Ilustrirani Slovenec
Leto IV
Tedenska priloga »Slovenca« (št. 152) z đne 8. VIL 1928
Štev. 28
Planina Zajamniki v Bohinju 
Značilna za to planino je razvrstitev planšarskih stanov.
Foto prof. J. Ravnik.
21S
K predsedniškim volitvam v Združenih državah
na katere se ži\ahiK) |)ri[)ravljata obe stranki: kongresno poslopje demokratske stranke, kjer ho te dni nominiran   njen   predsedniški   kandidat:   verjetno   je.   da
prodre .Sniitli.
J. J. Rousseau
znani franeoski pisatelj  in  filo/of. čijiar I50-Ietni(<) smrti  so oMmjali 2. t.  m.
Kitajska državljanska vojna
je prišla s smrtjo poveljnika severno-kitajskili čet, maršala Čanftsolina v docela novo fazo. Vse kaže, da ho .severna kitajska armada sploh razpadla in da bodo obvladali položaj .opolnoina jnžnokitajski nacionalisti, vi so že zasedli glavno mesto Peking in gospodarijo že večini Kitajske, dočini so ,se severno-kitajske čete umaknile v Mandžurijo. S tem se utegne Kitajska sploh konsolidirati in obrniti vse svoje energije proti tujcem, zlasti proti Japonski, ki je skušala izrabiti dosedanje honiatije v svoj prid, saj je zasedla najboua-tejšo provinco, Santung. Tudi za ev-mpske kolonijalne velevlasti je nastal sedaj nov položaj. — Naša slika nam kaže velikanski most čez Rumeno reko pri Tiiestn Činanfu, ki je bil oh priliki zadnjih bojev raz-streljen.
V poletni vročini
vse seveda vse, kar le utegne v vodo. Kopališča postajajo zato nekako središče poletnega mestnega življenja. Naša slika nam kaže pogled na del o};romnega več kilometrov dolgega kopališča v Coney Islandu pri Nev\-Yorku, ki ga obišče vsak dan do TtK) tisoč prepotenih Njujorčanov. Podobna ogromna kopališča imajo tudi druga ameriška mesta.
indi v Ljubljani postaja vedno aktualneje vprašanje velikega modernega kopališča. Za silo je nekoliko zakrilo to zevajočo vrzel pred par leti novo kopališče na Ljubljanici, toda ta rešitev je le provizo-ričua. Vse kaže, da bo treba definitivno kopališče zgraditi na Savi, a prvi pogoj zato je seveda tramvajska zveza, toda tudi razširitev omrežja cestne železnice, oziroma uvedbe avtobusnega prometa je na dnevnem redu menda le ob priliki — volivnih agitacij.
219
Dr. G. Basariček
eden  iiajsinipatičiiejšil)  liivaškili  poslancev, ki je padel dne 20. p. in. kot nedolžna žrtev podivjanih oblik sedanjega političnega boja.
H Krvavi žaloigri v Narodni skupščini
kratke pogrebne svečanosti pii kapelici belgrajske obče drž. bolnice pred odpeljavo trupel P. Radica in Basarička na belgrajski kolodvor.
Novi "Planinski dom na Kofcah"
v nedeljo, dne 24. p. ni. so blagoslovili na prijazni planini Kofcc pod Košuto lep in moderen planinski dom, ki bo gotovo jako oživil poset že itak priljubljenih Kofc. Dom je zgradila posebna, v ta namen osnovana zadruga podjetnih Tržičanov. Poleg doma je tudi lična kapelica, kjer se bo v turistični sezoni brala sv. maša, deloma bo oskrboval službo božjo trži.ški urad. deloma duhovniki-turisti.
Blagoslovil je novi planinski dom tržiški župnik M. Škrbec in slavnosti se je udeležilo veliko število turistov in domačinov, ki so praznovali ob tej priliki prekrasen kresni večer. Prepričani smo. da bo postal ta dom nekaka osrednja točka vsega vzhodnega dela Karavank in pripravno izhodišče za najlepše krajše ture.
Slike k Slovenskemu biografskemu leksikonu
Horak Ivan Nepomuk
(1818—1893),  obrtnik  in   politik.
Jontez Franc
{* 1853), podobar.
Jelene Vitomir Fedor
(1885—1922), časnikar.
220
221
Med našimi planšarji
(Vse slike je posneLprof. Janko Ravnik.)
Naše planine niso le prelep zunanji okrasek Slovenije in hvaležen objekt za gojitev enega najlepših športov, to je turistike, temveč so tudi neizmernega gospodarskega pomena za naše kmetijstvo, kajti ravno planine dajejo temelj za čim večji razvoj naše živinoreje.
Sredi preteklega stoletja smo imeli še neprimerno več planin nego dandanes, a ker nismo imeli uvedenega še umnega sirarstva in je bil zato izvoz mlečnih izdelkov še nemogoč, se zanje nismo kdovckaj brigali. Posledica tega je bila, da so tekom druge polovice preteklega stoletja prešle premnoge lepe planine iz kmeti.ških rok in kjer je bival še pred nekaj desetletij planšar s svojo živino, rastejo danes že gosti gozdovi. Veleposestniki so namreč odkupili mnogo planin od kmetov v lovske svrhe, z mnogih planin so gozdarji kmete izrinili ter jih pogozdili. marsikatere so pa tudi kmetje sami tako zanemarili, da so danes prerasle z gozdovi. To je seveda silno škodovalo naši živinoreji v vseh oziriii. Zlasti se je zato zmanjšalo število živine prav občutno, kajti čeprav se je medtem število prebivalstva precej pomnožilo, je vendarle padlo število živine po nekaterih gorenjskih vaseh za celo tretjino.
Danes imamo v Sloveniji še okroglo 300 planin, ki merijo približno 54.000 ha. Od teh je na bivšem Kranjskem 14.000 ha, na bivšem Štajerskem 54.000 ha in na bivšem Koroškem 6000 ha. Leže v višini 800—1800 m nad morjem. V ljubljanski oblasti je večina teh planin sknpna last sosesk, v mariborski obla.sti pa zasebna last posameznih po.sestnikov. Nobenega dvoma pa ni. da bi se dalo ob priliki agrarne reforme, za katero je vendarle že skrajni čas, da se izvede, dobiti nazaj v kmetiške roke še lepa vrsta sveta, na katerem bi se dale urediti prvovrstne planine, zato bo treba tedaj posvečati temu vprašanju še jirav posebno pozornost.
Kolikega pomena so planine za živinorejo; nam najlepše dokazuje dejstvo, da se je paslo 1. 1925. na 167 statistično raziskanih planinah skupno 5865 krav, 1842 volov, 5864 juncev in junic, 1479 telet, 612
konj. 7277 ovac, 1259 koz in 850 prašičev, torej 21.059 glav živine, ki bi potrebovala za istočasno prehrano v hlevih (to je od junija do septembra, ko se nahaja živina v planinah) kakih 88.000 if sena v vrednosti 6 milijonov dinarjev.
Ni pa važno za našo živinorejo samo to, da pride čim več planin zopet nazaj v kmetiške roke, temveč je še večjega pomena moderna ureditev planin. Ko je prišla pred vojno v kranjskem deželnem zboru do moči SLS, se je takoj intenzivno lotila izboljšanja našega planšarstva, toda vojna je tozadevno delo prekinila, a po vojni se žal zaradi vladajočega centralizma, ki za taka velevažna gospodar.ska vprašanja ni imel prav nobenega zmisla, tudi ni storilo skoro nič. Velika večina naših planin nujno potrebuje modernih i hlevov, koč in sirarn, razen tega pa seveda še celo vrsto drugih del in naprav, kakor odstranitve kamenja in grmičja. potov, napajališč i. dr. Ponekod so kmetje že sami uvideli važnost planin in so jih začeli izboljševati, \elika večina je pa seveda še skrajno zanemarjenih. Prav tako važno, če ne še bolj. kot pridobitev novih planin, je namreč za našega kmeta izboljšanje sedanjih ter sinotrena skrb zanje, ker bi lahko donašale še neprimerno večje koristi, nego jih pa donašajo sedaj.
V to svrho bi bilo treba vnovič pregle-(lati vse zakone, ki se nanašajo na plan-šarstvo ter jih prilagoditi današnjim potrebam in razmeram. Prelepo in prehva-ležno polje udejstvovanja imata tudi zlasti naši oblastni samoupravi, o katerih smo prepričani, da se bodeta tega vprašanja z istim razumevanjem in isto energijo, kakor nekdanji kranjski deželni odbor, čim prideta iz porodnih bolečin in ovir.
V najtesnejši zvezi s planšarstvom je pa seveda tudi prav temeljito izboljšanje našega sirarstva, kajti kaj nam pomaga vse drugo, če pa naših mlečnih izdelkov zaradi preslabe kakovosti ne moremo vnovčiti. Sirarstvo je ostalo pri nas žal na pol pota. Je že jako razširj<>no, a kakovost sira je še preslaba za pomembnejši izvoz. O prvi priliki prinesemo tudi vrsto slik, nanašajočih se na naše sirarstvo.   E.
Pasiirfl s čredo
v ozadju Ponca pri llalcčah.
Na levi:
"Planina Vofe
pod Velim poljem, v ozadju lošc.
Spodaj:
no&infsici planšar
pri molži na planini.
Sv. maša na planini v Caxu v Triglavskem pogorju
Na levi: Pogled na planino v Caxu. — Na desni: Tipični stari pastirski stan
pod K€unnlšJiiin sedlom.
Konjska dolina
na Pokljuki, v ozadju Triglav
Na desni:
manina pri Jexeru
v Triglavskem pogorju.
Spodaj :
Pri planinskem Jotografu.
222
Malta in Valetta
Malta jc skupina angleških otokov v Sredozemskem morju med Sicilijo in afriško obalo. Obsegajo skupno 316 km' in štejejo 225.0(K) prebivalcev, po veliki večini Italijanov, le nekaj je Angležev in Arabcev. Mila južna klima povzroča bujno vegetacijo, zato sta poljedelstvo in živinoreja jako razviti, ne zaostaja pa tudi industrija. Sploh stojita gospodarsko in kulturno življenje na jako visoki stopnji.
Malta je bila v starem veku kolonija Feničanov, za njimi so pa gospodarili na njej po vrsti Grki, Karta-ginci, Rimljani, Vandali, Vzhodni Gotje, Bizantinci, Arabci in Normani. L. 1530. jc odkazal cesar Karel V.
že precej opustošene otoke z Rodosa prepodenemu johanitskemu redu in menihi so potem gospodarili na Malti nad 250 let in red je dobil mltcxi tudi ime »malteški vitezi«. L. 1798. je zavzel otoke na poti v Egipet Napoleon, a 1. 1800. so jih osvojili Angleži, ki so od tedaj njih gospodarji.
Angleži so zgradili na Malti mogočno vojno oporišče, ki uspešno varuje angleško pomorsko pot skozi Gibraltar v Indijo. Tamošnje silne utrdbe dajejo varno zavetje stalni eskadri angleške vojne mornarice, ki seveda bode najbolj v oči Italijane, toda strah pred mogočnim britanskim levom jim vendarle brani pritegniti v nrogram svojih imperialističnih ambicij tudi Malto.
Glavno mesto Malte je La Valelta, ki ima 62.000 prebiv. in je središče angleškega trdnjavskega sistema na otočju. Zlasti tamošnja vojna luka jc baje nepremagljiva. Tu so seveda tudi ogromna angleška vojna skladišča, delavnice in manjše ladjedelnice. V La Valetti ima svoj sedež angleški guverner, ki ima dalekosežne kompetence, dočim je lokalna uprava prcDUŠčena domačemu senatu in parlamentu. Angleži so dali namreč 1. 1920. otočju lastno ustavo.
Pogled na Valetto
glavno mesto Malte; na sliki jc icpo videti tudi silne utrdbe, ki varujejo vhod v luko.
Sl)oda j :
Glavna carinarnica
v Valetti z dohodom v mesto.
Eskadra angleških bojnih ladij 
v vojni luki Valette. Spodaj :
Mogočne, v skalo vse-Rane obrexne utrdbe
v bližini Valette.
223
Križem Slovenije
Hinko Irgolič
bivši dolgoletni župan občine Sodinci, član ormoškega okraj, sosveta, požrtvovalen delavec v raznih katoliških organizacijah in velik dobrotnik revczex. ki je pred   kratkim   umrl.
Učenci prvega sirarsKega iečafa na SlovensKem
ki se je vršil I. 1878. v Bohinju pod \otistvom prvega slovenskega sirarja Fr. Ravnika (X). Ta je peljal po tečaju svoje učence v Tolmin k izkušnji k švicarskemu sirarju . , J. Hitzu,  ki  je  tedaj  deloval  na   Tolminskem.
Samopomoč !
Slovenci imamo v splošnem jako mnogo zmisla za snago in lepoto, vendar je pri nas še nešteto vasi, ki pričajo, da ta trditev nikakor še ni absolutno veljavna. Ceste skozi vasi, vrtovi in zunanjost hiš so še pogosto v skrajno žalostnem stanju, ker ni iiikoKar, ki bi posegel tu vmes, povedal, da nam je to v sramoto in iz lastne iniciative skrbel za zunanjo ličnost naših slovenskih vasi.
Koliko lahko naredi tu lastna iniciativa prebivalstva, nam prelepo dokazujejo uspehi »Olepševalnega društva« v Rožni dolini pri Ljubljani (slika na levi nam kaže njegov odbor), ki je s svojim 50-letnim intenzivnim delom doseglo, da je ta izrazito delavska kolonija ena najlepših slovenskih vasi glede ' na zunanjo ličnost.
Sergej Minclov:
Car Berendej.
(Povest iz sibirskega pragozda.) III. POGLAVJE.
V v.sake sani so vtaknili po dve dobri puški, same nove, s petelinom, nobene stare kreraenjače. Vsak si je tudi vtaknil v dolio, v žepe. po dve nabiti pištoli. Kaj se hoče, saj bodo morali potovati po divji, samotni deželi. Saj so res bili namenjeni, kakor v pravljiei, onkraj visokih gora, širokih voda, v peto deželo odtod.
Ogledali so si, če so močno privezani zadaj kov-čegi in ali niso pozabili kakšno vrečo.
— Z Bogom! — je zaklical Matvej Paiič z gorenje stopnice ob vhodu.
Biči so zapokali in dve trojki sta napeli povez-niee. Trije konji so bili bolj temni, drugi trije pa rjavi in .so jih napregli v vrsto: drugega za drugim". Sani so zaškripale, se zganile. Dolgi biči so se stegnili za njimi po snegu kakor črne kače.
— Z Bogom! Srečno pot! — so se za njimi raz-legli glasovi. Eni so mahali z rokami, drugi so stekli za sanmi.
Sani so se skobacale skozi vrata dvorišča. Voznika sta zavriskala. Sprednji konji so se vzpeli na zadnje noge in potnikom so zaplesale pred očmi Krasnojarske stavbe ...
Saj so tudi imeli lep dan, o ti reč, pravi praznik je bil: solnčen, jasen! Še angeli letajo najrajši ob takem dnevu! Vsak človek se sam sebi takrat zdi junak: nič mu ni pretežko, vsemu je kos! Ha, pa kaj bi govoril! Kdor ni nikoli poljuboval veličastne bele obleke matere - zemlje, užival čistega snega, ležal v njem, ta ni pravi človek! Prej bi mu rekel slabič, nihče zanikrno!
IV. POGLAVJE.
Kratki so zimski dnevi, dolge in razkopane ceste imajo v Sibiriji! Sani skačejo po njih ko čolnič skozi valove. Hudo je tam potovati nevajenemu človeku. Vse huj.še ga utrudi in izmozga zimska pot kakor pa poletna!
Tudi Ananjevski odposlanci so nekam opešali proti večeru. Davno jim je že prišlo iz spomina, kako so se bili napili in nabasali zjutraj: vsi so postali lačni. A nikjer se niso mogli ustaviti: daleč je od ene postaje do druge. Nič manj kakor sedemdeset verst so morali narediti od Krasnojav.skega do prvega prenočišča.
Pričelo se je že temniti, ko so se zabliskale pred njimi lučke in se prikazale črne sence hiš. Dospeli
• Tako se naprežejo konji po zimi radi ozke ali slabo uglajene ceste. .
224
Naš modni KotičekNa planine!
Kdor hoče daljše izlete, posebno pa izlete na visoke planine res uživati, mora biti primerno oblečen. Obleči se je treba tako. da smo proti vremenskim nezgodam kar najbolj zavarovani, pa tudi tako, da smo, ko pridemo z gora, kljub vsem naporom, solncu in dežju v svoji obleki še vseeno nekomu podobni. Zato je treba za take obleke uporabiti vedno le najboljše tovrstno blago. Občutljive tkanine, naj so drugače še tako dobre, za take izlete niso porabne.
Razen na kakovost blaga moramo gledati tudi na kroj, da je praktičen, svrhi odgovarjajoč in obenem eleganten. Take obleke nosimo potem lahko tudi v mestu posebno ob hladnejših in deževnih dnevih.
Če vse te zahteve vpoštevamo, se nam kot najporabnejše ob sebi priporočajo pletenine. .Seveda moramo vedno izbrati samo prvovrstne izdelke. Ti modeli so redno izdelani v obliki žempera, ki je prav za planinske izlete posebno primeren, ker varuje prehlada tudi prebavila.  Mednarodni ateljeji
prinašajo modele z enobarvnim krilom in pisanim žemprom, bodisi s pikastimi, bodisi diagonalnimi vzorci (tretji model naše slike). Krilo se že pri pletenju pli-sira in se zato gube trajno drže. Vratni izrezek žempra je običajno petoroko-ten, kar odgovarja zadnji modi. K-žempru spada ozek usjnen pas.
Kot zgornja jopa, zlasti pa za vsakršno izletno vožnjo je posebno pripraven kostim. Za te ;kostime pa prihaja vpoštev samo nepremočljivo športno blago co-vercoat ali barbery, nevaljano sukno, šatororovina in slično. Kroj mora biti kar najenostavnejši: gladko krilo, spredaj položeno v gubo, in pa jopa v obliki telovnika z obšivi
na robeh: preko jope ozek pas. Zraven modem pull-over in enake športne nogavice (prva slika). Priljubljene so tudi ovratne rute z barvastim robom.
Za krila so zelo praktični kroji, pri katerih ostane krilo na eni strani odprto tako. da seže |)ola preko druge pole. Taka krila se dajo sleči s tem, da enostavno odpnenio pas: pri tem se dajo uporabiti kot ovratnik (druga slika). Pod takim krilom se seveda nosijo športne hlače, in to široke, ki puščajo tudi kolenu popolnoma svobodna gibanja: prejšnje ozke breeches so bile nepraktične.
Plašč za vse.
Izredno potreben komad, ki ga prinaša letošnja letna moda. je laliek I)Iašč. ukrojen nevtralno: ne v športni obliki, pa tudi ne preeleganten ; širok in čisto odprt. Enako mora biti tudi barva nevtralna: siva. beige ali kakor rožni les. lahko tudi rahel cacao. Tak plašč je poraben za zjutraj in zvečer, a tudi za popoldan, torej — za vse.
Kopalni plašč
je za kopališča neobhodno potreben. V pesku lahko ležiš v sami kopalni obleki: toda, če se šečeš po obali, je tak plašč — ali vsaj dolg plašč — dostojen.
SO v vasico Nefedovko. Ob divjem pasjem la ježu so prišle sani na vaško ulico in zavile na dvori.šče v tretji hiši. Gospodar s hlapci jih je že pričakoval sredi dvora. Boj-ve, kako zavohajo ti ljudje potnike? Vedno jih prehitijo in jim pridejo ven naproti.
Z gospodarjem so bili znani, sicer pa ga je poznala vsa okolica. Ni bilo menda človeka, ki ne bi bil kdaj prenočil pri dedu Mihalu Fjodoriču!
'¦'   Vedenej Savič je stopil iz sani, pa ga pozdravil.
— Ali hočete prenočevati? — je vprašal ded.
— I, kara pa hočemo ponoči naprej, saj se ne mudi... — je počasi odgovoril Vedenej Savič. — Saj imaš kaj prostora?
— Bo že ... Hajdite v hišo, da se ogrejete! Vsi so mu sledili. Medtem so se lotili vozniki
s konjarji odpreganja, porinili sani pod streho.
Notri, v gostilni, je bilo vroče kakor v peči. Pri dolgi mizi je večerjalo morebiti deset kmetov. V^si so lili postali rdeči in so sedeli kar v srajcah. Gospodar je peljal nove goste v boljšo sobico zraven. Ta je bila bolj čedna: še zastori so viseli ob okencih in miza je bila pogrnjena z rdečim prtom. Vedenej Savič je naročil samovar in kruh ter poslal Mikito z Nilko ven po zalogo v saneh, da bi odsekali po kosu peljmenov in juhe. .   ..
Fanta sta v trenutku opravila ta posel in nesla večerjo kuharici, da jo pogreje. Komaj so slekli potniki kožuhe in stegnili odrevenele noge. se je že prikazala, glej. na mizi skleda z vročo ribjo jidio. Kako je sladko zadišalo |)o vsej ,st)bi! Odposlanci so )očastili postne šči. Skleda se je kmalu izpraznila, vakor da bi jo bili z jezikom polizuli. Potem so se prikazali vroči peljmeni. naposled pa so prinesli izdaten trebušast samovar. Spustili so ga na mizo, pa je stal tako ošabno, kakor graščak v durih: hropel je in sopihal, puhtel dim in .soparo.
Tudi Mihal Fjodorič je prisedel, da si privošči kitajske travice. Veliko križe v je že nosil na hrbtu, a zdrav je bil kakor korenjaška cedra. Vendar pa ga je bila starost hudo sključila. V mladih letih je bil črnolas, zdaj pa mu je ostala črnina samo v obr-vih. Sicer je bil ves bel, kakor da bi mu zametel s snegom vihar vso glavo in še prsi do polovice!
— Ali daleč potujete? —^ je vprašal V edeneja Savica.
— V Minusinsko ,.. — se je ta odzval. — Pogledati hočemo, ali je kaj kožuhovine na trgu. Letos, pravijo, bo cenejša .. .
— listo že... a malo prezgodaj ste odrinili. Še niso pripeljali s planin boljših krzen. Pozneje bi morali potovati...
(Dalje prih.)
Bakrotisk Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani