V mojem rojstnem kraju pred prihodom nekega že zdavnaj rajnkega učitelja ni bilo skoraj nikakega sadnega drevja. On, učitelj, je dal za to inicijativo, vzgajal sam sadna drevesca, jih pomagal kmetom ob navzočnosti in s pomočjo šolske mladine saditi in marsikateri posestnik se ga še danes s hvaležnostjo spominja in marsikateri sadonosnik je še danes ponosen njegov spomenik. Reči pa moram, da poznam precejšen del takšnih učiteljev, ki še danes z vso vnemo in veliko požrtvovalnostjo delajo na tem ali onem gospodarskem, odnosno kulturnem izvenšolskem delu. Priznati pa moramo, da so med našim učiteljstvom resnično tudi takšni, ki ne poznajo izvenšol-skega udejstvovanja. A teh je le malo in zato ne smemo vsega učiteljstva soditi po teh, ker bi s tem marsikomu delali veliko krivico. Tukaj so pa tudi dostikrat vzroki, ki so cesto upravičeni, da se ta ali oni učitelj ne udejstvuje na izvenšolskem delu. Vprašajmo se samo v primeru, da bi bili mi učitelji, bi li imeli veselje delati preko našega nam naloženega dela (tu pripomnim, da delo učitelja ni ravno pouk kot tak, temveč je treba v izvenšolskem času pripraviti se za pouk, popravljati zvezke i. dr.), ako smo si svesti, da ne ostanemo v tem kraju vsaj dalje časa; ali, ako nas vsak, ki nas morda na cesti sreča, jezno pogleda, to pa radi one nesrečne stanarine in drv, ki nam po zakonu pripadajo; in ali bi morda imeli veselje vsiljevati se (kar je često potreba v dosego kakega cilja), ko nas vsak prezira radi tega, da nam je morala občina preskrbeti stanovanje, včasih res zelo skromno, med tem, ko imamo za primer videti, kako se v bližnjem župnišču sprehaja po velikih in lepih sobah en sam »gospod«. Poudariti pa moram, da če pogledamo današnje pedagoško-strokovne liste našega učiteljstva, najdemo v istih toliko razmotri-vanja v kmetijsko gospodarskih vprašanjih, odnosno kmetijsko gospodarskem pouku, da stojimo pred vprašanjem: Je li to pedagoški ali kakšen kmetijsko-strokovni glasnik? Kot pripadniki kmetijskega stanu se oa moramo zavedati dejstva, da od našega učiteljstva ne moremo, niti ne smemo zahtevati onega splošnega znanja v kmetijstvu, kakor od kakšnega diplomiranega agronoma-stro-kovnjaka, odnosno izkušenega naprednega gospodarja. Saj vendar niso ti študirali agronomije, niti nimajo za to pozneje na svojih službenih mestih primernega zemljišča, živine, orodja itd. za pridobitev potrebne prakse. Šolski vrt? Ta je v to svrho dosti premajhen. Če bi imeli pa na razpolago obširna posestva, kakor jih imajo naša župnišča, potem bi pa našli med našim učiteljstvom najnaprednejše in najvzornejše kmetovalce. Priznati pa moramo na drugi strani, da nam je dalo ravno učiteljstvo izborne kmetijske veščake, a to le špecijaliste (Humek. Pe-triček, Rojina i. dr.) ene ali večih kmetijskih Nj. Vel. kralj med narodom po kmečki poroki v Šestinah pri Zagrebu. panog, kot take jih pa moramo tudi visoko ceniti in respektirati. Da nam bo pa mogoče, dvigniti našo vas na ono višino, kakoršne si vsi želimo, bi bilo po mojem mnenju na mestu sledeče: Na vsaki 2—3 razredni šoli na deželi naj se postavi po en kmetijski strokovnjak. Delo in naloga tega naj bi bila nekako sledeča: a) teoretičen pouk o raznih kmetijsko-go-spodarskih predmetih v zadnjih dveh šolskih letnikih in sicer po nekaj ur tedensko. Ti predmeti naj bi se ravnali po panogah, odnosno kulturah, katere so v dotičnem kraju najbolj zastopane, odnosno se tam gojijo; b) naj bi se uresničilo izvajanje zakona o šolskem zemljišču. Na tem zemljišču naj bi se gojile in preizkušale razne vrste žitaric in gomoljnic, ter naposled gojile v kraju one, ki so se najbolj obnesle. Istočasno naj bi se tukaj vršili razni poizkusi z umetnimi gnojili; c) ustanovile naj bi se šolske drevesnice (kljub obstoječemu zakonu jih še danes ni na vseh šolah), v vinorodnih krajih tudi trsniee z majhnimi matičnjaki. Vsa dela pod točko b) in c) naj bi izvrševali učenci sami pod vodstvom in ob prisotnosti kmetijskega strokovnjaka; d) izven šole naj bi imeli ti strokovnjaki nalogo in njih dolžnost naj bi bila, da ostanejo z mladino nadalje v stiku in to najbolje potom mladinskih kmetskih krožkov. Ti krožki naj bi imeli svojo čitalnico, kjer bi se naj strokovno debatiralo in prebirali razni kme-tijsko-strokovni listi, čijih naročnik naj bi bil tak krožek (krožki »Kmetske prosvete«. Op. ur.); e) s kmetijskim ljudstvom naj bi bili prijazni in vljudni, iste pri njih delu večkrat po-sečali, njim stali s svojimi nasveti vedno ob strani, ter skušali dogovorno in sporazumno urediti njih posestva tako, da bi se dalo kolikor mogoče več čistega donosa doseči, gledali naj bi tudi na olepšavo slovenskih domačij in oreskrbovali moderne načrte ob priliki novih stavb in zgradb ter pri postavljanju gnojnišč-nih jam in gnojnišč; f) skušali naj bi uvesti tudi pri kmetu prepotrebno knjigovodstvo; g) ustanavljali naj bi krajevno-potrebne gospodarske zadruge ter v istih sami sodelovali; h) prirejali naj bi večkrat v letu kmetijska predavanja in vodili ter aranžirali razne kmetijske razstave v njihovem delovnem okolišu; i) vodili in zbirali naj bi krajevno gospodarsko statistiko. Denarna sredstva, ki bi se potrebovala za nabavo raznega semena in umetnega gnojila, razkuževalnih sredstev ter orodja, naj bi šla iz fonda, ki ga je dolžna vsaka občina glasom zakona postaviti v proračun za kmet. fond do-tične občine, s katerim razpolagajo občinski kmet. odbori. Na ta način bi se dalo mnogo doseči ne le s samim podvigom in rentabilnostjo kmetske hiše, temveč bi se dalo tudi pri mladini dostikrat doseči to, da ne zabrede v pijančevanje, kakor je v mnogih slučajih na žalost resnica, ter tako postane baš pod vplivom alkohola uničevalec svoje lastne grude. Vem, da bo marsikateri dejal, kaj je spet to za ena novotarija, katera nam bo zopet naložila nova bremena; ali teh bremen se ne smemo ustrašiti, kajti ta so v korist naše vasi, v korist nas samih; je kapital, ki se bo, ako ga bomo naložili, nam in našim potomcem tisočkrat obrestoval. »KMETIJSKA MATICA«. Kmetijska Matica. Vse gg. poverjenike vljudno prosimo, naj ne odlašajo z nabiranjem naročnikov Kmetijske Matice, ker poteče rok že 31. maja. Na poznejša naročila se ne bomo mogli ozirati. Iz krajev, kjer še nimamo poverjenikov, naj se nam javijo oni, ki so voljni prevzeti poverjeništvo. Zadostuje dopisnica z naslovom: Kmetijska Matica v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7. — Knjige Kmetijske Matice so najboljše in pisane prav za naš ikmetski stan. Zato naj ne bo slovenske kmetske družine, ki bi ne imela knjig Kmetijske Matice. Dolžnike Kmetijske tiskovne zadruge v Ljubljani prosimo, da čimprej poravnajo svoj dolg, ki ga imajo bodisi za prejete koledarje, Kmetijsko Matico ali druge knjige. Cas za obrezovanje sadnega drevfa fe tu I Preskrbite si orodje znamke „KUNDE i sin", katero je priznano najfinejše za obrezovanje in katerega dobite najugodneje pri tvrdki Z železnino Stanke Flcvjančič IjnMjJina, Sv. Patra cesta 35 Nj. Vel. kraljca zapušča do mačinsko šolo v Zagrebu. Odhod, Nj. Vel. kralja in kraljice iz Zagreba. Po enajstdnevnem bivanju sta kralj in kraljica odpotovala v sredo 4. februarja iz Zagreba. Odhodu Njihovih Veličanstev je prisostvovala ogromna množica naroda z dežele in mesta. Množice so prekipevale navdušenosti, ko sta se pojavila v njihovi sredini Nj. Veličanstva in jima klicale »Na svidenje«. Na kolodvoru se je poslovil od vladarske dvojice zagrebški župan, kateremu je odgovoril Nj. Vel. kralj, zahvaljujoč se na srčni udanosti in pravemu jugoslovanskemu navdušenju, ki so ga Zagrebčani izkazovali ves čas kraljevskega bivanja v Zagrebu. Zapuščajoč Zagreb, so Njihova Veličanstva naklonila za zagrebško sirotinjo 55.000 dinarjev. Kraljevski dar zagrebškim sirotam. Odhajajoč iz Zagreba sta Nj. Vel. kralj in kra- ljica blagovolila nakloniti preko bana Savske banovine podporo 55.000 Din sirotam onih humanitarnih ustanov v Zagrebu, ki sta jih posetila za svojega bivanja v Zagrebu. Od teh 55.000 Din so dobili: dom usmiljenk 5000 dinarjev, dobrodelna zadruga Srbkinj 5000, otroško zavetišče društva hrvat. učiteljic 5000 Din, dijaška menza na MedvešCaku 10.U00 Din, pestovališče usmiljenk 5000 Din, gospodinjska šola 5000 Din, otroški dom železničarjev 10.000 Din, dom Lavoslava Schwarzt 5000 Din in dom gluhoneme dece 5000 Din Obenem je določeno, da se 50 moških in 50 ženskih sirot delavskih rodbin v delavskem otroškem zavetišču na Trešnjevki popolnom.. obuje in obleče na stroške Nj. Vel. kralja in kraljice. Eakon o popisu pvebivalslva in kmeti Nj. Vel. kralj je na predlog ministrskega predsednika in ministra za notranje zadeve predpisal in proglasil zakon o popisu prebivalstva in kmetij (gospodarstvo din živina) na dan 31. marca 1931. § 1. Na vsem ozemlju kraljevine Jugoslavije bo popis prebivalstva. S tein popisom se bo ugotovilo številčno stanje prebivalstva, kakor bo o polnoči od 31. marca na 1. aprila. Saimo .popiso vanje se začne 1. aprila ot> 8. zjutraj .istočasno v vsem kraljevini .in mora ■hiti končano do najdalj e 20. aprila t. 1. § 2. Poleg prebivalstva bodo popisane tudi vse kmetije (gospodarstvo in živina) ter vsa prebivališča v mestih v vsej državi, posebna zgradbe in stanovanja. § 3. Ta popis vodi oddelek za splošno statistiko pri predsedmdštvu ministrskega sveta za banovine Du-navsko, Moravsko, Vardarsko in Zetsko ter za področje uprave mesta Beograda, neposredno za banovino Dravsko, Savsko in Pomorsko potom statističnega urada v Zagrebu, za Virbasko-in Dramsko banovino pa potom statističnega urada v Sarajevu. § 4. Za čim boljšo izvršitev popisa bodo v vsaki banovini sestavljeni banski .popisni odbori, ki bodo preko okrožnih inšpektoratov in sreskih načeistev dobili nadzorstvo nad deli popisovanja ter se brigali za pravilen in neoviran petek dela. Na čelu odborov so bani poedimih banovin. Sestava in pravila o delu bane vinskih odborov bodo predpisana s posebnim pravilnikom na podlagi § 14 tega zakona. Na čelu odbora za popis prebivalstva v področju uprave mesta Beograda sitoji upravnik Beograda. § 5. Popis vršijo občinske oblasti po odrejenih .popisovalcih. Sešita viti se morajo ipopisni občinski odbori. Njihovo sestavo in njihove dolžnosti bo določil j (pravilnik na podlagi § 14 tega zakona. § 6. Javni nameščenci, duhovniki im drugi .pismeni državljani, ki jih bodo določile občinske oblasti, imcrajo sprejeti nase dolžnost popisovanja. § 7. Občinska oblaetva se morajo pobrigati, da dobijo popisovalci v primeru potrebe brezplačno stanovanje in hrano v občini, kjer bodo popisovali. Razen tega bodo dobili popisovalci, ki bodo delali v drugi občini, nego kjer sami stanujejo, povrnjene stfoške potovanja iz državne blagajne. § 8. Ko bo popis izvršen, morajo popisovalci dati materija! občinskim popisnim odborom, ki bodo materija! pregledali. Če .bodo občinski odbori videli, da •je popis .točen, ga bodo .potrdili, nasprotne pa, če ne bo točen, ga morajo .popraviti im izpopoilmiti. Popisni odbori mesCnih občin morajo m ate rdijal najpozneje do 10. aprila 1931 poslati neposredno obči državni statistiki v Beogradu, oziroma statističnima uradoma v .Zagrebu in Sarajevu. Kmečke občine morajo v istem roku predati popisni materija t sreskim načelstvoin, ki ga morajo poslati odelku obče državne statistike pri predsedndštvu ministrskega sveta v Beogradu, cdmos-Jio statističnemu uradu v Zagrebu .in Sarajevu in •upravi mesta Beograda. § 9. Vsakdo je dolžan povedati resnieo o vsem, kar ga vprašajo. Popisovalci in člani popisovalnih odborov se smatrajo v opravljanju popisovalnega dela za .javine nameščence. Popisovailni organi imajo pravico, da ma svojem področju .in pri .izvrševanju dolžnosti prihajajo v vsako hišo in v vsako stanovanje in pregledajo vsako gospodinjstvo. § 10. Vsi individualni podatki, zbrani pni popisovanju, se bodo shranili kot uradna tajnost. Slufili bodo samo splošnim statističnim svrham in se ne smejo uporabljati .za ni.kakšno obremenjevanje prebivalstva bodisi z davki, .bodisi z dokladaimi. § 11. Kdor se namenoma izogne popisovanju ali kateri esebi v svojem sitanovamju. odreče podatke alii da neresnične izjave .ali se drugače pregreši proti določilom, ki jih • navaja ta zakon din drugi predpisi o popisovanju, in tisti, ki bi pri takem delu pomagali ali oteževal i izvrševanje popisovanja, širili neresnične vesti, (bodo kaznovani z denarno kaznijo 10 do 500 D.in v korist občinske blagajne, v primeru neiztenlji-vesti v določenem roku pa z zaporom od 1 do 20 din i dn z odgovornostjo za morebitno škodo. - § 12. Vsi organi, ki so jim poverjena, dela pni popisovanju, so dolžni varovati uradno tajnost o dobljenih podatkih (§ 10.). Zoper ione, ki se pregreše s kršitvijo tajnosti ali drugače nad določbami, ki so navedene v tem zakonu ali drugih predpisih o popisovanju, ibodo obsojena po odredbah iz prejšnjega'paragrafa. r § 13. O kaznih im storjeni škodi (§§ 11 lin 12) bo sodilo splošno .upravno oblastvo po odredbah zakona o notranji upravi. § 14. Pravila in navodila, kako naj se (izvede popisovanje »po tem zakonu, in vse obrazce predpiše •predsednik ministrskega sveta s (pravilnikom. § 15. Izdatki za .popisovanje, za obrazce in pravilnik dn (izdatki iz drugega odstavka § 7 gredo na breme proračuna siplošne državne statistike predsed-ništva min istrskega sveta. § 16. Ta zakon stopi v vejlavo dn dobi obvezno moč na dan objave v »Službenih novdnah«. To suetu Svetovni politični in gospodarski položaj je zadnje čase skoro neizpremenjen, vsaj na zunaj. Velikih in pomembnih dogodkov ni, pač pa vlada na celi črti negotovost in nejasnost, ki državnike še bolj mori kakor odkrita nevarnost. Mi smo že večkrat naglasili, da spada med najvažnejša vprašanja naše dobe vprašanje o razorožitvi, bodisi o popolni ali pa vsaj o delni, ker stoji to vprašanje v silno tesni zvezi z najvažnejšim današnjim socijalnim vprašanjem brezposelnosti. Povedali smo tudi, da nameravajo v najkrajšem času sklicati veliko konferenco za razorožitev, naglasili pa smo obenem, da tudi od te konference ne smemo kaj posebnega pričakovati. Da je bilo naše mnenje pravilno, dokazujejo najnovejše vesti o vedno novem oboroževanju. Tako namerava Francija silno pomnožiti svoje vojno brodovje, kar bo našlo brez dvoma svoj odgovor tudi pri drugih državah, Amerika gradi nove zračne velikane, Rusija pa ustanavlja eno tvornico plinov za drugo. Za iskrene prijatelje miru torej trenotni svetovni položaj ni posebno razveseljiv. Med Avstrijo in Madžarsko je bila, kakor smo že poročal, nedavno podpisana posebna politična oziroma vojaška pogodba. Tej pogodbi je sedaj sledila še posebna trgovska pogodba, ki je zanimiva tudi za nas v toliko, ker trdijo, da bo tudi uvoz poljskih pridelkov iz naše države v Avstrijo nekoliko olajšan. Velike izpremembe pa doživljajo v Španiji. Uradna poročila iz Španije pravijo, da bo zopet upostavljena svoboda govora in tiska in da bodo imeli v kratkem zopet volitve. Ce se bo to uresničilo, potem bo to začetek povsem nove dobe v razvoju španskega naroda. Med Nemčijo in Francijo se je bila nedavno razvila neka napetost, ker se je bilo bati, da bo v Nemčiji vpliv nemških nacijonalcev tako zraste!, da bodo mogli uvesti nacionalistično diktaturo, ki bi postavila vso dosedanjo politiko spravljivosti in sporazuma na glavo in ki bi ne hotela več priznati mirovnih pogodb in njenih posledic. — Zaradi takih več ali manj jasno in javno izraženih naklepov nemških nacijonalcev je postala francoska javnost precej vznemirjena. Vso to bojazen je pa na mah odpravil nemški kancelar dr. Briining v svojem zadnjem velikem političnem govoru, ki je našel splošno odobravanje ne samo v nemškem parlamentu, ampak tudi v francoski javnosti, tako da je upanje opravičeno, da tudi nemško-nacijonalna drevesa ne bodo rastla do neba. iz afrika, močno blago ■h Din 2€>4> — žimnate modroce, pt-resnice, mreže, cvilh in žimo, posteljne odeje kupite najceneje pri RUDOLF SEVER-iu LJUBLJANA, MARIJIN TRG JDopbt Polhovgradec. Dne 28. januarja je tukaj izdihnil svojo plemenito kmečko dušo kmet Anton Trobec v Setniku. Kakor vsako leto, je tudi letos obžagoval in trebil drevje. Usodnega dne je padel z jablane in se tako močno poškodoval, da je v par urah umrl. Bil je že dalj časa slabega zdravja, a kljub temu tako vnet za delo, da ni mogel nikdar mirovati. Bil je teko napreden kmet in gospodar, da ni imel para v celem okraju. Svoje posestvo si je ureail prav mojstrsko. Imel je dva posestva, enega v Setniku, drugega v Črnem vrhu. — Redil je na vsakem posestvu po 20 glav živine. Bil je umen živinorejec in sadjar. Gnojil i i IV >J z umetnim gnojilom, za katero je i izdajal več tisoč na leto. Kjer so bile prej skale in štorovi, tam so sedaj krasne njive in travniki. Bil je pošten in je rad pomagal v stiski vsakomur. Trdna in neomahljiva kmečka korenina je bil pokojni Trobec. Prehodil je skoro vsa božja pota. Bil je dvakrat v Rimu, obiskaval je rad duhovnike, kateri so služili v naši fari. Lansko leto je obiskal g. župnika Hladnika v Št. Vidu na Dolenjskem in g. župnika Hribarja iz Zaliloga. Bil je član občinskega odbora in Kmetijske podružnice. Vedel je veliko pripovedovati iz starih časov, najrajši se je pa pogovarjal o kmetijstvu in o našem kmečkem pokretu. Spoštoval je zelo voditelja kmetskega gibanja g. Puclja. Velikokrat je rekel: »Ta je mož, ki razume naše težkoče in razmere, škoda da jih ni vsaj 10 takih, pa bi bilo gotovo stališče nas kmetov mnogo boljše.« Udeleževal se je naših taborov v Ljubljani, na Bledu, Krškem polju, v Št. Vidu nad Ljubljano itd. Bog mu vse poplačaj, preostalim pa naše globoko sožalje. Mala Nedelja. Naše mlado prostov. gasilno društvo bo imelo v nedeljo, 15. februarja 1931 popoldne v Društ. domu gasilsko veselico s sodelovanjem Narodno kulturnega društva. Na programu so lepe pevske točke in gledališka igra, konečno tudi prosta zabava s plesom. Želeti je, da bi naše ljudstvo ravno ob tej priliki z obilnim obiskom pokazalo, da je voljno s skromno vstopnino pomagati društvu do čim večjega uspeha. Saj vendar ima vzvišen namen človekoljubja! Danes je društvo še podobno kmetu, ki mora iti orat brez pluga, podobno je delavcu, ki mora iti kopat brez motike, ker nima sredstev, da bi si nabavil orodje, ki ga rabi. Ma-lonedeljsko gasilno društvo si želi nabaviti prepotrebno gasilno orodje, da bo zamoglo v slučaju nesreče pomagati vsakemu prijatelju in neprijatelju, zmancu in neznancu, siromaku kakor bogatašu v trenutku, ko obupno zre v kruto plapolanje ognja ali razdejanje drugih elementov, ki mu hočejo uničiti to, kar si je pridobil s trudom dn požrtvovalnostjo žuljevih rok tekom svojega življenja. Da bo zamoglo nadalje z vsem potrebnim prihiteti, ko uboga žena, mati, obupno kliče na pomoč in žalosti vije roke, ker ji požira silen plamen tisto skromno bajto, kjer je v mukah rodila svoje dete. Plemenita je ideja gasilstva! Poleg vzvišene jugoslovanske zavesti in domoljubja ter ljubezni do kralja jači gasilčevo voljo in srčno kulturo, saj ne pozna lastnega »jaz«, ampak svojega nesrečnega bližnjega, kateremu daruje čas, moči, celo zdravje in večkrat tudi življenje. Iz tega vidika pokažite Malonedelj-čani in sosedi, da se zavedate te vzvišene naloge vašega gasilnega društva. S tem, da se bodete udeležili nedeljske veselice, ste pomagali društvu korak naprej, ker čisti dohodek je namenjen za nabavo gasilskega orodja; Člane pa bo to bodrilo k novemu pogumu in z novim veseljem bodo nadaljevali gasilsko delo Bogu v čast, bližnjemu v korist! Slivnica pri Vačah. Naj se še od našega kraja sliši glas, če ni dober, naj pa gledajo tisti, ki se jih tiče, da bo drugič boljši. Pri nekem najemniku v Zapodi pri Hotiču so se zbrali 1. febraurja fantje iz Slivnice in se tam razgovarjali. Med tem je prišla v hišo še druga skupina fantov iz Šenič. Ni trajalo dolgo, pa zgrabi eden izmed došlih Franceta Sevlaka iz Vrtač pri Vačah ter ga začne z debelo palico divje pretepati po glavi. Fant je dobil težke poškodbe. Podivjanost fantov ima seveda v rokah sodišče. Velike Lašče. Prostovoljno gasilno društvo v Velikih Laščah vprizori v nedeljo, dne 15. februarja 1981. ob 15. uri v Sokolskem domu v Velikih Laščah Nušičevo komedijo »Svet«. K prireditvi, katere čisti dobiček je namenjen nabavi gasilnega orodja, so vsi najvljudneje vabljeni. Hannja vas pri Novem mestu. Redkokdaj se oglasimo iz našega kraja v našem priljubljenem »Kmetskem listu« in še tedaj moramo na žalost javljati le neprijetne vesti. V torek S. t. m. proti peti uri popoldne je izbruhnii v naši vasi požar, ki je popolnoma uničil gospodarsko poslopje Antona Gorenca. Zgorela je vsa krma za živino, trije vozovi in mnogo kmetskega orodja. Škodo cenijo na 75.000 dinarjev. Le izredni požrtvovalnosti soseda Ivana Šporerja se je zahvaliti, da se ni ogent razširil na celo vas. Prva je prihitela gasit novomeška gasilska četa, ki je z velikim naporom divjanje ognja omejila. Kako je ogenj nastal, še niso mogli dognati, ali gre za zlo čin ali za slučajno nesrečo. Cela vas je globoko hvaležna novomeškim gasilcem za njihovo požrtvovalnost in takojšnjo pomoč težko prizadetemu pogorelcu kakor tudi vsem vašča-nom, da so jih obvarovali poguunv.gd žara. Predgrad pri Črnomlju. Dne 18. januarja 1931. je imel pri nas ^predavanje g. Šolski o sadjarstvu, kmetijstvu'in Sokolstvu. Prav je, da se predavanja vrše, toda prepričani smo, da je za napredek teh gospodarskih panog, kakor tudi za živahnejše društveno gibanje potrebno za našo dolino v prvi vrsti že tako težko pričakovana železnica. Dokler pa tega ne bo, nimamo upanja na zboljšanje. Če bi imeli dobre prometne zveze, bi kmetje kmalu zboljšali zemljo za 50%, ker se bi jim to izplačalo in tudi izseljevanje bi se mnogo omejilo. Naši mali kmetje so imeli jes i čez 300 prašičev za prodati, vendar niso mogli ničesar spraviti v denar. Vse predavanje o napredku prašičereje nam tu nič ne pomaga. Poleg tega nas pa torejo vedno večja bremena. Ni čuda, da pri takem stanju stvari mora skoro 90 odstotkov najboljših naših mož za kruhom v tuje dežele. Medvode. V »Domoljubu« modruje neki člankar o dobroti črnega kruha in blagruj radi njega kmeta, ki ga mora dan za dnem otepavati. Čudim se, da se gospodje nečejo z njim zadovoljiti, ko si ga lažje privoščijo kot belega. Potem govore o štednji in podobnih rečeh. Kaj pa naj štedimo? Svojo revščino ali kaj? Orodja si ne moremo novega nabavljati obleke in čevljev ne kupovati iz enostavnega razloga, ker od nikoder denarja ne dobimo za naše pridelke. Kaj naj torej še storimo, da bomo štedili, kakor vernim kmetom Domoljubov člankar priporoča? Mi kmetje bi zo-perstavili takim ljubeznivim nasvetom vse nekaj drugega in to je tole: Vse kmetove dajatve naj se za polovico zmanjšajo oziroma toliko, kolikor so zgubili njegovi pridelki na vrednosti prav povsod. Štedi naj se pred vsem tam, kamor kmet kakršne koli svoje dajatve odrajtuje. Kakor se vidi, imajo ti ljudje za kmeta le pesmice in kvečjemu kako pomilovalno besedo, dočim dejanj ne vidimo nikjer. To se pravi, da vrte še zmeraj staro lajno. Mislim pa, da se moramo vsi oprijeti nove miselnosti, ki jo širi naš »Kmetski list«. Iznajditelji malih, stvari. Na stotine malih in neznatnih predmetov bi lahko našteli, ki jih rabimo vsak dan in brez katerih bi kar težko živeli, pa vendar redkokdaj pomislimo, da je bilo treba vse te malenkosti enkrat iznajti. Kaj bi mi n. pr. danes počeli brez svinčnikov, brez jeklenih peres ali pa brez pisalnih strojev? In vendar so vse to stvari, ki jih ljudje nekdaj niso imeli! Brez teh stvari danes ne bi imeli niti najbolj priprostega časopisa, že celo pa ne celih knjižnic! Svinčnik. Iz zgodovine vemo, da sta najprej risala slike s svincem brata Hobert in Jakob van Eyek. Svinčnike v današnjem pomenu besede so začeli izdelovati šele 1. 1665, ko so na Angleškem prvič našli v zemlji grafit. Toda čeprav so kopali grafit le 6 tednov na leto, so je plast granita le vedno manjšala, tako da se je končno angleška vlada le morala odločiti, da prepove izvoz tega dragocenega blaga. Vsled pomanjkanja grafita v kosih pa sta prišla Francoz Conte in Dunajčan Hardtmuth na misel, da bi mešala grafitov prah z ilovico, vsled česar bi se dalo na eni strani mnogo materijala prihraniti, na drugi strani pa bi se izdelovali svinčniki različne trdote. To se je zgodilo 1. 1795 in zato lahko rečemo, da so šele tega leta iznašli svinčnike v današnji obliki. Naramnice in odpirači za steklenice. Iznajdbo teh dveh predmetov pripisujejo Jeronimu Sebaldu in celo to trdijo, da je mož iznašel te dve stvari, ko se mu je bil omračil um. Pravijo tudi, da se je v duševni zmedenosti obesil na svojo naramnico, ki jo je sarn iznašel. Je pa li vse to pripovedovanje resnično, se ne da ugotoviti, ker ni znan niti kraj njegovega rojstva. Pisana poročila povedo le to, »da je bil Sebaldus svoje dni zelo znan učenjak, ki je zapustil mnogo prirodo-slovnih in zdravniških del«. Držala za nogavice. Iznajditelja držal za nogavice ali »štuml-bandelne« ni doletela nobena nagrada, vsaj jih je iznašel veliki nemški mislec lmanuel Kaut! Jekleno pero. Neki Norimberčan je že 1. 1544 napis..' navodilo, kako bi se dali izdelovati peresa r pisanje iz jekla. Preteklo pa je^ še mnogo ' predno so se taka peresa splošno uvelj- i Porabna jeklena peresa je prvi izdeloval a . ki Biirger, učitelj pisanja v Konigsbergu. K pa je bil mož prereven, da bi bil mogel svo jo iznajdbo dati patentirati in jo izkoristiti, si je njegovo iznajdbo prilastil neki bogat Anglež, ki je ustanovil v Birminghamu prvo f -briko za izdelovanje jeklenih »angleških« p res. Radirka. Kot iznajditelja radirk imenujejo nava . no Angleža Pristley-a, ki da je prvi spozna! lastnost gumija, da odstranjuje s svinčnikom narejene Črte. Toda Pristley potrjuje v svojih knjigah sam, da je iznajditelj radirke londonski izdelovalec inštrumentov Edvard Nairne. iajbotje kupite noiiii ice. 'lam ke ii moške rokiivici- i m kn ii moiko perilo Henjer evo. ulo»<-r- 'M' p ♦* jii-.. rt>čne forbioe, ak' vke ^n ke ši>nrtne ter toaletne po reb-č n- le (iri JOSIP PEIELIIC,Lub ana blizu Prešernovega! spomenika, ob vodi jililli; DomaJinka iz plemena Maori na Novi Zelandiji. Katastrofalen potrei na Novi Zelandiji. Porušeno mesto Nepier. Novi jugoslovanski dukatni zlatniki. Zgodovinska opatija Battle — pogorela. Znamenita opatija Battle v Hastings-u (na Angleškem), ki je bila sezidana deloma še za časa kralja Viljema »Osvajalca«, je 81. januarja pogorela. V opatiji je bil« dekliška šola, ki jo je obiskovalo okoli 120 učenk, ki so se pa vse rešile. I-". S. Fiužgar naš najbolj kmetski in zato najbolj slovenski pisatelj, j je obhajal v nedeljo 8. februarja 60-letnico. Njegovo veliko jugoslovansko povest »Pod svobodnim solncem«, njegovo ' igro »Divji lovec« kdo izmed Slovencev je še, ki ju ne pozna? Te dni so obhajali desetletnico obstoja visoke modroslovne šole v Skoplju (filozofska fakulteta). — Na sliki vidimo poslopje visoke šole ob Vardarju. Te dni so prišli v promet novi jugoslovanski cekini, in sicer po 1 in 4 dukate. Na sliki vidimo cekin za 4 dukate, njegovo prednjo in zadnjo stran. Na prednji strani sta podobi kralja in kraljice. Ko sta bila Nj. Vel. kralj in kraljica v Zagrebu, sta prišla tudi na kmetsko poroko v Šestine, kjer sta obdarovala novoporočence z novimi zlatniki. Skof Strossmaj er oliki predhodnik jugo-lovanskega ujedinjenja. ;'e dni so po vsej Jugoslaviji praznovali njegovo 116-letnico rojstva. Ognjenik Tongari-ro, čegar podzemeljsko delovanje je bržkone povzročilo potres na Novi Kraljeviči na Bleda. V petek, 8. februarja je prispel v Ljubljano dvorni vlak, s katerim so se pripeljali Nj. Vis. prestolonaslednik Peter ter kraljeviča Tomislav in Andrej. Na peronu kolodvora so se zbrali ban dr. Marušič, šef vojne komande pri železniški direkciji polkovnik Nedeljkovič ter direktor policije dr. Guštin. Iz vlaka je izstopil adju-tant kraljice podpolkovnik Pogačnik, ki se je pozdravil s predstavniki oblasti. Dvorni vlak je nekaj minut nato nadaljeval svojo pot na Bled. Iz šolske službe. Z odlokom ministrstva prosvete je šolski nadzornik za mesto Ljubljano g. Andrej Rape prideljen prosvetnemu oddelku banske uprave kot vršilec dolžnosti banskega šolskega nadzornika. Dr. Korošec profesor na beograjski univerzi. Na beograjski poljedelski fakulteti je bil pretekli teden izvoljen za honorarnega profesorja za zadružništvo g. dr. Anton Korošec. Diplomiral je na zagrebški visoki šoli 7. februarja za inženerja agronomije Janez Pu-celj, sin ministra v p. in člana Vrhovnega zakonodajnega sveta ter izdajatelja Kmetskega lista g. Ivana Puclja. Mlademu inženerju kmetijske stroke prav iskreno čestitamo. Spremembe katastrskih mej. Na predlog oddelka za kataster in državna imetja je finančni minister sklenil, da se izpremene meje področja katastrske uprave v Ljubljani in Celju v toliko, da se katastrski občini Gornji Motnik in Zaplanina vzameta iz katastrske uprave v Celju in pridelita katastrski upravi v Ljubljani. Oddelek za kataster in državna imetja v finančnem ministrstvu ima nalogo, da preko dravske finančne direkcije izvede ta sklep. Obrtni zakon. V ministrstvu za trgovino in industrijo je bil definitivno izdelan novi obrtni zakon, ki je bil oddan sedaj v tiskarno, nakar bo predložen Vrhovnemu zakonodajnemu svetu. Dve novi rudarski šoli. Ministrstvo za šume in rude je ustanovilo dve novi rudarski šoli in sicer eno v Knjaževcu v Moravski banovini in drugo v Zenici, Drinska banovina. V prvi bo trajal šolski pouk dve, v drugi pa tri leta. Novi predsednik dež. sodišča v Ljubljani. Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog ministra za pravosodje je v soglasju s predsednikom ministrskega sveta generalom Petrom Zivkovičem postavljen za predsednika deželnega sodišča v Ljubljani Peter Keršič, sodnik apelacijskega sodišča pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani v 3/1. Pri številnih težkočah ženskega spola povzroči naravna »Franz-Josef«-grenčica najboljšo olajšavo. Spričevala klinik za ženske bolezni dokazujejo, da se vporablja zelo milo odvajajoča »Franz-Jošei«-voda posebno pri porodnicah z izbomim uspehom. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in specerijakih trgovinah. Pogajanja med Jugoslavijo in Čehoslo-vaško. V Pragi so se pričela pogajanja med našo in čehoslovaško delegacijo za sklenitev nove trgovinske pogodbe. Obvestila Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine. Neke tuje tvrdke se zanimajo preko Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine za te-le naše predmete: za užitne gobe, za suhe dalmatinske višnje, fižol, suhi grah, čiščene orehe; za kože in krzna, zlasti domačih in divjih zajcev; za oferte o umetnih gnojilih v Jugoslaviji. Podrobne informacije se dobe pri informativno-komercialnem oddelku Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine. Sv/Ema -Pristava, Pretekli teden se je tu poročil Jurij Šket, p. d. Belinov. Priden gospodar in vesel muzikant, si je izbral nevesto iz ugledne Antoličeve hiše v Roginčah. Teden popreje pa se je poročila ženinova sestra Malika s Peperkom. Novoporočencema obilo sreče! Razpisano je mesto banovinskega cestarja v radovljiškem srczu za cesti Bohinjska Bela - kolodvor in od odcepa ceste Rečica Mlino do mosta pri žagi v Soteski. Lastnoročno pisane prošnje je treba nasloviti na kr. bansko upravo in vložiti do 15. marca pri sreskem cestnem odboru v Radovljici. Prosi1« morejo biti stari od 20 do 30 let. Vlom v Zdraviliški dom na Bledu. Neznan vlomilec je poskušal svojo srečo v Zdraviliškem domu na Bledu, kamor je pretekli teden vlomil. Ker pa ni našel denarja, se je skopal na razne papirje, stole in mize ter vse razmetal po sobah. Če ženske kadijo. Soproga bivšega ministra Koste Timotijeviča v Beogradu je s prižgano cigareto v roki zaspala. Cigareta je padla na posteljo, katera se je vnela in povzročila požar, ki je napravil za 20.000 dinarjev škode v sobi. Kaj napravi pijanec. V okolici Sente je živel kmet Jakob Dušanov, ki je imel za ženo neko Marijo Letič. Zakon je bil nesrečen, ker je bil Dušan velik pijanec in je svojo ženo pretepal. Žena mu je večkrat pobegnila od doma, toda vedno se je vrnila. Te dni pa ga je zapustila za vedno in se preselila k svoji teti. Dušanov je zahteval, da se vrne domov. Ker se je žena branila, jo je z nožem zabodel in težko ranil tudi njeno teto, ki ji je prišla na pomoč. Nesreča s patrono. Mrčunov Francek iz Vač je star deset let. Svojemu bratu, ki je zaposlen v kamnolomu pod Vačami, je vzel iz žepa dinamitno patrono in se z njo igral. Postavil jo je na peč in prižigal. Kmalu je sledila silna eksplozija, ki je malega Francka tako poškodovala po obrazu in rokah, da je moral v bolnico. Dva vola sta padla iz vlaka. Pretekli teden se je dogodila med postajo Zagorje in Kresnicami nenavadna nesreča. Iz vlaka, ki je vozil v Italijo transport živine, sta padla dva vola, od katerih se je eden ubil, drugi je pa tako srečno padel na železniški nasip, da se mu ni nič hudega pripetilo. Ujel ga je neki kmet, ki ga je kasneje oddal na litijsko postajo, od koder so ga poslali naprej za nj > govimi »tovariši«. Donos neposrednih davkov v letu 1930. Ministrstvo za finance je izdalo pregled v letu 1930. pobranih neposrednih davkov. Pregled kaže, da se je pobralo v letu 1930. v celoti Din 2.323,383.133 — davkov, od tega Din 217,887.590 v bonih. Dejansko plačilo \ gotovini in bonih je za Din 349,133.133'2E preseglo po proračunu predvideno vsoto ir* je bilo za Din 317,626.279 — višje nego \ letu 1929. Izvoz vina v lanskem letu. Te dni je bila objavljena statistika o izvozu našega vina v inozemstvo. Iz nje je razvidno, da smo lansko leto izvozili iz naše države 1240 vagonov vina. V primeru z izvozom zadnjih treh let se je isti dvignil skoro za 100%. Na povečan izvoz je gotovo močno uplivala izvozna premija, ki znaša sedaj 80 dinarjev na hektoliter vina. Čeljust prazgodovinske živali. Visokošolski profesor dr. Jovanovič iz Skoplja je izkopal te dni v bližini mesta del ogromne glave prazgodovinske živali. Najdba pomeni za znanstvenike, ki se pečajo z raziskavanjem razvoja zemeljskih plasti, zelo veliko vrednost. Uboj banskega svetnika. Kmet Ivan Ostic iz Nove gradiške je ustrelil z revolverjem domačega župana in banskega svetnika Andreja Berica. Zločin je izvršil maščevanja. "Najprej svojo ljubico, potem pa še sebe. V vasi Bezovini blizu Sarajeva je živel Dra-gomir Petrovič kljub temu, da je bil že poročen in imel tri otroke, z neko Štefko Jovanovič. Pretekli teden so našli v njegovem stanovanju obadva mrtva. V Petrovičevem žepu so našli pismo, v katerem pravi Petrovič, da je najprej ustrelil s puško Štefko, katere ne more poročiti, ker je oženjen, zato hoče pa tudi sam z njo v smrt. Ko je pismo dokončal, ga je vtaknil v žep in nato še sebi nameril puško v srce. Poboj Rusov. V Svrljigu pri Nišu je u-strelil na Svečnico lekarnar Aleksander Kuz-necov upravnika bolnice dr. Perhumenka. Oba sta ruska begunca in sta bila spočetka velika prijatelja. Odprla sta v Svrljigu vsak svojo lekarno in dobro služila. Radi konkurence se je pa polagoma razvilo med njima sovraštvo, ki je privedlo na Svečnico do zločina. Morilca so seveda zaprli. Huda železniška nesreča na Poljskem. Ekspres Krakov—Katovice se je blizu krakovskega kolodvora zaletel v nasproti prihajajoči vlak. Trčenje je bilo strahovito. Obe lokomotivi sta se zarili druga v drugo, prvi vagoni obeh vlakov pa so se docela zdrobili. Izpod ruševin so potegnili 11 mrtvih. Poskušen atentat na Mussolinija. Italijanski listi obširno poročajo o aretaciji anarhista Schirra, pri katerem so našli dva peklenska stroja. Ko mu je policija napovedala aretacijo, je ranil z revolverskimi streli tri policiste, nakar je poskušal izvršiti samomor, ki pa se mu ni posrečil. Pri zaslišanju je izjavil, da je prispel iz Amerike z namenom, da izvrši atentat na Mussolinija. Posledice modernega zakona. Neki zagrebški slikar je imel mlado ženo, ki je pa svojega moža z drugim varala. To je slikarja tako razžalostilo, da je pobegnil od doma, spil strup in bil takoj mrtev. Pred dnevi je mlado vdovo zapustil tudi njen prijatelj in vdova se je zaradi tega pred dnevi zastrupila. Zverinski zločin očeta in njegove prilež-nice. V vasi Besnici nad Litijo je živel kovač Jakob s štirimi otroci in bolno ženo, ki je ?e dve leti priklenjena na posteljo. Kovač se je kmalu tega stanja naveličal in mesto da bi s tem večjo ljubeznijo skrbel za ubogo ženo in otročičke, je vzel k sebi neko mlado žensko in živel, z njo v divjem zakonu. Svoje posestvece v drugi vasi je prodal nekemu kupcu, ki se je obvezal, da bo skrbel tudi za ženo. V napoto so mu bili tudi štirje otroci, zato je oddal dva svojemu bratu, dveh se je hotel pa na drugi način znebiti. Zaprl je obadva v hlev, kjer sta prebivala med živino, spala pa v nekakem koritu, ki je bilo polno blata in cunj. Vse to je naredil, »da bo-deta otroka v stali preje umrla,« kakor se je izrazila kovačeva priležnica. Cela okolica je govorila o tem, kako kovačeva dva otroke pretepata in kako neusmiljeno ravnata z njimi. Te dni so pa potrkali na njuna vrata orožniki in kovač je moral pokazati otroka. Strašen in v srce segajoč je bil pogled na u-boga sestradana revčka. Čeprav že 4 in 6 ltt stara, ne znata nič govoriti in mlajši se plazi po vseh štirih po tleh. Zadevo ima v rokah sodišče. Bik umoril starčka. Užitkar Martin Božič iz Orehovice pri Št. Jerneju je hotel napajati živino, pa ga je pritisnil bik z rogovi ob tla in ga toliko časa valjal sem in tja, da je revež po nekaj urah izdihnil. Vlom v Metliki. Pretekli teden so neznani vlomilci vdrli v trgovino Martina Peča-riča v Metliki in odnesli za 70.000 dinarjev blaga. Vlom so izvršili ponoči. Vračajo se. Argentinska vlada je sklenila, vse nezaposlene delavce odpraviti v njihovo domovino, da na ta način zmanjša brezposelnost. Dnevno odpotuje iz Argentinije po 700 delavcev.;- Koliko tobaka bodo letos nasadili. Te dni je finančno ministrstvo določilo število sadik, ki jih bodo smeli posaditi v posameznih banovinah: Vardarska 1166'2 milijonov sadik, Moravska 156'8, Drinska 33'6, Zetska 74'7, Primorska 207 in Donavska 104'6 milijonov sadik. Italijanski konzul — vodja tihotapcev. Listi poročajo, da so egiptske policijske oblasti po dolgem zasledovanju odkrile veliko tihotapsko družbo, ki je skrivaj uvažala v Aleksandrijo razne omamljive strupe, kakor kokain, morfij in hašiš, s katerimi si ljudje uničujejo živce in življenje. Tihotapski družbi je načeloval italijanski konzul Sechi, ki je v diplomatskih pošiljkah dobavljal mamila, tc rej v pošiljkah, katerih po mednarodnem pravu na carinarnicah ne pregledujejo. Ko so j policisti prišli v konzulovo stanovanje, se je. i ta hotel ustreliti, toda krogla je zgrešila in policisti so ga aretirali. Kratek čas veselja je užival Amerikanec Josip Schubert, ki je ogoljufal newyorško banko Font za nekih 100.000 dolarjev in nato pobegnil v Italijo. Ameriške policijske oblasti so poslale za njim dektetivinjo, ki ga je v Milanu izsledila in pustila aretirati. Moral bo nazaj v Ameriko. Za 3000 lejev ubili štiri trgovce. Štirje rumunski trgovci so se peljali po opravkih po gozdni poti iz mesta Calarasija v Besarabiji. Sredi gozda so jih napadli roparji in vse štiri ubili. Pri ubitih trgovcih niso našli več kot 3000 lejev. Ogromue zlate zaloge Francoske narodne banke. Tekom zadnjih dveh let so narastle zlate zaloge Francoske banke za blizu 22 milijard frankov, tako da so koncem leta 1930. znašale skupaj 53 milijard frankov. To na- raščanje. zlatih zalog .pa nima samo dobrih, temveč ima tudi slabe posledice. Ker se je vrednost franka v inozemstvu močno okrepila napram kupni moči doma, je izvoz oslabel, dočim je uvoz narastel. Zmanjšanje izvoza je pa potegnilo za seboj zastoj v industriji in brezposelnosti. II. prosvetno-organizatorični tečaj Zveze kmetskih fantov in deklet se bo vršil nepreklicno od 23. februarja do 1. marca 1931. Društva, pododbori in poedinci, ki smo jih pozvali, da nam izberejo in javijo udeležence, pozivamo, da nas brez odloga obveste. Zaprošenim nabiralcem živil za tečaj pa sporočamo, da naj vse kar so nabrali pripeljejo v Ljubljano v Ekonom, Kolodvorska ulica 7, ali pa naj javijo Zvezi, da jim pošlje voznika. Potniško letalo ponesrečilo. Na Angleškem se je ponesrečilo potniško letalo in padlo v morje. Utonilo je 7 potnikov/ štirje so se pa rešili. Potres na Novi Zelandiji. Pretekli teden je katastrofalen potres na Novi Zelandiji sko-ro popolnoma porušil mesti Napier in Ho-stings. Pa tudi drugi kraji so bili od potresa močno prizadeti, ceste in pota razdrta, telefonske in železniške zveze prekinjene tako, da so reševalna dela silno otežkočena. Najhuje je prizadeto mesto Nepier. Kar ni razdejal potres, je uničil še ogenj, ki je nastal v mestu. Gasilei so-podirali z dinamitom preostale stavbe, da so požar omejili. Koliko je smrtnih žrtev, še niso mogli ugotoviti, cenijo jih nad 1000. Iz starega železa zlato — nato pa v luknjo. V Nemčiji je dolgo časa razburjal javnost prebrisani goljuf Tausend, kii je pod pretvezo, da zna pretvarjati staro železo v zlato, izvabil težke denarje od najodličnejših nemških finančnih in industrijskih osebnosti. S tem denarjem je živel razkolno kot baron, dok' ga. niso spoznali kot sleparja in zaprli I dni je bil obsojen na o leta in 8 mjseeav j... Največjo bolnico so seveda zgradili v Ameriki v mestu Los Angeles. Stroški za velikansko stavbo so znašali 720 milijonov dolarjev. V njej bo prostora za 3.-500 bolnikov. Vse časopise je prepovedal predsednik republike na Havanni zato, ker so neresnično poročali o nekih dijaških razgredih. Sedaj izhaja samo uradno glasilo republike. Celo mesto prepeljali. V dolini reke Mad, severno-ameriške države Ohio, je ležalo mesto Oebora. Ko so pa hoteli reko zajeziti in i bi vsled tega prišlo mesto pod vodo, niso Amerikanci dolgo premišljali. Poiskali so drug prostor kakih 5 km vstran, ga zravnali in zgradili do njega asfaltno cesto. Nato so preizkusili stavbe in kar je bilo močnih, so jih povezali, spravili na debelo jekleno ploščo na kolesih ter jo z močnimi traktorji (vlačilci) prepeljali na novo mesto. Tako so prepeljali 250 hiš, to se pravi celo mesto. Kar je bilo slabih zgradb, so pa porušili. Ob hripi influenci prehladu natrite zvečer prsi — hrbet — roke in noge s preparatom »ALGA za masažo in imeli boste mirno in zdravo spanje. Vstali boste brez temperature, ker »ALGA« osvežuje in okrep-čuje. Ostanki 7000-letne kulture. Nemška eks-pedicija v Mezopotamiji je te dni odkrila in izkopala nad 7000 let stare ostanke poganskih templjev. Odkriti ostanki tempeljev pomenijo do sedaj najstarejšo človeško kulturo. Templji so zgrajeni iz ilovnate opeke, ki je prebeljena z mavcem. Kmetfsl&o gibanje v Švici. (Nadaljevanje.). Gotovo je vredno omeniti, kakšne vse zadruge imajo švicarski kmetje. Najbolj razvite so produktivne zadruge, od katerih i je samo 1 mlekarskih in sirarskih 3519, a sadjarskih, ' vinogradniških, semenarskih in drugih 376. Za njimi pridejo po moči živinorejske zadruge, ki jih je 772, hranilne in posojilne 266, a j^talih rajnih vrst je 498. Raznih gospodarskih društev, ki istotako delujejo na podlagi Lmetske solidarnosti, je 3409. Med kmetskimi produktivnimi zadrugami .j .-.j^arojše in obenem najvažnejše mle-karsLe in sirarske zadruge, ker znašajo skupni mlekarski izdelki na leto 26 milijonov St "tOV. 95 /o vseh mlečnih producentov je organiziranih v zadružni organizaciji in ti zadružniki premorejo okoli 600.000 krav. Ako vpo-štovamo dejstvo, da znašajo vsi dohodki kmetskega gospodarstva okoli poldrugo milijardo frankov na leto in, da od tega od-os.de 37%, t. j. 556 milijonov samo na mlekarsko panogo, nam je povsem jasno, kolike vrednosti so te zadruge za švicarsko narodno . gospodarstvo. I Ostale vrste produktivnih zadrug niso tako značilnega poslovanja, zato preidemo na živinorejske zadruge, od katerih so najbolj razvite govedorejske zadruge. Vse zadruge, katerih je 1217, so včlanjene v 4 zvezah in sicer po vrsti goved. Vse zveze pa so zopet združene v osrednji organizaciji, ki vodi vso skrb za vzgojo'goved, in še posebno oskrbuje vso trgovino z govejo živino z inozemstvom. Ta centrala vodi še tudi posebne matične in vzrejne knjige, zaradi kontrole o čisto- j krvnosti posameznih goved in jim daje po- ' sebna znamenja na rogove ali ušesa. Od ostalih živinorejskih zadrug so po svojem delovanju posebno važne zadruge za izrejo ovac in koz in družbe za, zavarovanje, živine. V letu 1919 je bilo takih zavarovalnih družb 2101 z 150.000 člani, te družbe so zavarovale okoli 772.000 komadov živine. Od zavarovane se je v tem letu ponesrečilo 20.835 komadov in18 let sem trpel rada kurjih očes, vsalk čre.veij in vsak korak mi je povzročal miu-ke. Balzam >Ria// je odstranil moja ku>rja očesa s koreninami vred«. Enako pišeta vladni svetoik dir. Bo-denstein 'in grofica Zeppelin. Cena z garancijskimi pismom Din 8"—, 3 lončki lo•—. Dr. Nic. Kemeny, Košice, poštni predal 12/D 36. — češkoslovaška. VALUTE. Dati moramo za: 1 nemško marko Din 13'50 1 švicarski frank Din 10'94 1 avstrijski šiling Din 7'98 1 angleški funt Din 275-50 1 ameriški dolar Din 56'50 1 francoski frank Din 2'22 1 češkoslovaško krono Din 1'68 1 italijansko liro Din 2-98 Kal E3 E3 &3 Svojemu članstvu in vsem, ki so ga poznali in ljubili, sporočamo prežalostno vest, da je dne 9. t. m. v Šibeniku preminul naš ustanovitelj in bivši predsednik, tovariš inž. Jole Karadjole Najboljšemu drugu, vzornemu sodelavcu-«^ pravemu bratu ohranimo blag spomin. Ljubljana, dne 10. februarja 1931. Akademski agrarni klub »Njiva«. '■■■»■"■»■■■"•»»•"■■■■■•"•■■M'"«............. ....................I................................. JankoCešnih Ljubljana -Lingar jeva - SirHarjeva ulica. f^ozcr/ Pr"d nakuoom svojih potnbščin za pomlad in poletje, za ženske in moške obleke oglejte si mojo lepo zalogo na novejšega blaga kakor: blaga za ženske obleke in plašče (montelne), periine svile žameta, de-lena in drugega. Za moške obleke: modno sukno (štof), ševiot od 60 Din naprej, modni kamgarn, ševiot za modne in šporine obleke od 100 Din naprei. Največja izbiia svilnatih, volnenih šeip in rut. Samo češho in angleško blago J Poštenost mojega podjetja je znana. ................................................................................................... Ako imate na Vašem zemljišču posebne-materijale, barvne zemlje itd., pošljite vzorce in opis ležišča na Trgovsko in gospodarsko družbo v Ljubljani, Cigalefova ul. 1, ki ima interes za vse zemeljske materijale, uporabljive v in-* dustrijske svrhe POLNOMASTNI, POLMASTNI in TRAPISTOVSKI SIR ima stalno v zalogi po zelo ugodnih cenah. EKONOM LJUBLJANA Kolodvorska ul. 7 Kako "pridelati mnogo dobrega blaga ? Vzemimo na pomoč ona tehnična sredstva, ki povzročajo večje in boljše pridelke, obenem pa zmanjšajo pridelovalne stroške. Eno teh sredstev ie: Apneni dušik, ki vsebuje 16 20% dušika in do 7070 apna. to ie skupno 80 - 90% rastlinske hrane. Apneni dušik vpliva blagodejno na vse posevke. Travniki dajo bujno in dobro seno. Na niivah, vinogradih in sadonosnikih povzroči apneni dušik večji pridelek lako kakovostno kakor količinsko. Nllrofoskal-Rule pa vsebuje vso potrebno rastlinsko hrano dušik, fosfomo kislino, kalij in apno. Vsled tega nadomestuje vsa ostala enostranska umetna gnojila in je prikladno za vse posetve in vsako zemljo. Apneni dušik in Nitrofoskal-Ruše se lahko naroči pri „tKONOM*u", Ljubljana, Kolodvorska u!. 7, ali pa pri: Tvortticiza dušik d. d., Ruše pri Mariboru ki raziskuje tudi zemljo in daje navodila za umno uporabo mne nih gnojil. A%mim stroji „GRSTZNER" „ADLER" in kolesa, P najbollši mateifal. precizni konitrukcja, kr.sn? oprema tir najisl2|a cena so samo ori Večletna garancija 1 Pouk v vezenja brezplačen 1 J OS. Petelin C, Ljubljana *» "rs5'1? evega spomenika > ...........ii......n iiriiMfttfri za /.id io iiiš. za nakup hiš in pose iev, 7.a prevzem hipotek na hišah in posest vin daj'' svojim članom .Jugrad |ng»slovrin .kil qradbena In kr. ditnn zad'ugo t. z. < u as. v Liubljanl, Kol dmorska ul. 53 1 Pravila proli plačilu Din 5-— v znamkah. Za odgovor pros'mo znamko. Urailne uro od 8 12 in «d 14—18. za prodajo šivainih strojev, sepa. atorjev koles, gramofonov, elektrotehničnih predmetov . t. d. pod zelo ugodnimi pogoji sprejmemo. „C£NTRA" trgovina šivalnih strojev i. t. "P Ljubljana, Poštni predal 248. V prodaji leži Vaša bodočnost2 Ako se čutite sposobnega, doseči viso k promet naših prvovrstnih predmetov, Vam ponudimo !te>m potom naše zastopstvo ter Vam jamčimo za boljši zaslužek kot v kateremkoli drugem (poklicu. Pišiite nam in priložite znamko za odgovor. Tehna družba, Ljubljana, Mestni trg št. 25/1. Bj ef nt? in /O d n v kosteh - Členkih miiicah - ledjih zobeh - glavi odstranja ta coj Masirajte se Se nocoj — Se zjutraj boste vstali prerojeni II gl se dobiva 00vso' p0 pošti pošlje ALuH 1 steklenica Din 16 Laboratorij , ALGA" Su§ k 4 stek.77 Din, 8 stek. 131 Din, 14 stek.205 Din, 25 stek. 320 Din EKO SH ."M i A GO-POOAHSH ^ r.AOBUtlA Mu*» rt i K c!v sk« u -ca 7, nu li u<> aj ižjih c ah v vr e eželnih pri Ikov, najfinejšo b -a ko mačo oko 'e Ve ika «ga vseh v rs 111 niti gn m I m dre ga ic ter <■ 1 • Ij eg trboveljskega i.1 ^piitskeg .0 I ■■ ce euta. NajboljSi trdi in mehki koks . kovaški premog Vam niidi On-žbd .»ILIRIJA" - LJubljana Ounajska cesta «6. " T.lefon 2H-X Fabiani ioia