Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah Velja za vae leto • • . $6.00 Za pol leta $3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS P Ust slovenskih delavcev v Ameriki« TELEFON: C0RTLANDT 2876 No. 148. — fiTEV. 148. Entered as Second Class Matter. September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879. NEW YORK, THURSDAY, JUNE 25. 1925. — ČETRTEK, 25. JUNUA 1925. The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CORTLANDT 2876 VOLUME XXXITI. — LETNIK XXXIII. N0RRIS NA CELU PR0GRES1VCEV Senator iz Nebraske je zbral krog sebe člane progresivne stranke, da izvolijo naslednika La Follettu. — Stara garda se hoče spustiti v boj. Sedež Ladda je tudi faktor v političnem problemu zapada. — Nobena stranka noče ničesar vedeti o kompromisu. MADISON, Wis., 24. junija. — Bandero vodstva progresivcev na Srednjem zapadu, ki je padlo iz rok Roberta La Folletta, je prijel včeraj senator George Norris iz Nebraske. Progresivce v Wis-sonsinu je pozval, naj bodo složni pri izbiri senatorja, ki bo sledil La Follettu. — Smrt našega velikega voditelja, — je rekel senator Norris, — ne pomenja nobenega razkroja r naših vrstah. Progresivci cele dežele zro na svoje brate v Wisconsinu, da ne napravijo nobene napake v tej kritični uri. Treba je pozabiti malenkostne ljubosumnosti in osebne ambicije. Bande-io človeške prostosti. ki je padlo iz njegovih rok, je treba dvigniti ter nadaljevati z bojem, dokler se ne bo nastanila sreča v vsakem domu in dokler ne bo radost vstoličena ob vsakem ognjišču. S tem bojnim krikom se je progresivna skupina senatorjev, ki se je zbrala tukaj k pogrebu La Folletta, razšla, pripravljena, da se vrne, ko se bodo vršile posebne volitve v Wisconsinu in North Da-koti. Konservativni voditelji v Wisconsinu so se sestali v Milwaukee. Sejam je načeloval senator Lenroot. r Niti na tej, niti na oni strani se ne govori o kompromisu. Po skoro polovici stoletja La Folletta in lafollettizma se pripravlja stara garda na iz-' -trebljenje La Folletove zalege, kjerkoli bi jo našla. Wm. Shepherd je vse zanikal. Wm. Sheperd je enostavno zanikal vse -ob dolžitve dvignjene proti njemu. — Rekel je9 da n i dal mlademu McClintocku kali tifusa in da se ni nikdar sestal s Faimanom. Spoznanje dejstva, da nudijo bodoče volitve senatorjev v Wisconsinu in North Dakoti administra- j ciji Coolidge-a edino priliko, da poveča svojo kontrolo nad senatom, zadaje temu boju prav posebno važnost. Se v večji meri pa pride tem vpo-vpoštev spoznanje, da se pripravlja na Napadu po-litičen ciklon, ki ogroža stranko in da se obrača ta , ciklon prav posebno proti protektivnemu tarifu. • Razen posebnih volitev, ki se bodo vršile v Wisconsinu in North Dakoti, bo tudi potekel Lenrootov j termin v Wisconsinu leta 1926, obenem pa tudi j termin Frazierja v North Dakoti, Cuminsa v Iowi in Norbecka v South Dakoti. Pod vodstvom Butlerja in s podporo zvezne administracije bodo vprizorili vse možne napore, da iztrebijo progresivno krivo verstvo ter uničijo slehr-ni vpliv rekorda in spomina La Folletta. V Wisconsinu so progresivni voditelji razcepi je ni in negotovi. Governer Blaine, ki hoče slediti La Follettu, je rekel, da -m; bo ničesar rekel pred potekom enega tedna. Politični voditelji in člani zakonodaje pripravljajo medtem peticijo na Mrs. i-a Follette, naj postane kandidatinja ter izpolni nedovršeni termin svojega moža. Najbolj konservativni progresivci pa soglašajo z narodnimi voditelji, da naj skuša mladi La Follette slediti svojemu očetu in to se bo najbrž tudi zgodilo. Sin, ki je bil dolgo časa družabnik svojegr. očeta pri vodstvu njegovih političnih zadev, je star trideset let. Po vsem severozapadu postajajo vedno bolj o-čividna naslednja dejstvah Govor predsednika Coolidge-a v St. Paulu na Norvežane je pomen j al dobro politično strategijo. Njegova prošnja za varčevanje je napravila dober učinek. Razpoloženje za Coolidge-a pa je kljub temu dvomljivo. Čeprav ni moč Coolidge-a poslabšana, ni nobenega navdušenja zanj, in se-verozapadni farmer j i, ki si žele pomoči, |ga dečka ter življenjsko zgodovine obtoženega, o katerem je r ikel. da ni bil nikdar za nobeno rabo in da je vedno sledil stezi najmanjšega odpora . — Mož brez set let. — je rekel Gorman, — je Shepherd sestasvil oj>o-roko in Billy jo i?i podpisal. To ni bila njegova oporoka. Vse misli in vsi izraizi so bili Shepher-dovi. — Fantje v starosti enoindvajsetih let ne mralijo na smrt in na oporoke, posebno pa ne, če so zaročeni ter pripravljeni na zakon. Mislijo na življenje z živahnostjo, mlade krvi, na -veselje in lepoto teiga sveta. SANG IIA J, Kitajska, 23. jun. niki inozemskega feiplomatičnega niki inozemskega d iplomatičnega zbora v Pekingu in kitajskimi delegati, s katerimi se je skušalo | uravnati zadnje nemire in izbru-| he, so bila včeraj prekinjena in sicer vsled velike razlike v nazorih. Inozemski zastopniki so se vsled tega vrnili včeraj zvečer v Peking. I V odgovor na definitivne pred-- loge, katera so stavili inozemski diplomati, so predložili kitajski delegatje več zahtev, o katerih se domneva, da nimajo nobenega neposrednega stika z zadnjimi nemiri, glede katerih pa so Kitajci izjavljali, da se je treba pečati z njimi. Glasi se, da so vključevale te zahteve 'izročitve' meščanskega sodišča v Šanghaju, odpusti tajnika občinskega sveta ter razširjenje občinske volilne pravice v Šanghaju na Kitajce. Stavka je postala včeraj tukaj bolj resna, ko so zastavkali kuliji in drugi na Putung pomolu.'Domneva se, da bodo kmalu prizadeti tudi vlačilni čolni, ki so potrebni pri prihodu in odhodu velikih parnikov, odhajajočih na visoko morje. Devetdeset prejšnjih kitajskih občinskih policistov je vodilo včeraj sprevod. Demonstranti so razbijali okna prodajaien, ki imajo v zalogi angleško in japonsko blago. Pozneje so stavkarji zanetili požar v neki predilnici, katero kontrolirajo Japonci. Policija je pogasila ogenj, še predno je napravil dosti škode. Izgrede so zadušile mandžurske čete generala Čang Lianga, sina generala Čang Tso Lina, man-džurskega vojnega lorda. Te čete so pred kratkim dospele v Šang-haj iz Nankinga. Povečale so se delavnosti ek-stremistov v kitajskem ozemlju, ki se nahaja v neposrednim stiku z inozemskimi naselbinami v j Šanghaju. Kitajski dijaki so ščuvali ljudske množice v domačem mestnem delu ter uničevali oglase, ki priporočajo angleško in japonsko blago. V neki brezžični brzojavki Cunkiauga se glasi, da je tamoš-nji položaj kritičen. Angleški konzul je bil prisiljen zapustiti konzulat ter se nastaniti v Ling-men pagodi. Poročilo pravi nadalje, da se je napadalo in kamena-lo Angleže po cestah. (Čungkiang je pogodbeno pristanišče, kr-steje do 300,000 prebivalcev ter leži nekako 830 milj nad Ilankovom.) LONDON, Anglija, 23. junija. Angleški minister za zunanje zadeve, Anton Chamberlain, je ugotovil včeraj v poslanski zbornici, da bo angleška vlada, obenem z drugimi interesiranimi silami, zavarovala življenja in lastnino angleških podanikov na Kitajskem in da bo smatralo kitajsko vlado za odgovorno za vso povzročeno škodo. 1 — Nobene slabosti ne more biti in nobenega obotavljenja, — je rekel Chamberlain. PAINLEVE NA TRDNEM STALIŠČU Po burnih prizorih je dobil francoski ministrski predsednik Painleve zaupnico 510 glasov prot-ti 30. — Proti njemu so bili komunisti in štirje socijalisti. — Spopad med komunisti in njih nasprotniki. — Komunisti hočejo uničiti francoske kole je. — Francija in maroška politika. PARIZ, Francija, 24. junija. — Boji, tekom katerih je polkovnik Picot, v vojni pohabljen poslanec desnice, napadel komunističnega poslanca Do-riota, so značili včerajšno sejo poslanske zbornice. Pričeli so se nadaljni spopadi, in kraval je postal splošen, predno je bil zopet napravljen red. Razprava o maroškem vprašanju je dovedla do spopadov. Pred zaključenjem seje pa je dobil ministrski predsednik Painleve zaupnico za nadaljevanje vojne proti Abdel Krimu, dokler ne bo mogoče skleniti miru na temelju francoskih pogojev. Bitka med polkovnikom Picotom in Doriotom se je unela, ko je polkovnik obdolžil mladega komunista, da je izdajalec ter ga skušal vreči s tribune. Doriotu so se pridružili drugi komunisti, in P_-cotu bi slaba predla, če bi ga stražniki ne potegnili iz rok razkačenih nasprotnikov. Komuniste, ki so prihiteli, da pomagajo tovan sem, so zadržali stražniki in socijalistični poslanci. Komunistični poslanec Bourlois je udaril Bouillo na po obrazu in slednji je vrnil udarec. V zbornici je bilo veliko število poslušalcev, med katerimi je bil tudi ameriši poslanik Herrick, ki je bil priča številnih bojev. Tekom cele seje je vladalo najostrejše nasprot-stvo med pristaši vlade ter komunisti, katere je Painleve obdolžil, da so podpirali načrt Tretje in-cernacijonale, da se zaneti ustajo v Maroku. Komunisti, posebno pa Doriot, so odgovorili, da so proti vojni in da skušajo uničiti francoske kolonije. Ministrski predsednik je prečital več komunističnih dokumentov, katere so našli v Maroku in ki baje dokazujejo, da so francoski komunisti zapleteni v ščuvanje na vstajo. Komunisti pa so s svoje strani prečitali pisma, ki baje dokazujejo, da je maršal Lyautey odgovoren za vstajo, ker je skušal kontrolirati Uerga dolino. Painleve je nato rekel, da je to skrajno mučno za komuniste, ker preprečuje Abdel Krimu zavzetje Feza. Napad Painleve j a je bil zelo spreten. Ker je našel konservativce zelo razveseljene vsled svojih pripomb, ne pa socijalistov, katere je skušal razcepiti, 3e je obrnil na slednje ter izjavil, da je Francija civiliziran narod in da ne bo kot tak vprizoril suma-lične akcije proti komunistom, celo če bi bili odgovorni za smrt francoskih vojakov v Maroku. DENARNA IZPLAČILA Y JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM Nato je opisal Gorman smrt mladeniča in način, kako je Shepherd preprečil zakon. ■o nste Mm« tledefej JUGOSLAVIJA : 000 Din. — $18.40 2000 Din. — $36.60 5000 Din. — $91.00 Pri nakaailih, ki maiaj« nanj krt krt m IM itejer «0 Motor s* poštnino in druge rtroike. MJ> nm sadni« pdtte la b»fa*a> "Fated tekmi ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE* 2C0 lir .......... $ 8.70 500 lir ............ $20.75 300 lir .......... $12.75 1000 lir____.....$40.50 rrt mnfiHk, ki nafta)* mami krt »M Ur jiidi) po 11 trni >a poitnino in drage Zm. jwBUntre, ki presegajo PETTISOO DINARJEV ali pa DVATISOC ** LIR dovoljujemo po mogočnosti la poacbea popnit m aedaj rt rta »m. mm* m »rtkirt !■ Npr* o«, ko mmm prida paalaad šmm t roke. POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO f? NAJKRAJŠEM ČASU TEB RAČT7NAMO CA STROŠKE Maw X« an pa Telefon: Cortlandt 4687k GLAS NARODA, 25. JUN. 1925. GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) Owned and PubMeked by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sakser, president Louis Benedik, treasurer Place of business of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. "GLAS NARODA" "Voice of the People" predni*'. Kaj nekateri ljudje razumejo pod besedo naprednost in lip Omaheii. ko se je pri njegovem avtomobilu vnel «ra>>olin. ka- svobod omisel n ost, je lahko ugani- j terena je vozil. Tudi avto je zg-o-ti. fcšobratje iu sosestre. ne ustra- j rcl. Ki H p se zdravi v Elvrija bol- Itsued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leta velja list ta Ameriko in Kanado__________$6.00 Za pol leta___________$5.00 Za četrt leta_______________$150 Za New York ta celo leto_ $7.00 Za poi leta*,______________$3.50 Za niozemstva ta celo leto — $7.00 Za pol leta ...........................$3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. t4Olas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemsi nedelj in praznikov. Dopisi bres podpisa m osebnosti se ne priobčuje^":. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. šite se takih prikritih groženj. Ako se bo na konvenciji pojavilo vprašanje. če je kateri delegat opravičen zastopati svoje društvo, bo o tem odločala skupna zbornica, to je vsi delegati in delegat in je. Oni so edini sodniki v takih zadevah. Moj namen ni učiti društva kakšne člane naj volijo delegatom. Vsaka društvo najbolje pozna zmožnosti svojih članov. Xajbolj logično je torej, da bo izvolilo naj- : berton O.) bolj zmožnega člana, ki ga ima v svoji sredi, člana, ki bo na kon- niei ter je v opasnem stanju. Želimo mu skorajšnje okrevanje. Prvi koncert za Slovence v naši naselbni se vrši junija ob 2. uri popoldne v S. X. Domu in bo v njega korist. Za vse delo tega dne se imamo 'zahvaliti Slovenskemu Pevskemu Društvu "'Soča" iz Oolimvoda. O. in godcem, ki bodo med točkami igrali (Famous C! ::ps<0'n Club'' iz Bar- Ker kaj takc\ga niste še videli v naši naselbini. vabimo vse Slo- venciji zastopal koristi svojega j vcncc in njih prijatelje iz naše in društva in skupne organizacije,j SOKe,r., koncerta Ta dan se bomo tudi skupne sko pripadnost. Pošteno misleče in zmožne de- ypomiuial} na5e pevko legate potrebujemo na konvenciji, 'miadenke klavrne pokojne Kodel ia. potem se pa lahko zanesemo, da j katera jp bila žrf ^ straS.ne4fa tor-bodo ukrenili vse potrebne za ko- ; JUJ(la_ ka.terega žalostno obletnico rist vsega članstva. j bomo (praznovali isti dan. "GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876. mADF ^ f^fcoUHCJ^ JAPONSKA IN AMERIKA fiorovi a.meri.ški li^ti. ki sinžijo povsem dolof-enim Interesom lili ki so ntieni in t!«miigoski po poklicu, ker j«' njih oosel vzbujati nizkobne sit rasli ter zadovoljiti pohlep ne.«o bracc-nih slojev po sen-/.n-ijali, govore že dolgo vi.slo let o japonski nevarnosti, o bliža jo-'"•< m .se spopadu med »Ja.pon>ko in Združenimi državajni. Takoj za listi takega kalibra pa pridejo na vrsto ameriški mUi-1:irUti. za katere je vojna življenje, ker jim daj-, vrfjna aLi pa pri-eakovajije vojtie vsakdanji kruh. .Misel. ozivljajo miroljubni naa*od na boj proti raz-k iišiiettnu Amerikaneu. Med onimi, ki žive v pričakovanju skorajšnjega spopada med" .Japonsko in Ameriko, je ludi potiadmiral BradJev A. Fiske. V nekem mesečniku .j napailel washiugtoe-hki mornariški dogovor ter zaključil svoj napad /. ugotovilom. ki se tiče £ivrjetaiih poslej lie" trjra dogovora. Ako ima delegat dobre, poštene, nesebične namene in je poleg tega Mayme v spomin zmožen, je potem vseeno če je soei- Xebo ^ kraKno? jalist, svobomislec, naprednjak, I okf> svef5 ^ narodnjak ali karsibodi. Jednota i ddkli(ij mM je v prvi vrsti gospodarska orga- j - ^ ^ ^^ , ruzacija; brez dolarja m nič. Kdor Kaj hr^ni tako? ne plača svojega asesmenta. je vr- - , J. . . C esa srce zeli.' žen iz društva in jednote in mu up D . .. , . ~ fJo eem ji koprni? pomaga niti rudeča karta, niti ^ ' Ob ko 1*1 rani spovedni listek. Plačujemo vsi . . nemir vesel, neznani enako, seveda po starosti m viso- •• , - . , j: polni vse telo. kosti zavarovalnine. Tako je sa- - , . A .„, Kaj neki to pomeni?! Nihče ne ve. je samoumevno, da imamo vsi enake pravice, ne oziraje s«* na to, ako je naše mišljenje po volji kateremu članu glavnega odbora, ali ne. Glavno je, da se z jednotinim premoženjem pametno in varčno gospodari in da se nobenemu članu ne kratijo njegove pravice. Dokla-de v upravni sklad je zelo težko plačevati, posebno v teli slabih časih. Zdaj imamo svojo tiskarno in treba bo pametnega gospodarstva in vodstva, da ne bomo plačevali doklad za njo in da nas ne bo glasilo več stalo kot prej. Ako bo- (>u pravi, naje po.služila prilika kake krize, da se polasti Filipinskega otočju ter nam vsili ii>od.ipolno vojno. Vse to si predstavlja podadmiral kot posledico našega postopanja, ko gremo naravnost v past, -nastavljeno od Japonske. To je nara\m>->t presenetljivo razkazovanje prorovke zmožnosti. Dosti bolj prieruo in fetvarno pa bi bilo, če bi admiral Fi-'ke od-govoril na par stavljenih mu vprašanj. Ali je politika omejevanja ameriških pravic napotila Japonsko, da je izpraznila Sangtung? Ali je i&ta agresivna ])olitika dovedia Japonsko do oJoibre.nja ]>ogodbe med devetimi silami, s katero s.* je nanovo potrdilo princip odprtih vrat na Kitajskem? Ali je pokazala Japonska svojo nepripravljenost, da odstopi 1" za en korak, ko je raizveljavila angleško-japonsko izvezo1 Ali je pokazala istega, sovraštva polnega duha. ko je sprejela razmerje 5 do 3 na korist Amerike glede kp it altu i h bojnih ladij? Ta vprašanja spadajo v jwdni meri v okvir tozadevne debate in isto velja jrlede številnih natlaljnih vprašanj. Japonska ne more niti dobiti svojih lastnih Kolonistov, ki bi se hoteli nastaniti na otoku F<»rmozi. V Koreji ima vse roke jK>ln" tlela bi glede Filipinov je ponovno izjavila, da bi jih ne vzela niti kot darilo. Zakaj bi si zdela ena najbolj revnih dežel na celem svetu, obre-m< njena z dolgovi in stokajoča pod težkimi davki, vojne z najbogatejšo deželo na svetu? Zakaj bi se hotelo o toč ji o earstvo. ki živi v glavnem od trgovine, boriti s svojim najboljšim odjemalcem ? Odgovrov na vsa ta \ praštnja ni težkn najti. Ti odgovori pa tudi dftlaio nevarnost vojne med obema deželama skrajno oddaljeno in nerealno, kljub izzivalni prls. 'Ijeniški (zakonodaji, kljub mornariškim manevrom, vprizorjenim ob nepravem času in kljub džin-goističnian člankom, med kateri? -jKida tudi članek admirala Piske. Trditi, da si želi japonski narod vojne z Združenimi državaiini. s^- pravi podcenjevati njegovo razsodnost ter omalovaževati ob istem času tudi ijrt rUgeneo ameriškega naroda. Re.s j", da se dogajajo na svetu povsem nepričakovane stvari in da mora biti vsak narod pripravljen na gotove eventualnosti, a irovoriti o neposredni vojni nevarnosti ni le podlo demag-oštvo, tem-ve-e tudi zlot-in. ker se na ta način naravnost s hipnozo spravi oba rc«la v duševno ,stanje, iz kat rega ,-e nato v poteiku »časa lahko iz-cimijo stvari z nepreiglednimi posledicajni. To srno videli v Evropi pred izbruhom svetovne vojne, kajrlli o nekem velikem spopadu, ne da bi vedeli kedaj in kako bo prišel. D opisi Cleveland, O. Upam, da mi uredništvo Glas Naroda dovoli malo prostora za dopia, ki bi sicer pravilno spadal v glasilo SNPJ., pa dvomim, da bi tam zagledal beli dan nepristri-Žen in pravočasno. Meseca julija bodo društva SNPJ. volila delegate za konvencijo, ki se bo vršila meseca septembra v Waukegan, 111. IzvrSeval-ni odbor jed note je na seji meseca Aprila, na predlog nekega silno plana glavnega odbora, naslovil na vse članstva nekakšno svarilo in apel, kakšnih članov društva ne bi smela voliti za bodočo konvencijo. Dotični apel se meni ne zdi prav nič umesten in potreben, ker ne vidim nobene nevarnosti, da bi jednota postala klerikalna. Ako pa se iz jednote izstrebi nekoliko strankarske nestrpnosti, ji ne bo škodovalo, ampak koristilo. V dotičnem svarilu je skrita nekaka skrita grožnja, da se ne bo pripoznalo delegatov, ki ne bodo zadosti "na- gospodarstvu in manj politiki, bo za nas vse boljše. Torej, sobratje in sosestre, ne < zirajte se na neumestno "svarilo", ampak volite delegate za konvencijo po svojem najboljšem prepriča čanjn, volite take ,o katerih ste prepričani, tla so zmožni in voljni delati za korist vašega društva in jednote. brez ozira -na desno in levo. Ako se bomo ozirali na taka "svarila". se lahko zgodi, da bodo gotovi nestrpneži v doglednem času zahtevali od delegatov rudeče karte! Ali bomo potem kaj na boljšem od članov tiste jednote, ki zahteva spo-vedne listke cm! njih ? Mi potrebujemo na prihodnji konvenciji razsodnih. nesebičnih in zmožnih delegatov, med njimi t ud nekaj takih, ki bodo prelistali knjige državnih zavarovalninskih postav, da jih ne bo mogel kakšen "učenjak" plašiti z določbami postav. Branimo naše osebno in duševno svobodo, predvsem pa skrbimo, ^a se bo s premoženjem jednote. ki je lastnina nas vseh poinetno gospodarilo, da nam ne bodo kake morebitne špekulacije požirale (lese t tisočake v obliki izrednih dokla«bza upravni sklad. Član SNPJ. Lorain, O. Vreme v naša naselbini je letos zelo sila bo. Ko 'bi ime'1 dež padali, je suša, kadar bi ionefto imeti suho, je pa dež, tako da je vedSno narobe prav. Par dni je za aegoreti. potem je ]xi sj>et preveč hladno za ta letni čas. Pa mora bit i že praiv, če ni drugače. Tudi mladeničem in dekletom je prav, ker «le.tos precej sklepajo zakone. Pred kratkim sta se poročila Miss Prances Glavan in Valentin Gradišek. Želimo, da si ogradita vesel in zadovoljen dom. Tudi Miss Johamna Šustarsic in Martin Znidada bosta složno drug drugemu pomagala v vsakem poslu. V svoj novi dom se je po prestani hudi iboleiEni povrnila Mrs. Ana Liaanipe. Navezana je bila čez leto. dni na poerfteJjo ter se sedaj še precej dobro pojčuti. Hudo se 'je opeke? mladenič Fi- Xa zemljo vse tišči, sopara duša zrak. Glej, črna gošča na obzorju se na trioma kupiči. Zavetja, pomoči poišče vsak si. In kakor blisk — naglo, strašno — zavije vse tornado. — Polom in hniše ni jok in stok — stra^aii obnp vse naokrog. I tebi deva mlada, iiI vedelo srce. kaj bo. A danes dolu^ ve, a tega n pove. Mladost minila je tin smrt ji mila je. Vida Kumše. Chicago, 111. Cenjenemu dbčmstvu v C-h.ie.a-gi in okolici v naanatnilo. jSakor je bilo v tem listu že poročano, priredi društvo Zvon, št. 70, J. K K. J. svoj izlet ali piknik dur 28. junija v Summit Grove. Summit, 1!. Ciani društva prijazno va- Peter Zgaga Včeraj je bil sv. Janez Krst ni k. predvčerajšnjim smo pa kres ku-I rili. Bilo je lepo in zabavno. Jaz sploh rail kurim. Poisebno me ve-s>ele odgovori, ki jih dobim tedaj. >k - id-nj K overt i pod-kurim. No, bo že šlo počasi. Sedaj ga bom nekaj časa čisto v miru pu-. stil. ker je šel v Kr:m izčlstit svojo vest. Pa po mojem mnenju ne bo dosti opravil. Niti papež nima takih pravic in privilegijev, da bi mu odpustil, kar je zbrozdaril med ameriškimi SLovenci. Če mu pa kljub temu odpusti m mu oprosti, je navsezadnje njegova stvar. Ameriški Slovenci mu ne bodo nikdar odpustili. V Te dni sem dobil v roko račun -Iovenske cerkvene občiiie v Brooklynu. V njem ni samo tiskovnih pomot, ampak so tudi velike računske napake. Imen tistih, ki so darovali za ecrkev sploh ni nikjer. Pač pa je omenjen '.povrnjen dolg društva " Danice", o katerem sem že dosti razpravljal in taidi povedal, kdo ga mora na svojo grbo prevzeti. Tisti, ki je raj'un se*t a vi jal. se je pri seštevanju dohodkov za le-to 1i)14 ur-.Izaii kar za celih desi-t dolarjev. (Morebiti si je kar sproti ( drajtal plačilo za vsvoje delo i Nadalje tudi oSjre.sti ne štimajo. V poi-očilu so pa najbolj suneš-ae besede: '"Na banki naloženesra ..." Ako rojaJii, ki so darovali za cerkev, ne zahtevajo pravočasno ■ denarja nazaj, .bo cerkveni odbor i zgradil dvorano, v kateri bo slovenski škof n Ilailleck Street a predaval o sivojMi import.nih zmožnostih in v kateri bo nekoč tudi mu ". kar je običajni privesek i ;i!rnj.šnjit;h k.inetskdi g.ostij, ki k■ • iie;i j.> navadno s pre.t. pom. Pins' i je l udi 19 letni fant Viktor l'iam\ katere-ira je nevestin brar !'»..'/ Koebek sicer n »pojil z v— num. potem pa se mu je zahotelo lepi mesečni noči š malo g< r-!-• rde-ega "vina" Počakal je na eesti Viktorja Frasa in ga 7. uožrin t as o razmesaril. d:i so "a morali drugi dan prepeljati v ma-r:bu(\sko ljoliv.eo. kjer s<> uirt>tovi-li na Fra^n S ran z nožem, G na hrbtu in dve na desni roki. ! Vojaški ubežnik-vlomilec. j \ ojajški nItuniki so .posebno j ljudem na dež«d«i kaj nevarni. To !je 1 tide po]»olnoina ra./.umljivo, ee i >nitislimi>. da se morajo \ sepov-s(-.l skrivati pred orožniki in se upajo v vas Š d- ]>. fno.-i. Xač pa :ma svoj.i moč. lakota in pa -ploh i e din .1" ; :dit"va!a vjs.-.ka na- nestalno življenje jih vili k vlo-i>e! ja va Falske idektrarn « zope: mu in tatvinam, tfko ;» :i-i drobili i.aiute -variiji- tabliee. V Pivpo-iah je 20-Ietn; kme.-.ki siii -h /. jo vedno bolj. Tak liejnine** An-jten STei-l»ene, doma Uek.je iz I>0- 1. že le.ijs.ke^a je vlom i preti nekaj Kadolič s-plezal na ta.k drojr in z i v li'š.> pise.stnika T'esnovarja levo roko prijel za ži< pri iv-.ni ši^ -r« \'e!. C. rov«*n ] >i"i S.koejanu ler Oloea.in ydne-e! ramo obleko, perilo, več -e kenča taksen dotik s takojšnjo. č vl jev in ekaj <_r«»tovine. Skupna smrt.,po. Iiadolie pa <'i je samo | vre Ino^ ukradenih predmetov opekel levo roko do likfa in pa- znaš;i dinarjev. Naše poslovanje, katero temelji na izvrstnih zvezah s prvovrstnimi zavodi v stari domovini in na mnogoletni skušnji, nam omogoči vse v našo stroko spadajoče zahteve naših rojakov popolnoma zadovoljiti. Pošiljatve v Dinarjih in Lirah preskrbujemo po jako zmernih cenah. Dolarske pošiljatve izvršujemo v Jugoslaviji za 4% pristojbino od poslanega zneska, za zneske do $25, računamo $1 ; v Italiji za 3% pristojbino, za zneske do $25.00 računamo 75c. Za naše čeke plačljive v dolarjih na Reki znaša pristojbina 2od vsakega zneska. Preskrbujemo v hranilnicah v stari domovini naložen denar in izplačujemo protivrednost v Dolarjih. Dalje tudi prevzamemo tam shranjene Dolarje ter jih tukaj izplačamo koristnikom. Preskrbujemo in uredimo vse potrebno za potovanje v staro domovino in za povratek in dajemo vsa tozadevna navodila brezplačno. FRANK SAKSER STATE BANI 82 Cortlandt Street. : New York, N. Y. GLAS NARODA. J ITN. 1925. ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI (Foreign t-*nau«s« Information tcrvlc«. — Jugoslav BurMil.) UBIJAJTE MUHE. Sedaj je že skrajni čas. da se za- tako da ni muhe ni druga golazen nima pristopa do smeti. Xakopi-čevanje smeti okel i hiše je odgovorno za zarejanje muh in tudi javna smetiča utegnejo biti dobrodošlo zarejaiišee. Xeomnelzena hiša in lieabvarovano stranišče izven hiše ustvarjala nevarnost, ki je nikaka družina ne bi smela prenašati. Mreže na oknih seveda ne držijo proč vseh muh, ali »petindevetdeset od sto izmed njih »e bo v stanu prili noter, in nevarnost bo za toliko manjša. Vsaka soba a hiši bi morala biti omrežena; ako ni mogoče omrežiti vseh sob — pa vsaj kuhinja, in obedniea naj bo opremljena z mrežami. V slučaju bolet/mi trdha zlasti obvarovati spalnico, kjer bolnik leži, po->ebno ako gre zar kako nalezljivo bol 'zen. Xa kmetih treba zlasti ene uspešna borba proti muham. Muhe ne spadajo v hišo. Roj muh v hiši je znak nesnažnosti in kulturne zaostalosti. Radi svojih o-bicajev je muha najbolj odurna žuželka, s katero človek prihaja v dot i ko. Za raj a >e v nesnagi in živi in se rodi v nesnagi vse na-daljne dni svojega življenja; zapušča jo le, ko vdira v stanovanje, da okuži človeku njogtwo Igrano in širi boJezni. llišna muha je vztrajen požeruh. ali njega paša j«' precej poca-sna. Plazi se po površini jedil Ln na teh izletih utegne nositi s seboj, zlasti na kocinah svojih 110?. klico nalezljivih bol*-zni, jajčeca parasitov in organicrto nesnago. Ko muha prvserti vašo mizo. odlaga to nevarno snov na vašo hra- NAJNOVEJŠI AMERIŠKI SUBMARIN WNPiRMOOO * UMUWOOtk M. » Slika nam predstavlja najuovcjsi ameriški sivbm;;-in V--H, katere ga so pred kratkim spusti i v morje pri Portsmouth, X. II. Dolg j ' 341 čevljev ter je opremljen s Štirimi Diesel motorji. Lažni brat Gavriia Principa. ŽENSKA POLETNA MODA t no. Ako taka okužena hrana «?re v j paziti na hl-rv in mlekarno. Muh želodec, se utegne razviti kaka ne- ne bi smelo biti v proda jalnicah. varna bolezen. Let okrog hišne muhe navadno ni obsežen. Morda redkokdaj od-letava dalje kot pol milje od svoje jra vališča in običajno ostane dve- pekarnah in v drugih prostorih, kjer se hrana pripravlja. Kjerkoli je navada postaviti mreže na o-kna in vrata, naj služijo mreže ne I«' proti muham, ali tudi proti ko- sto do tristo metrov okolo kraja, j mar jeni; raditega treba vporab-kjer se je rodila. Raditega. ako sejljati mrtv.no žico štev. 16. kje nahajajo muhe. je prav golo-! Od snovi, ki so strupene za ni]j-vn. tla so se znred i le v najbližji o- iie. morda najbolj primeren je for-kolici. J malin. Xaj se pomeša štirideset krat večjo količino vode in preto-Bolezni radi muh. j v skl.Mlice, ki naj ^ postavijo Tekom špansko-am triške vojne! w okolo sobe; istočasno odstra-je bila pozornost ameriškega na- n'j° naJ ^ Vs<> druge tekočine. A-roda prav dramatično obrnjena' ko muhe tekom nekoliko ur ninia-ra nevarnost muhe kot razširje- J« pristopa do drugih tffcočin. bo-vateljiee legarja. Xa stotine voja- 'l0 napojile se na tej raztopini in kov je umrlo za to boleznijo, dasi ^knejo. Treba varovati se nujnih jr je prav lahko preprečiti. Isto J --trapov, zlasti onih, ki so » stavljeni cul arsenika. "Zastrupi jen je . r razmer?, ki so prevladale v oni vojni, ob*tojajjo dandanes v tisočerih ameriških naselbinah. Kj"r se muhe morejo mirno pri bati med straniščem in j«dilno mizo, utegnejo okužiti vsako vrsto hraiiie. Zlasti mleko je dostikrat predmet takega okuženja in našlo -r> je vnčkrat, da so epidemije otr<«k iz 1e«ra vira je prepogosto. Prilopljivi mušni papir pomaga tudi k uničenju muh. d as i ni pravzaprav znak dobrega gospodinjstva. Ubijanje muh z batom ne zadostuje za odpravo muli. Xa-wulno se pobijanje muh začne v poznejši sezoni, ko je že vse polno tifusa in legarja imele svoj priče-j>»uh in more lov na muhe le ne-tek v mlekarnah, ki niso bile pre- j znatno znižati njih štev Ho. Boljšt bi bilo. ako se bi 1o storilo takoj v spomladi, ko je muh, iz katerih se bo rodilo šes na milijone drugih, razmeroma še malo. Ako hi ljudje vporabljali takoj ob začetku mučne sezone ves oni napor proti muham, ki ga rabijo kasneje, in bi zlasti pazili na takojšnjo uničenje v«.e nesnage in smeti tekom vsega leta. vprašanje muh bi bilo vs zdavnaj rešeno. skrili jene s potrebnimi sredstvi za odstranitev odpadkov. Jlrana. ki jo kupite v štaeuni. prenapolnjeni 7. muhami, tudi utegne biti okužena in. iko je snodete surovo, more direktno pno vzroji t i kako bolezen. Tudi kuhana hrana utegne biti okužena po skuhan ju. V tem tiči velika nevarnost za izdravje. Torej vzlic vsaki pažnji, ki jo individualno lahko obračamo na nevarnost okuženja s strani muh. siejo viindarle podvrženi infekciji legarja radi nemarnosti drugih Radi tega je vničenje muh zadeva, za katero mora skrbeti vsa občina, in je torej stvar občinske higijene. Druga jako navadna infekcija, ki jo muha prenaša, je poletna driska (diarrrea). Ta bol «en se bolj poprejema otrok, ali tudi odrasli so ji podvrženi. L. 1920. je v Združenih Državah 38.514 otrok pod dvema letoma umrlo radi driske in črevesnega vnetja. Kake njij se iznebimo muh? Najbolj uspešen način uničenja muh v celi soseščini je organizirati in nadaljevati kampanjo v to svrho. Le potom skupnega prizadevanja vseh stanovalcev in zdrav stvenih oblasti in organizacij je mogoče popolnoma iztrebiti muh. S tem ni rečeno, cb*. je prizadevanje in snaga poedinca podrejale vrednosti, marvelč le da bi trobalo smatrati iztrebitev muh ko vprašanje. katerega treba lotiti se v njegovi celoti. Xajprej treba vničiti vsa zare-jališča muh; brtz tega koraka v«c drugo nič ne pomaga. Radi tega mora prevladovati v občini najvi-ji standard čistote; treba preprečiti nakopičevanje odpadkov in smeti in skrbeti za pravilno odpra vo istih. Že mali kupček smeti u-tegne služiti kot zarejalršče neete-vilnih inušnih ličirtk (larv); iz tega se razvidi velika važnost največje snage. V«e hišne smeli se morajo držati v posodah, v katere naj ne prodira ni zrak ni voda, opremljenih a. t«e*3o zapir ajcičimi se pokrivali, Kabinet Painleveja ogrožen. Ivica Jerbič. rodom Sarajevčan, je star znanec beograjske polic i-je. Pojavil se je nedavno v Beogradu. Bil je tip elegantnega gen-tlemana in so ga odlikovale tudi take vrline, med drugim da je bil brez vsakega poklica, da ni ime,1, nobene pare v žepu. da pa je vseeno živel kakor ptiček na zeleni vejici. Sprva je pohajal sam. kasneje v družbi raznih devojčic 111 nazaduje -o ga stalno opažali v družbi krasne plavola.-ike z velikima temnimi 'k.-Iobarji pod of-ini. Živela sta kakor mož in žena In ona se je gibala samo med boljimi krogi, sklepajoč razna znansiva z boljšimi gosti po uglednih hotelih in restavracijah. Ivica 111 plavolaska sta živela precej za,gone>tno? nihče lii vedel, odkod jima prihaja d inar za razkošno. pestro življenje, kajti delala nista. Za dvojico sl1 je začela zanimati mov policija, ki je naj preje odkrila, da Ivica in plavolaska nista mož 111 žena. t. j. v legalnem zniislu besede. Njeno ime je Kitty Mueller. Policija je izvedela še drugo zanimivo podrobnost. namreč na kakšen način je 2-ea prišla do denarja Kittv je -klepala jmj lokalih razna znanstva in imela je ndbroj oboževalcev. Čim se je eden čestilcev zaljubil v njo. ga je skrivoma povabila za večerni rendez vous v •svoje stanovanje. Naravno, da je zapedjivi pla vo'la*ški marsikdo nasedel. A se je vsakdo opekel l Ivica in plavoslaska sta si nn-reč izmislila star trik. Komaj je zaljubljen čtri tem je zopet si stal > svojo ljubico, na-j p« kriči, naj ihm nikar ne vzamejo \o se j<- pojavil v Požegi. v Rumi I povojne enotnost i. diskretnosti ba-kjer ga j«' spoznal pisar srezkega j rev itd. Tako sodi elegantna Pa-načelstva v Šabcu in ga dal areti- rižauka. naročnica ''Femine'', o-raii. Ta ga je odvedel v Beograd. | Isoževateljiea gosipe Gorami d'llo-toda naslednji dan se je Ivica vr | nville. ženska, čije prva skrb je o-nil v Rumo. rekoč, da 011 ni oni. j staiti dama do najmanjšega deta-kojega iščejo. : 1 j:J svoje toalete. Od začetka voj- Malo zatem se je pojavil v Sara- ne do letošnje pomladi je bilo lah-jevu. Tu pa je njegova ljuba v d-'ko u> t rezati tej zahtevi. Xaše izlo- žbe so bile kaikor pod žalnim pa j-eolanom in rulbrike v modnih žur-ualih so bile idealno svobodne. C'e pa greste zdaj mimo izložb, sploh ne veste, dali niste prekoračili iz devojčic imela fatalne posledice. Ivica je flirt al z neko prodaj-alko. ki je imela že zaročenca. Seveda je bil ta srdit na svojega tekmeca in ker je poznal burno preteklost T v ice. ira je ovadil policiji. Baš v; I. 192-"». v ono stoleit je, ko so bile času. ko se je Ivica mudil v Sara v.e ženske lepe in vsi moški kavn-jevH. je bilo izvi-šeiiih nebroj vlo- j lirji. Kje neki so se vzele neštete 11 tatvin, in 1o je dalo poli-j drobnarije, ki jim pravijo franc, cijski agentom povod, da <0 {>u dame " fanfreVaclies"? T'xnjeni stol oven nadzorovali. pas s prevliecinimi kovinskimi 111«» Prijeli so \ ker je namenoma polila z vrelo vodo triletnega otroka ter ga usmrtila. Fatalna zamena. Iz Bio berač ha v Nemčiji poročajo zanimivo dogodibico. ki se je pripetila te dni. Agent Schulze j-odpotoval po kupč.ijali v Južno Ameriko in brzojavil svoji ženi domov, da je srečno dosp ,1 na cilj. Pismonoša pa je k nesreči zamenjal brzojavko in jo oddal go spe i istega imena, ki ji je pred par dnevi umrl mož. Skoraj se je se-sedla strahu, ko je ibrala. kaj ji je mož sporočil: "Srečno dospel na drugi svet. Vročina nt-iznosnn. Nekaj časa (bom moral ositati tu. potem moram dalje. I "parni, da se v kratkem rešim peklenske vročine in pridem kvišku, ker se mi je posrečila nameravana transakcija. Xe vem. kdaj se povra su. Do-tlej potrpi. Če pridem nenadoma, se ne prestraši. Tvoj m oži ček'. Gradba poti v Besarabiji. Rumunska vlada je začela izvajati svoj program, ki si ga je začrtala za letošnjo poletno sezijo. kar se tiče popravka pota in grad-be novih cest. V prvi vrsti se bodo vse večje ceste ti ako vn le in zgradili mostovi, ki naj vežejo Be-sarabijo s staro Romunijo. Preko l^ruta bo zgrajenih troje lesenih in en želvezen Tnost. Gradba je izročena tehničnim eetaan. Vsa dela bodo stala približno 100 milijonov lejev. PRED OBRAVNAVO PROTI SCOPESU PROFESORJU Vkratkein se bo začela zanimiva obravnava proti profesorju Sco-pesu (v svetli obleki na desni), ki je iy*il v šoli, da se je človek razvil iz nižjih bitij. Sli ka nam ga predstavlja v krogu svojih zagovornikov. Na levi sedi najboljši ameriški zagovornik Darrow, ki je rešil vislic znana čikaška milijonarska morilca. - — - — - . 1 — .a - rokavice, umetne cvetlice, cela la-viina čipk. svilenih, zlatih, klasičnega vzorca, staro delo z modernimi geometričnimi vzorci in slednjič moda 'letnih kožuhovin.* To so okraski iz perja. Tako 11 a primer: t-anni ali zelenoiuodri kostim je okrašen na žepih in na vlo-žkah s krasnim perjem divje race ali pa je siva obleka obšita s fa-zanovim perjean, T-rni plašč za ko-palice pa ima ovratnik iz meliikr1-ira puha kake eksotične vodne pli-ce. Xi torej lahko izbrati si iz roj>o ti je baš 0110 malenkost, ki se prilega nam in okloniti druge, tud' mikave in lepe. ki bi pa bile na vaši toaleti kot smešen privesek, namesto da jo izpolnjujejo. Pa če je vas spravila letošnja moda. drage čitateljice, v težko izkušnja vo. če si j? izmislila za vas toliko lepili reči. ki si jih niste niti želene jezite se zato nanjo. Moda noče le. da bi bile žertstke lepe, nego jim tudi dovoljuje, da so lepe na svoj način in po svojeau okusu. Ti. je v resnici tako, kakor da bi bil izginil tisti njen zloglasni teror radi katerega so se moški ženskam tako radi posmehoval i. Ženska i-ma na pr. visoke suhe noge in km tko telo, ki je bilo še nedavno na indeksu". Xo, in kdo bi ji branil. da se ne zateče h krojaču, ki propagira smer di recto ire ? Predpostavljamo, da ima ta dama tudi dolg in suh vrat. Pa si lahko misli da je moda rzumala nalašč zanjo visoko zapete kostume, odnosmo bluze z oglom za ušesom. Narava je ustvarila tudi nežno brunetko. drobno kot -Taponka. ki se izgubi v rsa.ki oblaki kot v grmovju. Tudi taka ženska najde v modi rešitev. Moda ji je-pripravila letos razne plisse-je in vložke tako, da j sicer olajša hojo, da pa se njena drobna in nežna postava v nobe ni smeri ni niti najmanj raztegni la. Novo sredstvo za pobijanje raka. Na kongresu ginekolgov na Dunaju. ki s> je vršil te dni, je sporočil zdravik dr. Thies iz Dipske-ga, da je napravi pri raznih bolnikih poskuse s poseibnim cepivom, ki ga dobiva iz ljudi, obo-ctlih za rakom. To cepivo se Vbrizgava v ko>© ali pod nji. Dr Thies pravi, da so sedanji poskusi izredno povoljni in da upa, da se bo po tej metodi dal rak popolnoma ozdraviti Navodilo za kuho. 7.a tnkdzvnnc '"doughnuts" inia-«11» noliena navodila. Nekatere se na i trsi vi s iiečivniiu praškom, nekatere pa s kvasom. Navadne *•»!< mahnili s" se laliko napravi 7. u-]M>ral»i eimeta ali oreška s tem. da pridenete otrobi. "Crullers'' ]>o-liavadi niso tako sladki, obliko jim daste. «V z režete lesi«1 na kose. tri inee doljre in dva iriea široke, nakar napravi«* štiri po en cnič ilol-y;e zrezke. 1'ri nasleilnjem navodilu si' je ]mlreba posluževati otrobi ter bodo okusni "doughnuts'" jako ugajati otrokom. OTKoP.NI "1>< )l i:iIMTS" eaše otrobi 1 žlica zabele 1» čaše shulliorja 1 jajce 'i čašp mleka l1^ r-aše moke 2 čajni žlici itecivneira praška j 1 čsijna ž'iii-a soli ^Iešajte zabelo in sladkor. Pride- Illte ilobro ste]»eno j:ij.-e. olrolii in , mleko. Mešajte in ]>ridenite suhe sestavine prvi zmesi, lN.valajte ]hi tleski, ki je z moko po«.uin. Nato r:iz-n'žile na ko sprijemala. strešite malo riža v sol-nico. J t;i 1 loste ribo lažje osiuižili. si namažite prste s solo. Nikdar ne merite vstran starejši kruha. Star kruli lalik«. U]m.rabite za pudinge, filu. ali pa napravite iz njega drobtine za ]>ohanje. <> ostalo zelje po kuhi zeleno, vrzite v vodo tnalo pe-eivne sikJc. Ako hoeete luščiti maii-delje. ki imajo tanko kožo. jih tleni te v železno sito ter milijte nanje vroče vode. Koža se b.t hitro olušči-la. Nasveti za dom. Kljuke pri vratih najlažje zlikate. če jih drgnete jmi čiščenju s pa-rafinoiu. kar jih morate obrisati z mehko cunjo. Madeže črnila najlažje odpravite, če jih ponioeite v mrzlo vodo nato pa v oxalic kislino. Nato morate iz-miti v čisti viKli. Kamforjevo sitje ali pa alkohol bosta odstranila vse madeže s tipk na klavirju, j Odtise prstov na pobarvanih vra-! tih ali na lesu odstranile, če umivate z sorko vodo. v kateri je par kaljie aiaoiiije. Nato temeljito izči-stite y. mrzlo vodo. Nasveti za lepoto. Ozebline lahko odpravite, če jih j tenielejito onniete s prstolll takoj ko jih obeutite. < *i- j>a ^o že mehurji pojavili, iztisnite z njh vso vodo. liano namažite s einkovini mazilom. Prepričali se bo^t.- a boste obdržali svoj ustroj v pravem redu, se 'držite naslednjega: vsak otrok naj tzpije sVlmii dan po en kvart mleka, vsak odrasli pa j vrsto sadja, dve kuhani že i išči r razen krompirja in koruze* ter en liekuhan sadež. Postrezite s eriiiin kmlioni ter zrnsit-liii jed mi ali pa niešsijte otrobi z zrnat jo jedjo, lam jajce nadomesti eno desetino železa, ki ga sleherni dnevno potrebuje. Kuhajte jajesi ali pa delajte iz njili jedila kot so uaprimer custardi. Mi priporočamo naslednje izdelke: Vsaka gosiMMlinja potrebuje v svoji kuhinji razne kuhinjske potreb. Seine, in vsaka gosjiodinja jih la ko dobi povsem brezplačno, če kupuje Star & Magiiolisi koiulenziran o Mleko. Razen tega. da imsi na razpolago najboljše mleko in skid-kor. dobi tiuli dragoeena darila za labelne. Vsi gr<«erji pr<«lajajo t e vrste kondeiizinmega mleka. Situacija na Kitajskem. Prtiteklo je šele par desetletij, -odkar so se pričeli prvi modemf stiki med evropskimi narodi in Ki tajep. ki so d o Igo prezirali belce k(*t manj vredne barbare. Znamenita vojna radi opija, ki se vnela med Kitajci in Angleži, je prinesla po jxtrazu Kitajske prvo spremembo. Kitajci so morali 1. 1S4^ dovoliti Angležem prosti dostop in prosto trgovino v petih kitajskih pristaniščih. To je tvorilo odslej podlago za -stike med Evropo i.11 Kino, s tem je bil položen prvi temelj občevanju med obema, dotlej pa tudi poslej tri ko sovražni 111a svetovoma. Angleškemu vzgledu so v prihodnjih letih sledile druge velesile. osobito Prncija in Rusija, zr njima potem tudi Nemčija in Japonska : vsaka si je skušala pridobiti dostop do kitajskih tržišč posebe j pa še predpravie v določenih pristaniščih. Kitajci so se u-dajali šele ]>o trdovratni obrambi; Aedtio si je bilo treba z orožjem izsiliti vsak uspeh, kar pa ni znianj-šalo. marveč raje še večalo mržnjo meu Kitajsko do Evropejcev. Gotovo je interesantno, da sn Kitajci oficijelno in trajno stopili v stike z evropskimi velesilami šele v seder/desetih letih. Sele letn 1876. so osnovali Kitajci svoja poslaništva v največjih evropskim: velesilami prva kitajska poslanika v Londonu in Parizu: pozneje s-o prišli poslaniki še v Potrograri Berlin, Washington in Tokio. Velika reakcija proti narašča iočeu evropskemu poru je bil zna menirt boksarski »por v 1, 1900 Boksarji, ki so bila kitajska narodna strarnka. na^rtopajoča brezob kirno in breekompromn-sno zoper Evropejce, je potegnila za sebo* celo člane cesarskega dvora in od liene državne ter vojjaske kunik- cionarje; toda njih divjanje zoper Evropejce, osobito mednarodnemu pravu nastprorujoča nasil-jstva na 1 člani poslaniškega zbora j f' Ptkiagu so imela za jxjsledico vojaško ekspedicijo evropskih w ie-sil ter Japonske. Kitajska je morala kapitulirati in dovoliti velesilam še v»|\je politične in go--ipiKlarske koncesije, nego so jib imeli dotlej. Baš ta brezuspešni odpor proti vsemu, kar je bilo evropejskega I modernega je povzročil notranjo reakcijo med Kitajci. Pojavila se je modema struja med Kitajci, ki je hotela vzprejeti vse, kar je dobrega v moderni svet ski kultu evropejski in amerikanski, pro ■ voljno in modernizirati Kino brez vsakršnih zastarelih skrupulov. brez strahu za starokitajsko originalnost. Tako se je razvila revolucija 1. 1911. 7>od voilstvom Sunja-tsena in zmagala ter pričela naj-radikalnejšim potom (preurejati državo zlate sredine ]>o evrop-ko-anp riških vzorcih. Ta veliko zasnovana Reforma se sicer ni povsem posrečila, ali vendar je imela posledico, da se odslej med Kitajci o sovraštvu do Evropejcev ni več čulo. .Zato prihajajo najnovejše vesti o izbruhu sovražnosti do Evropejcev v San-eaju nekako nepričakovano, in zelo verjetno je naziranje, da so posledica boljše viške propagande. ki skuša povsod med domačini vzbuditi in ra.zpaliti sovraštvo do belih. Da pa tudi ta konflikt ne bo za Kino imel srečnejših rezultatov. kakor poprejšnji, o tem pri današnji svetovni konstelaeiji ni dvomiti. GLAS NARODA". TUB BES"* JUGOSLAV ADVERTISING MEDIUM GLAS NAHODA, 25. JUN. 1925. S PARIŠKE RAZSTAVE Pred kratkim je otvoril sodrug Krasint sovjetski poslanik v Parizu, paviljon SSSR. na pariški razstavi. Njegov slavnostni govor je bil seve predvsem posvečen hvaljenju izlo/.enih predmetov, ni |»a mu manjkalo zelo moenih političnih primesi. Udeležba na razstavi s strani sovjetov. je dejal Krasin, je krona priznanje sovjetske Rusije s strani Frane i je. Nadalje je Krasin izrazil svoje zadoščenje, da je mogla sovjetska Kusija, ki šteje jedva osem let, udeležiti se inter-naeionalne razstave s svojimi ume tniškimi izdelki, ter je pozval u-metnike celeira sveta k sodelovanju pod egido 111. Internaeionale. Da ni pozabil še posehe omeniti Francozov, je samoobsebi umevno. Govoril je nato minister lepili umetnosti, gospod de Monzie, ki je ined drugim dejal: Arhitektura je najboljše merilo poštenosti, kritičnosti in resnosti vsakega naroda. Omenjajoč novo smer ruske umetnosti pa je pripomnil, da je treba v umetnosti prav tako kakor v sociologiji doktrine cenili po rezultatih, ki jih dosežejo v svetu. Po ministrovem govoru je pristopila h Krasinu od noj; do gla-Te rdeče oblečena deklica z velikim rdeeim šopkom in naslovila na "sodruga poslanika" vrlo rdeč« pobarvali nagovor, ki je v ostalem potekel brez večje nesreče. Pod vodstvom profesorja Koga-na so si nato ofieielni delejrati o-gledali razstavljene predmete. Kot posebnost je omeniti, da vidiš, kamor stopiš, Ljeiiinovo sliko ali kip. tako v marmorju, v lesu in na tkaninah. Skoraj kot izzivanje pa občutiš sovjetski emblem: srp in kladivo, ki ne manjka menda na nobenem razstavljenem predmetu. Francoze kajpak to posebno bode v oči. Sicer je pa videti, kot pišejo francoski listi, v sovjetskem paviljonu dosti lepega. Razstavljene predmete so izdelali ruski kmetje. Novega je v njih malo, kar pa je dobrega, ni ustvarila Sovdepija. marveč je poznala že caristična Rusija. ub priliki otvoritvenega poseta sovjetskega paviljona se je pripetil tudi neljub incident. Med radovedneži, ki so prisostvovali otvo rit vi, se je nahajalo tudi precej komunistov, ki so pričeli, ko je Krasin prišel mimo njih, vikati: Xivela sovjetska Rusija! De Monzie je Krasinutakoj izjavil, da mora prekiniti obhod, ker ni v interesu .irancosko-ruskih odnosa^jev, da prisostvuje takim in podobnim demonstracijam. Priklonil se je milostjivi sod ruga poslanika in odšel . . . Francoski listi različno komentirajo prireditev. Nacionalisti razstavo hagatelizirajo, vladni listi skušajo biti objektivni, nevtralni tisk pa se nagiblje k nacionalistom. Zasmehljiv je "Journal", 4'Naša revolucija" citira izjavo Krasim« ob otvoritvi, 4'je prva svoje vrste . . . Izvedli so io izključno le delavci in kmetje!" A Njegova Ekscelenca meni list, nima na sebi niti sence tovarniškega ali poljskega delavca. Njegovi elegantni spremljevalci istotako ne. In Rusinje, ki so bile ž njim. najbrž še niso prijele za kako ročno delo, sodeč po fino manikiranih in gojenih prstih. Pa so seveda navdušene komunistke . . . Po končani ceremoniji, zaključuje 44Journal." smo si ogledali sovjetsko umetnost. Videli pa smo ponajveč neštevilne ikone, ki predstavljajo, neunirlega Ljenina . . . Rurjri mužik je pač vedno isti: 011 ljubi svojega carja, pa naj si je bel ali pa rdeč. Vlak povozil avtomobil. V bližini Wangeaia v Švici je vozil avtomobili s sedmimi potniki iz Rasla preko železnice v trenot-ku, ko je pridrvel brai vlak iz Ou-riha v Ženevo. Avto se je ustavil 11a progi, in vlak se je z vso brzino zaletei vanj. Vozilo je bilo popolnoma razbito. Trije potniki so bili takoj ubiti, ostali pa hudo ranjeni. ROJAKI, NAROČAJTE SE N A "GLAS NARODA' NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V DRŽAVAH- Knjigarna "Glas Naroda" Novele in črtice.....—........... .90 Na Preriji ...................... .30 vfflbllttt * l«. « Narodne pripovedke za mladino: 3. zvezek ................... 36 4. zvezek .................... .40 Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega polka......... 1.50 Narodna biblioteka: Svitoslav .............. .....35 Spisje ....................... .35 Krvna os veta........................35 General Lavdon ......70 Napoleon 1...................... 1.— Babica .......................... 1.20 V gorskem zakotju ................. .35 Za kruhom ........................35 Z ongjem in mečem ..............3.— Grška Mitologija, 2 knjigi........1.40 Kranjske čebelice, poezije......... -35 Obiski. (Cankar). Trdo vezano 1.40 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka .. .25 Ogenj tr. v..................... 1.30 Ob tihih večerih, trda vez..........90 Padajoče zvezde tr. v..............90 Plat. zvona trd. vez...............90 Petelinov Janez vez...............1.— broš.........................90 Pesmi v prozi, trdo vez........... .70 Prigodbe čebelice Maje trda vez... 1.00 Pabirki in Koža (Albrecht).........25 Pasti in zanke. Kriminalni roman .. .35 Pariški slatar.....................35 Pingvinski otok tr. v..............90 Povest o 7. obešenih t. v............90 Po strani klobuk .................90 Pod svobodnim solncem 2 knjigi tr. vez.............:........... 2.50 Plebanuš Joanes tr. vez...........1.— Pod krivo jelko. Povest iz časov Roko vn j ačev na Kranjskem......50 Poslednji Mehikanec ..............30 Pravljice H. Maj ar................30 Povesti, Berač s stope j ic pri bv. Roku .35 Požigalec ........................25 Praprečanove zgodbe .............. J25 Patria, povesti iz irske junaške dobe .30 Predtržani, Prešern in drugi svetniki v gramofonu............. .25 Pet tednov v zrakoplovu. Trd. vez. 1.50 Pol litra vipavca...................30 Ptice selivke, trda vez..............75 Pikova dama (Puškin) ...........30 Pred nevihto .....................35 Pravljice in pripovedke za mladino. 1 zvezek.......................40 2. zvezek.....................40 Pegan in Lambergar...............70 Eablji, trda vez...................75 Rastoči mesec (Tagore) t. vez.....60 Razkrinkani Habsburšani (Larish) .. .35 Revolucija na Portugalskem .........30 Rinaldo Rinaldini.................50 Slovenski šaljivec .................40 Slovanska knjižnica. Zbrani spisi, vsebuje 10 povesti.............60 Suneški invalid....................35 Skozi širno Indijo.................50 Sanjska knjiga Arabska ........... 1.50 Sanjska knjiga, nova velika........90 Sanjska knjiga, srednja...........35 Spake, humoreske, trda vez ....... .90 Strahote vojne ................... .50 Stezosledec ......................30 Sveta noč, zanimive pripovedke ... .30 Strup iz Judeje .................. .75 Simon Jenko zbrani spisi.........90 Sosedje tr. v......................60 Svetobor .........................50 Stritarjeva Anthologija trda vez .. .90 SistoJSesto, povest iz Abrucev......30 Svitanje (Govekar), vez...........1.20 Šopek, samotarke (Komanova) vez. .50 Sin medvedjega lovca. Potopisni roman .........................80 Sveta Notburga...................35 Sredozimci, Sorosa Jerica (Bohnije) .30 Shakespearove dela: Macbeth, trdo vez....... Julij Cesar tr. v......... Othelo tr. v............. Sen kresne noči tr. vez---- SPISI KRIŠTOFA ŠBUDA: . .90 . .90 . .90 .30 Št. 6. Ladialav Novak: ljubosumnost, Veseloigra v eem dejanju, poslovenil Dr. Fr. Bradač, 45 str., broš......................... .25 Št. 7. Andersenove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva, 111 str., broš..................35 Št. 9. Univ. prof. dr. France Weber: Problemi sodobne filozofije, 347 str., broš................. .70 Št. 10. Ivan Albreht: Andrej Ter-nouc, relijefna karikatura iz minulosti, 55 str., broš............25 Št. 11. Pavel Golia: Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4. slikah, 84 str., broš............35 Št. 12. Fran Milčinalri: Mogočni prstan, narodna pravljica v4 deja njih, 91 str., broš.............30 Št. 13. V. M Garšin: Nadežda Nikolaj evn a, roman, poslovenil U. Žun, 112 str., broš..............30 Št. 14. Dr. Kari Engliš: Denar, na-rodno-gospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogris , 236 str., br. .80 Št. 16. Janko Samec: Življenje, pesmi, 112 str., broš.,.......... Št. 17. Prosper Marimee: Verne Zbirka slovenskih povesti: 1. z v. Vojnomir ali poganstvo...........35 2. zv. Hudo brezdno...............................35 3. zv. Vesele povesti..............................J36 4. zv. Povesti in slike ..A...................35 5. zv. Student naj bo. Naš vsakdanji kruh ........................ M Zbrani spisi za mladino (Gangl): 1. z v. trdo vezano. Vsebuje 15 pove- sti ...........................50 2. zv. trdo vezano. Pripovedke in pes- mi .......................... .50 3. zv. trdo vezano. Vsebuje 12 pove- sti ...........................50 4. zv. trdo vezano. Vsebuje 8. pove- sti ...........................50 5. zv., trdo vezano. Vinski brat.....50 6. zv. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti .50 Umetniške knjige s slikami za mladino: duše v vicah, povest, prevel Mirko Pretnar, 80 str.................30 Št. 18. Jar osi. Vrchlicky: Oporoka lukovškega grajščaka, veseloi- ) gra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 str., broš......25 Št. 19. Gerhart Hauptmann: Potopljeni zvon, dramatska bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Funtek, 124 str., broš..........50 Št. 20. Jul. Zeyer: Gompači in Komurasaki, japonski roman, iz češčine prevel dr. Fran Bradač, 154 str., brca..................45 Št. 21. Fridolin Žolna: Dvanajst kratkočasnih zgodbic, II., 73 str., broš..........................25 Št. 22. L. N. Tolstoj: Kreutzerjeva sonata, roman, poslov. Fran Pogačnik, 136 str., broš........50 Št. 23 Sophokles: Antigone, žalna igra, poslov. C. Golar, 60 str., br. .30 Št. 24. E. L. Bulwer: Poslednji dnevi Pompejev, I. del. 355 str., kros.,.........................80 Št. 26. L. Andrejev: Črne maske, poslov. Josip Vidmar, 82 str. br. .35 Št. 27. Fran Erjavec: Brezposle-nost in problemi skrbstva za brezposelne, 80 str., broš..........35 Št. 35. Gaj alustij Krisp: Vojna z Jugurto, poslov. Ant. Dokler, 123 str., broš......................50 Št. 36. Ksaver Meško: Listki, 144 str., .....................65 Spilmanove pripovedke: 2. zv. Maron, krčanski deček iz Libanona .......................25 3. zv. Marijina otroka, povest iz kav-kaških gora...................25 4. zv. Praški judek.................25 8. zv. Tri Indijanske povesti........30 9. zv. Kraljičin nečak. Zgodovinska povest iz Japnskega......... .30 10. zv. Zvesti sin. Povest iz vlade Akbarja Velikega.............25 11. zb. Rdeča in bela vrtnica, povest .30 12. zv. Korejska brata. Črtica iz mis-jonov v Koreji...............30 13. zv Boj in zmaga, povest........30 14. zv. Prisega Huronskega glavarja. Povest iz zgodovine kanadske .. .30 15. zv. Angelj sužnjev. Braziljska povest ........................ .25 16. zv Zlatokopi. Povest...........30 17. zv. Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaraguo..............30 18. zv. Preganjanje Indijskih mišjo, carjev......................... .30 19. zv. Mlada mornarja. Povest .30 Tatic, Bevk, trd. vez...............75 Tri povesti trdo vez................75 broš........................50 Pepelka; pravljica s slikami......1.60 Rdeča kapica; pravljica s slikami .. 1.00 jSeguljčica; pravljica s slikami .... 1.00 .45 j Trnoljčica, pravljica s «lifc«n*.....1.00 Knjige za slikanje: Mladi slikar .................... .75 Slike iz pravljic..................75 Knjige za slikanje dopisnic, popolna z barvami in navodilom: Mlada greda .................... $1.— Mladi umetnik.................. 1.20 Otroški vrtec ................... JJ20 Za kratek čas ................... 1.20 Zaklad za otroka .................1,20 IGRE : .GO 1. zv. Poznava Boga.......... 3. zv. Pridni Janezek in Hudobni Mihec .......................30 7. zv. Jagnje ....... ...........30 .8. zv. Pirhi...................30 13. zv. Sveti večer.............30 14. zv. Povodenj...............30 15. zv. Pavlina ...............30 17. zv. Brate .................30 SPLOŠNA KNJIŽNICA: Št. 1. Ivan Albrecht: Ranjena grada, izvirna povest, 104 str., broš. 0.35 Št. 2. Rado Murnik: Na Bledu, izvirna povest 181 str., broš..... .50 Št. 3. Ivan Rozman: Testament, ljudska drama v 4 dej., broš. 105 str. ........................ .35 Št. 4. Cvetko Golarr Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 str.* broš. .50 fit. 5. *ra%Jftoiski: Gospod *ri-£atin $oina in njegova družina. Tavčarjevi zbrani spisi: Izza kongresa .................. 1.75 Cvetje v jeseni. Visoška kronika ... 2.50 Tri novele, tr. v..................90 bros. ........................ .70 Tunel, trda vez.....................1.00 Turki pred Dunajem............. .60 Trenutki oddiha.................. .40 Vesele povesti .............. .30 Vera (Waldova) broš..........35 Višnjeva repatica (Levslik) vez. 1.— Vrtnar, Rabindranath Tagore broš..........................60 1rdo vezano.................75 Volk spokoraik in druge povesti n mladino ..................... 1.00 Valentin Vodnika izbrani spisi......30 Vodnik svojemu narodu .......... .25 Zgodba Napol, huzarja vee.......2.— Zmisel smrti ..................... .00 Zapiski Tine Gramontove........ .G0 Beneški trgovec. Igrokaz ▼ 5 dejanj Burke in šaljivi prizori, eno in več dejank...................8f Dolina solz. 3. enodejanke: Dva svetova. Dedščina. Trpini........1.00 Dnevnik. Veseloigra v 2 dejanjih.. .30 Cyrano de Bergerac. Hoerična komedija v 5 dejanjih. Trdo vezano 1.70 Divji lovec. Narodni igrokaz s petiem v 4 dejanjih.................50 Eda, drama v štirih dejanjih........30 Hlapec Jernej, v 9 slikah...........50 Krivoprisežnik. Narodna igra s petjem v 3 dejanjih..................35 Mati, Meško, tri dejanja...........70 Marta, Semenj v Richmondu 4 dejanja ......................... Starinarica. Veseloigra v 1 dejanju Ob vojski. Igrokaz v štirih slikah.. Sovražnik žensk, enodejanka,.......35 Poljub, v dveh dejanjih............30 Tončkove sanje na Miklavšev večer. Mladinska igra s petjem v 3 dejanjih .60 R. U. R. drama v 3 dejanjih s predigro (Čapek) vez..............45 Revizor, 5 dejanj trda vezana . _____ .75 Ujetnik carevine, veseloigra v 2 janjih ........................30 Veronika Deseniška, trda vez.....1.50 Za križ in svobodo, igrokaz v 5 dejanjih .........................35 Ljudski oder: .30 .30 30 3. zv. Miklova zala, 5 dejanj 4. zv. Tihotapec, 5 dejanj .. 5. zv. Po 12 letih, 4 dejanja Zbirka ljudskih iger. .70 .60 .60 3. snopič. Mlin pod zemljo. Sv. Neža, Sanje ...........................60 9. snopič. Na Betlehemskem poljanah. Kazen ne izostane. Očetova kletev, Čašica kave....... .30 12. snopič. Izgubljen sin, V. ječi, pa-stirici in kralji, Ljudmila, — Planšarica ....................30 13. snopič. Vestalka, Smrt Marije De- vice, Marijin otrok........... .30 14. snopič. Junaška deklica. Sv. Boš. tjan, Materin blagoslov........30 15. snopič. Turki pred Dunajem, Fa-bjola in Neža ................30 20. snopič. Sv. Just; Ljubezen Marijinega otroka...................30 PESMI IN POEZIJE: Bob za mladi zob, trda vez.........40 Gregorčič, poezije trda vez....... Gregorčičeve zbrane pesmi s sliko .. Kettejeve poezije trda vez........ Ko so cvele rože, trda vez.......... Godec; Pored narodnih pravljic o Vrbkem jezeru. (A. Funtek) Trdo vezano ................ .75 .40 1.10 .60 .75 Zadni dnevi nesrečnega kralja..... .60 Zadna pravda ................... JS0 Zmaj is Bosne ..................m .80 Zlatarjevo Zlato ................. 1,00 Zločin in kazen (Dostojevski) 2 knjigi tr. v.....................3.— Za odi jeni, ........... j85 Ženim naše Koprnele----......... J5 Zmote ia konec gospodične Pavlo J8 veselomodre črtice I., 72 str., br. 0.25 Zgodovinske anekdoti JO Moje obzorje (Gangl) ............ 1.25 Marcic (Gruden) broš............30 Narodna pesmarica. Zbirka najbolj priljubljenih narodnih in drugih pesmi ..................... .40 Prešernove poezije trda vez......1.— Primorske pesmi (Gruden) vez......35 Pohorske poti (Glaser) broš........30 Slutne (Albreht) broš............30 Pesmi Ivan Zormana. Originalne slovenske pesmi in prevodi znanih slovenskih pesmi ▼ angleščini..................1.25 Slovenska narodna lirika. Poesije JS0 PESMI Z NOTAMI: MEŠANI IN MOŠKI ZBORI: Priložnostne pesmi (Grum) ......$1.10 Slovenski akordi (Adamič) I. zv. .. .75 Slovenski akordi (Adamič) n. zv. .. .75 Pomladanski odmevi...............45 Ameriška slovenska lira (Holmer).. 1.50 Orlovske himne (Vodopivec) ......1.20 10 moških in mešanih zborov (Adamič) ........................ .45 16 jugoslovanskih narodnih pesmi (Adamič) 2. zv................80 Dvanajst pesmi I. in n. zv. izdala Gla-sbena Matica .................50 MOŠKI ZBORI: Veseli Bratci (Pahor) ............ .40 Slovenske nacodne pesmi (Hubad) izdala Glasbena Matica .........4G Trije moški zbori (Pavčič) izdala Glasbena Matica .................40 Domovini (Foerster) izdala Glasbena Matica ......................... Narodna nagrobnica (Pavčič).......35 Gorski odmevi (Laharnar) 1. zv. .. .45 Gorski odmevi (Laharnar) 2. zv. .. .4 SAMOSPEVI: Pastirica, Kanglica, Snegulčica.....45 Nočne pesmi (Adamič)............1.25 Šest pesmi, izdala Glasbena Matica .75 Štirji samospevi, izdala Glasbena Matica .........................45 MEŠANI ZBORI: Planinske II. zv. (Laharnar).......45 Trije mešani zbori, izdala Glasbena Matica .......................45 RAZNE PESMI S SPREMLJEVANJEM: Gorske cvetlice (Laharnar) četvero in petero raznih glasov...........45 Jaz bi rad rudečih rož, moški zbor z bariton solom in priredbo za dvo- spev .........................20 V pepelnični noči (Sattner), kantanta za soli, zbor in orkester, izdala Claisbena Matica .............75 Dve pesmi (Prelovec) za moški zbor in bariton solo.................20 Kupleti (Grum). Učeni Mihec, kranjske šege in navade, nezadovoljstvo, 3 zvezki skupaj..........1.00 Kuplet Kuza - Mica (Parma) .......40 Naši himni (Maroll) dvoglasno s spre-mljevanjem klavirja...........15 PESMARICE GLASBENE MATICE: 1. Pesmarica, uredil Hubad____2.50 2. Slovenske narodne pesmi (Ba-juk) .........................45 3. Narodne pesmi (Gerbic).....30 4. Koroške slovenske narodne pesmi (Svikaršič) 1., 2. in 3. zv. sku- paj ............... Slovenske narodne pesmi (Orel) ............. Benečije 1.00 .45 Oton Zupančič: Ciciban, trd. vez ................ .60 Mlada pota, trda vez.............50 Sto ugank ...................... JS0 V zarje Vidove, tr. vez............90 Vijolica. Pesmi za mladost.................60 Zvoniki Zbirka pesni j za slovensko mladino. Trdo vezano................JO Zlatorog, pravljica, trda vsa.............JO MALE PESMARICE: Št. 1. Sibske narodne himne.......15 Št. 2. Zrinjski Frankopan.........15 Št. 4. Pod oknom.................15 Št. 5. V sladkih sanjah.............15 Št. 6. Jadransko morje.............15 Št. 7. Pri oknu sva molče rlonela.....15 Št. 8. Slovo .......................15 Št. 9. Pogled v nedolžno oko.......15 Št. 10 Na planine.................15 Št. 11. Zvečer.....................15 Št. 12. Vasovalce .................15 Št. 13. Podoknica .................15 Narodne pesmi za mladino (Žirovnik) 3 zVezki skupaj ...............50 Slavček, zbirka solskih pesmi (Medved) .........................25 Vojaške narodne pesmi (Kori).....30 Narodne vojaške (Ferjančič).......30 Lira, srednješolska 2 zvezka skupaj $2.— Mešani in moški zbori. (Aljas) — 3. zvezek: Psalm 118; Ti veselo poj; Na dan; Divna noč.......... .40 5.zvezek: Job; V mraku; Dneva nam pripelji žar; Z vencem tem ovenčam slavo; Triglav...........40 6. zvezek: Opomin k veselju; Sveta noč Stražniki; Hvalite Gospoda; Občutki; Geslo ..................40 7. zvezek: Slavček; Zaostali ptič; Domorodna iskrica; Pri svadbi; Pri mrtvaškem sprevodu; Geslo .40 8. zvezek: Ti osrečiti jo hoti (mešan zb.) ; Ti osrečiti jo hoti (moški zb.); Prijatelj in senca (mešan zb.); Stoj, eolnčice stoj; Kmet-ski hiši ......................40 9. zvezek: Spominčice; Večerni zvon Siroti; Oče večni; Slovenska zemlja,- Zimski dan; Večerni zvon; Zdravice. I.; Zdravice II.; Oče večni; Tone solace...........75 CERKVENE PESMI: 10 Evharističnih pesmi za mešan ,zb. (Foerster) .................. .40 12. Pange Lingua. Tantum Ergo Geni. tori. (Foerster) ...............50 12 Pange Lingua Tantum Ergo Geni- tori (Gerbič) .................50 Srce Jezusovo. 21 pesmi na Čast Srcu Jezusovem. (F. Kimovec).....50 Slava nebeške kraljice. 20 Marijinih pesmi za mešani zbor. — Sopran, alt, tenor, bas ................40 Hvalite Gospoda vnjegovih svetnikih. 20 pesni na čast svetnikom. (Premrl) .....................4Q 10 obhajilnih in 2 v čast presv. Srcu Jezusovemu. (Grum) ..........35 12 Tantum Ergo (Premrl).........50 Missa in honorem Sanctae Caeciliae. (Foeerster) .................50 Missa in honorem St. Josephi (Pogach- mk) .........................40 Missa Brevis et facilas (Sattner) .. .40 Missa de Angelis (Kimovec) .......40 Litanije presv. Srca Jezusovega (Foerster) .......................40 Oremus pro Pontifice .............40 Kyrie ...........................(jo K svetemu Rešnjemu telesu (Foerster) .........................40 Sv. Nikolaj .......................gQ NOTE ZA CITRE: Buri pridejo, koračnica ........... .25 Slovenski citrar (Wilfan) ..........25 Safaran. Ruska pesem. — (Wilfan). J25 NOTE ZA TAMBURICE: Slovenske narodni pesmi za tambura- ški zbor in petja. (Bajuk) ........1.30 Bom šel na planince. Podpuri slov. nar. pesmi. (Bajuk( .......... 1.00 Na Gorenskem je fletno............1.00 NOTE ZA GOSLI: Narodni zaklad. Zbirka državnih himen in slovenskih narodnih pesmi .. .50 Uspavanka .......................25 NOTE ZA GOSLI S SPREMLJEVANJEM KLAVIRJA Narodni zaklad, ^birka narodnih pesmi ... "Uspavanka ........... slovenskih .90 .70 NOTE ZA KLAVIR: Klavirski album za mladino (Pavčič) 1.00 Tri skladbe za klavir (Adamič)_____ .50 Tri skladbe za klavir (Premrl).....45 Moje sanje .......................20 Slovenski biseri, narodni potpouri.... (Jaki) .............40 Golden rain (Aletter) .............20 Slovenske zdravice (Fleischmann) .. .20 Oh morski obali. Valček. (Jaki).....40 Pripoznanje. Polka mazurka. — (Jaki) .......................40 Srčno veselje. Polka franc. — (Jaki) .40 Vesela plesalka. Polka mazurka. (Jaki) .......................40 Ljubavno blebetanje. Polka mazur. (Jaki.) .......................40 Zmiraj zvesta, polka, (Jaki).......40 Pozdrav Gorenjske j, valček.......1.00 Primorski odmevi. Fantazija. — (Breznik) ...................50 Orel. Koračnica. (Jaki) ............ .25 Nocturne des Etudiants (Aletter) .. .20 Mabel. Intermezzo (Aletter)........20 At a Penguins Picnic. Intermezzo (Aletter) .....................20 RAZGLEDNICE: Zabavne. Različne, ducat...........25 Newyorške. Različne, ducat ... .25 Velikonočne, božične in novoletne ducat ....................... .25 Iz raznih slovenskih krajev, ducat.. .40 Posamezne po ................05 Narodna noša, ducat...............40 Posamezne po.................05 Planinski pozdravi, ducat.........40 posamezne po.................05 importirane prorokovalne karte 1.— ZEMLJEVIDI: Zemljevid Jugoslavije.............80 Slovenske dežele in Istra...........25 Združenih držav veliki............40 Združenih držav, mali..............15 Nova Evropa .....................50 Zemljevidi: Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky-in Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Mississippi, Washington, Wyoming, — vsaki po ....... .25 Zemljevidi: Illinois,. Pennsylvania, Minnesota, Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio, New York — vsaki po .......................... .40 Velika stenska mapa Evrope......2.00 Prorokovalne karte..............$1.00 Domači < glasi Cerkvene pesmi za mešan zbor...................1.00 12 cerkvenih pesmi za razne prilike cerkvenega leta ...............50 12. Tantum Ergo. (Premrl).........50 Maine pešati za mešan zbor. — (Sattner) ••••••••••••..*....• .50 Slovenska Bv. Mah, za mešan zbor, s spremljavo orgelj .......... .50 82 GortlandtHSt* Naročilom je priložiti denar, bodisi "f gotovini, Money Order ali postne znamke po 1 ali 2 centa. Ce pošljete gotovino, re-komandirajte pismo. Ne naročajte knrjig, katerih ni v cenikiL Knjige pošiljamo poštnino prosto. "GLAS 41A ROD A " BLOVENIC P dO. GLAS NARODA, 25. JUN 1925. Soseda. KIP SLAVNEGA AMERIŠKEGA PESNIKA Prelep nedeljski dan je. Ljudje niso samo nedeljsko svečano razpoloženi. temveč tudi praznično veselo oblečeni. Razmeroma malo je videti temnih oblek večina zlasti mladina je jiokazala pri tem nad vse lepem vremenu vso svojo ljubezen do svetlih barv. V farnem zvoniku je že davno zadnjikrat od zvonilo k deseti maki in le zapozneli so hiteli mimo, da preveč ne zamude. Gospodar K oka 1 j je kadil pipo in zložno hodil po sobi gori in doli. Opravil je svojo versko dolžnost že zjutraj, zdaj ob deseti pa je poslal mlad«' v cerkt-v, t>stal je za čuvaja sinu doma — žena je bila zaposlena v kuhinji s kosilom. Kokalj je bil mož petdesetih let in že dobro osivel, toda trden ko dren. Pritlična je bila njegova hišic«. nizka — toda tako lično je u-domačjl v njej svoje krojaštvo in malo trgovino, da mali dom ni delal nobene sramote precej prometni cesti. ki je vodila mimo do cerkve in še dalje na postajo. Okoli, ob straneh in za hišo. je zasadil mal vrtiček, v katerem sta se kljub tesnobi kaj lepo izražali korist in okusnosi : snlata in rože. lepo »rojene, so zelenele in cvetele izza o-graje. Toda truda in dela in skrbi je bilo stisnjene}«« v to lepoto toliko. da bi bila lahko še enkrat tako visoka, če bi mu bilo šlo vse po sreči. Pa mu j«' šla trda. Kot mlad rokodelec* je prišel v ta kraj. Dokler jo bil gostač v tuji hiši so ga večinoma imeli radi. Že v enkaj letih se je oženil, toda ne v cm kraju: ženo je pripeljal prav iz svoje ožje domačije tam na Primorskem in s tem si je med Gorjanci za vse čase pritisnil pečat tuj ca na čelo. In ko je bila naprodaj bajta pri cerkvi s svojo j>e< I jo zelnika — in jo je on kupil — se je kmečkim sosedom kar nos zavihal: da bi se ta tujec tu udomačil / In pa kako je mogel bajto kupiti* Odkod denar? Niso videli trdni možakarji, da je vbadal šivanko vse noči in z ženo vred stradal, da si zgradi dom; kajti to je bil njegov namen. Kupil je polpodrto bajto, jo popravil in odo od maše!" si je mislil. Mislil je sicer ljudi, toda predvsem je mislil na svoje: imel je štiri. Najstarejši je že ože-njen in je v Ljubljani in ta je danes prišel z ženo pogledat domov. Njegove očetovske misli so-bile deloma zadovoljne, toda misliti" ni imel le na enega, temveč še na tri. Lahko je na primer njegovemu sosedu Korenu: on nima nol>ene-f*a — {wisestvo pa tako, da bi jili lahko imel dvakrat toliko ko bajtar. Pa jih pač nima — in moral bo dati vse tujim rokam! V veži zaropočejo koraki. Počasnih korakov in z rokami v žepu se je prizihal sosed Koren v vas. .Med Kokaljevo hišo in med Korenov im vrtom je šla cesta, i'est a je dobra meja in zato so si taki sosedje. ki se gledajo čez cesto, nekoliko boljši nego drugi. Vrt Korenov je imel par stalih sliv in jablan. proti cesti je bil ograjen z nizko škarpo. Prav nasproti Koka-Ijevi hiši onstran na vrtu je stal kozolec. Koren je bil tudi že precej siv in sta imela pri lepem pom ladiieni solncn s Kokaljeni isto misel: mi stari se staramo bolj in I bolj, pa naj bo pomlad ali zima. i Mladim si je solnce in tudi zima j jim ne škoduje. j Dobra soseda sta si bila drugače Kokalj in Koren; toda spominov ni obujal rad ne Kokalj. ker ni hotel, in ne Koren, ker so mu bili neprijetni. Pa kdo bi na stara leta pogreval vsako reč! Nekoč pred leti si namreč pikakor nista bila dobra soseda. Ne sije solnce namreč vsak dan tako lepo. JI. Težavno je bilo posebno tisto zimo, ko je sneg vas popolnoma za- Porotne obravnave v Sloveniji. mmmm^mmemsmm^m:* corrmuHT »IT4TO>.I VIIW CO. hew YOMK Slika nam predstavlja kip slavnega ameriškega pesnika Nathaniels" Hawthorne. Kip bodo preseiili :/. hostoniskeira muzeja v Sa^ leni, Mass., ki j»» rojstno mesto pe-nika. mislil. Dolgo ni rekel nobene besede, temveč hodil od enega konca Kokaljevc hiše do drugega, gledal streho in zopet tja na vrt soseda Korena. Težava! Seveda je težava, če zapade toliko snega! Psi tega ni Kokalj kriv. čeprav je bajtar. Naj bi ga bil pa Koren o pravem času u- I'stavil! Da bi se sneg ne smel odmetavati s ceste na Korenov vrt ! Kam pa? S ceste mora proč! Ali v . jzrak? Ali naj gsi Koren sebi v ve-' jžo zmeče.' Ali naj najame voz in > konja in ga vozi v Savo.' AU gsi je | Koren kani odvažal.* Ali ga j«- ! sploh kdo v dolini naložil le za e- ; no lopato nsi voz? Kaj še! Vsakdo ga je zmetal, kamor je imel bliže! In kaka škoda se dela s tem Kore- PETER KANIZEJ Uboj v Sostrem. Ljubljana, 4. junija. Brata Anton in Pavel Strah sta po s-tari navadi krenila tudi 25. januarja t. 1. v gostilno pri Fran-zn v Sostrem, kjer sta naletela na brat ranča Ivana "m Jožeta Straha, ki sta bila v družbi z Albinom Ilabi."- em in njegovim prijateljem -lam zoni Kocijančičem. Kmalu po prihodu bratov Strah -sta Ilabič n Kocijančič Odšla proti Spodnjemu KaŠlju, kjer sta se hotela dogovoriti z nekaterimi dekleti radi projektiranega plesa. Spotoma pa sta se premislila in se vrnila v Sostro. Ko sta Šla mimo Strahove hišo. sta opazil i, da se jima lližata dve postavi. Ko so se sre-čsf'5. ju je eden obeh neznancev vprašal po h.vnu. nakar pa nista •h;»tela o;1 govoriti, ker sta se ho-!■ la ogniti pričkanju. Nato st:i ju neznanca napadla in razvil >e je "plo,š< n pretep, tekom "katerega Ilabič in Kocijančič spoznala v svojih nasprotnikih oba brata straha. Pretep je trajal komaj 2 m umri, venehi.r pa je obležal smrt-no ranjen Albin 1 Ia.bič v eestnen, jarkiu. Kocijančič, ki j zbežal irs) je sicer dvakrat poklical. pa ni dobil nobenega odgovora, zato se je odpravil domov. Ob deseti uri zvečer se je priplazil Ha,bič ki v a v s klobukom in nožem v ro- [Kot zbičinca so ljudje takoj osumili mladega Hrvata, ki je Mur-ku prodajaj ikravo. Kakor se je zvedelo, je mož delal meseca septembra nekaj čiasa v rajhenhui -žkim kamnolomu. Ker jva se mu je zdelo to delo pretežko, je pri-št.I k Verdelovim. ki sta bila brez <-trok in sta mu obljubila, da ga bosta vzela za svojega, ako ostane tri mesece pri njima. Klju^ mar'jivemu poizvedovanju orožniki dolgo ča>a niso mogli izsledit: morilca. Dne 17. januarja pa je po -.»vodja rajlitoihurškega kamnoloma Janez Lipovščak v Zagrt-fcu nenadoma srečal m< ža. ki septembra p t hI imenom Kla.sič de lal pri njem v Rajhenburgu in potem odšel k Verdelu ter ga dal an tirati. Aretirani je na policiji izjavil, da se piše -Iorav,i]nik Lavrenčak morda bi se mlala. morila. In tako zmetati doli; ponavadi pa se je 1 zdaj rabi! Saj še do njega ne more! Ima Kokalj pravico in Koren se moti, to je jasno. Psi je vseeno težava ! Kokalj je samo bajtar. Koren kmet in še občinski svetovalec na vrh; ne bo mu odnehal. More-bit i pa Župan ni rekel nič, poslal je po Korena. Koren je prišel in se je zil in rentačil kakor prej. i bil ,,aie zv<-*zan s tem skrivnostnim "Janez." pravi župan pomirje- I kultom. Glasilo se je. tla je pohvalno. "saj vidiš, da mora biti pot z m*ko °l,al inj°- V Franciji prosta!'' iso imenovali nekateri pafletisti "1*51 ne pustim na svoj vrt od- | »povili dni "raeaille", to je iz-metavati!" zavpije Koren. "In če vržok- odpadek, ima iti stvar do glavarja sili pa v Dolžilo se ga je vseh mogočih Ljubljano ne pustim!" j zločinov v zvezi z družbo, kateri je Spoznal je župan, da na ta način mogočnega kmeta ne užene. ! protestantov, temveč lioš videl, kaj bodo žandari re- • bila napadena od obeih nasprotni-kiv\*. ki stil inii Ji poletna v roki. 1'"edeni so sicer res iistšli na mestu j n topa, značilno pa je, da ju je Strahova mati požgala. Ker Kocijančič trdi. da se je on boril s Pavlom Strahom, je bržkone ranil llabiča Aniton Strah, ki pa ti ca Pjevac še živa. Tudi do listin -, na podlagi katere se je drugič po-l-očil > srd an jo ženo Maro. je pri šel pot "m zločina. Leta 192"J je na reč delal na neki oprkarni pr K " ž rvcih ter pot»-m <>.lnesv*t Jo -ipu Klasiču. ki ga je ]>-/ usmiljiinia vzel n:i stanovanje. y.i\ približno 28C0 takoj ob priče*tku pre-1 ^'t^^.ca sta na razpravo pri- peljala dva palzunka, močno ukle vendsir plsist sama utrgsila in buč svoji hišici, otvoril še trgovino — no zgrmela na tla. Gorje mu. kdor toda razširiti domačije ni mogel ** previdno f>gibal nevarne niti zsi pol peili nikamor. lu je zato oKtal v tistih mejah tloztlaj. To končno priznal, da je »no >a.mo vprašanje glede krivde I ",am "mil°ril ikonsko dvojico, za uboja. Porotniki so po dolgem po- POvarjal pa se j- da je storil d> :iveto.va.nju .zanikali vprašanje s ; ianje v jezi in silobrauu. - , , - - , ' , *'.:-; nroti 5 »lasovoan -zahtevali na! Porotnikom je bilo stavljenih pripadal m sicer ne le od strani ' J 1 ° -1,1 OAOni* Z,UU<1,1U 1'" vnra5an; protestantov, temveč tudi katoli- s° vprašsnije, gladeče se j H- M- rds»anj. i •, . . .... . . r-rekoračeai ie si obran a _ To I L' dvojnega umora; 2.) »•anov. Jezuite se ie dolzilo, da iz-i J 111 J' Mu"1 ^ ti - --t 'nnti o rrl-Kovr.ma nakar ie -bil I11'1 ^lasicil; 4.) evenituelno glede odobrenjem njih predpostavi lenih, i- uanai je on i .. - • V-itoii Strah rtbsoi.m na šest me-iUbr>-]a 111 » ^vrntuelno glede tat- Imamo i»a pricevante \ oltaire-ia l obra.ii oosojun na se.st me-j ^ ! ev tožke ječe. .vine pri zakonskih \ erdel. Ob 8.3 so se porotniki podali na j posvetovanje. Ob deveti uri je pr-vomestnik porotnikov gost i I niča r nje-nega in mu šele pred vstep-o-v dvorano odvzela verige. Mož jt1 25 let star. moJčen človek. N.-predsednikova vprašanja je 'odgo varjal cinično in sedel zakrknje kali. Ker ni mogel na pošten način odplačati s vt»j i h dolgov, je sklen.T da si iM)ina.ga na nepošten način. Od novega let si datlje je ]>reiuiš-Ijal. kako bi mogel oropati Josipa Kraljica, mesarja iz Dobo ve. c katerem je dobro vedel, tla nt.d pri sebi redno velike svote t!» usnja. lili je s Kraljičeni znan iz mladih let. V dosego svojega cilja je Kraljica rt liio -zsi^l« loval po sejmiščih, vendar psi mu naklep ni hotel uspeti. Kraljič je ob petkih r.'dno vozil v Zagreb telečje meso na trg. Zato se je obdolžrnee po-da! \ petek tlne 27. fel šele poj>oldn°. S t - i n j je vzel lovsko puško, ki jo je skrbno zložil in ovil v pnpir, v žt p pa jt- vtaknil žiiri jiatron^. nabit - šibr.imi za -r:n> in za.jcf. Ker V V. i'-jre'lui Kraljica ni nsišel. se je vrnil z vcl'ernim vlakom v Dohtvvo in š-.l v g-stilno M« gov«-. K.ie-r se je usihaja! Kraljič v večji družbi. Popil je tam samo dva četrt vina ter se po lal lo ksioelice ob c.-sti pri Se'.a h. k j r - • je skril z;i želeni^kiin nas:i>nm, nabasal I nško in čakal, dnklc- ni prišel Kraljič. Kraljič - • je čt-/ nedolj-o časa pripeljal s kolesom brez svo-ti!-! ,jt bil že vštric obdolženca. j«- t st spi oži 1. nakar je Kraljič > k 11 č i 1 - kolesa, zakri-'a.] dvakrat "jf>j. jo.j!" t-tr bežal še ka-kih dvajset k;»rs»-kr . dsd.ie. Obdol-ž-nec je - kr-ii za nji:n i* r vnov!" n-tre":' vanj in ga pogodil taiko clobn . da je psnlel na tla in bi! takoj mrtev. Kraljiču ie nsilo za-vb-k-! na žfie/niško prt»«o in ga iiiu j«* |>'i!ii;i! vt denar, li-tnieo pa u je p-no sta prt - tela denar, bilo j" 11 *:soč in tri-"(» dinarji v in i :i:i •>■']*■*-brnsi um. ki j<» j -kril za svinjakom. Porotniki pot ml 11 i vprašan;«' gled roparskega unn> a. nakar i e bil Josip Dot ko ed? vojen na snrt na v« a: L i samega, ki gotovo ni bil zaljubljen v jezuite, da je bil to najstrožji in najbolj učeni red v Srednjem veku. Cerkev sama je že davno spoznala. tla so bile obdolžitve proti Nizozemcu, Petra . Kanizij u, brez Dvojni umor v Vrbinski vasi. — Smrtna obsodba. lo ndnjenjati. če je še tsiko potre- j podlage. Tekom kanonizaeijskega bno, tla drug drugemu pomaga- j postopanja se je navedlo vse mo- gove ugovore p rot i Petru, a kone-čno je Nizozemec zmagal ter bil proglašen svetnikom. mo!" — Od takrat je poteklo mnogo let. Koren in Kokalj sta že siva. osiveli se» že tudi ti spomini. Sneg se le to za letom odmetava s ceste tudi na njegov vrt. kakor na vse druge vrtove, in on ne reče ne besede več. Dobra soseda stsi si s Kokstljem. Saj je psi Kokalj tudi časti vreden človek. Kdor si iz nič tako dobro opomore, kakor si je on, t si ni kar tako, čeprav je bajtar. * V cerkvi je zadnjikrat pozvonilo. Ljudje so začeli vreti iz cerkve. Bele svilene rute in jope so se živo svetile v močnem solncu. Tudi mlajša družina Kokaljeva je bila kmalu doma. In prijazno so si podali roke tudi Koren in Kokaljevi mlajši. Še starih dveh sivih golobov se je prijela živa beseda, ko sta videla na drugih tolike pomladne mladosti in razigranosti! ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA' NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. 15,000 ljudi brez strehe. SYDNEY* N. S. W.f 24. jun. — Vsled velike .poplave je mesto For-bes skoro popolnoma pod vodo. Nad pejtnajdt tisoč prebivalcev je brez strehe. OOOOOOOPOOOOOIIIII HiUIiIIiB Zabasanost. Velik del telesnih bolezni lahko zasledimo do zaprtja. To stanje ne zanemarjajte. je neprecenljiva pomoč v takem stanju želodčne in prebavne neurednosti in zaprtja. Sijajna tonika _ za oslabele ljudi. Cena 50c in C&uc. CEDAR RAPIDS IOWA Novo mesito, 4. junija. Porotfno sodiše se je bavHo z zagonetnim dvojnima, umorom v hinvki vasi o našli v hiši vse raiz-mi i;ano, na tleh pa sledove krvi. Vse, kar je iedo kako vrednost, je bilo oropano. Manjkala je Obleka, mast, svinjsko meso, slike in ves denar, d asi je Ver del j nefkaj tkn: poprej dvignil pri občinski hranilnici 3000 dinarjev. Oči vidno je bil izvršen nad Verdelom in njegovo ženo rapaiski umor. toda trupel niso mogli nikjer najti. Fr. Koprivec razglasil kri'vdorrk. Porotniki so soglasno pr-trdili pr-vs! tri vprašanja, nakar je bU E -apovič obsojen v smrt na veša-lih. Sprejel je obsodbo čisto hlad nokrvno in priglasil takoj pritož bo. Dvorana je bila nabito priti a občinstva. S tem je bilo porotno zasedanje v Novem mestu zaključeno. Dve tajni razpravi. Ljubljana. S. junija. A'ršihi se ji- razprava pro4i 15-letncmu Alojziju Jelovčanu iz \'o-glar j>ri škofji Loki. ki je bil obtožen ijosilstva nad slaboumno Uršulo T. Porotniki psi ^o vprašanje krivde z večino glasov zaniksili in je bil < proščen. Razprava je bila tajna, kakor tudi druga, ki se j ' vodila zoper Jnnezf. Žiiidarja, de'avca iz Spodnjega Remiksi ]»j:i »Kranju. Citatelje bo gtitovo še v -.pomiuu logodek, ki je vrgel na značaj justified ranega Simona Nst-L'Iiča tako luč in ki je nogo pripn-mo«:'l k težki "obso-.lbi. Sedaj je -: 1 pred p«-roto njegov 231eitni sokriv c, ki je bil obtožen, tla je na obljubo nagrade spolno zlorabi! v. Nagli 'evo pomočjo njegovo ženo. Edina j>rava priča tega dogodka je seveda Simon Nsiglič -snu: zsito tudi obtoženec trdi. da on toga dejanja ni nikdar storil, temveč da je Naglič ssnn prisilil svojo ženo. da je to neresnično govorico širila. Porotniki ^o edino vprašanje krivde potrdili soglasno, in je bil Janez Zrridar obsojen na poldrugo leto težke ječe. Morile Hodko obsojen na smrt. Vršila se je razprava o znanem bestijalnem umoru mesarja in tr govca Josipa Kralji'ti v Dobo v' ri Brežicah tlne 27. februarja. Ohdolžt *nec. 301etni posestnik Jo-f*ip Hot ko iz Marij - Ciorice pri Za-prešiču. je krivdo že tekom preiskave priznal. Poseduje v Mariji Gorici malo trgovino in gostilno Zveza med Nemčijo in Avstrijo. bil pa je vedno v denarnih s t is- i in Avstrijo. 1)1.V A J. Avstrija, 24. junija. — Danes se je vršila tukaj velika dt monstracija, katere se je udeležilo nad petnajst tisoč e>seb. Vsi so zahtevali zvezo meti Nemčijo DR. LORENZ 642 Penn Ave., PITTSBURGH, PA. KOtNI sloveniko govoreči zdravnik iPECIJALIST MOŠKIH SOLEZNI. M*|« stroka J« zdravljenj* akutnih In kroničnih bolasnl. Jaz •wn ta zdravim nad 25 lat tar Imam akuinja v vaah bolaznih €y l»f znam alovanako, sate vas moram popolnoma razumatl In spoznati belsznl, da vas ozsravlm In vrnam moC In zdravja. Skozi ts 1st asm pridobil possbno akuinjo pri ozdravljanju moiklh bolaznl. Zato a* morsta popolnoma zanssU na msno, moja skrb pa j*, da vas popolnoma sadra, vi m. No odlaiajto. ampak prldits filmprsj*. Jas ozdravim sastrupljsno kri. mazulja in llas po tslasu, bolaznl v ari«, la-padsnjs las« be latins v kostah, stars rans. osla ba ko at, tlvCno In bolaznl v ms-Nwju, ladleah, Jatrah, talodcu. rmsnico, rsvmstlzsm, katar, zlato 2|lo. naduha Itd. Uradno uro: V ponedeljek, szedo In petek od 9. dopoldne do K. popoldns: četrtek in sobota od I. dopoldne do I. sve£er; v oedeUab t» od. It. dopoldne do S_ popoldne. ........■ .-JzL^sLJ*^ - ? V*'.'- '.T - " GLAS NARODA. 55. JT7N. 1925. S O L, A N A* Užaljena čast- ROMAN. Za "Glas Narcda" priredil G. P. (Xadaljeva«je.) Pa nas ne bo izlepa konee. Nas že ne! in naj ljuti sov rag pritiska od spredaj, od zadaj, od vseh plati, ne bo nas pohrusta, dokler smo taki. kakršni smo. Takega naroda -še iu\ ki ima poleg neštetih ro'o stali trije domačini, pljuvali so na tla in gledali njega in so gledali v okno. 8 tresočo roko si je zapisal v beležnico, potem pa jo je mahnil naravnost v Ljubljano in k dr. Pišu. — Dobro, nesla *>oš cvetke tja. — je prikimala starka. — Pro-menada skozi mračen park napravi moške sentimentalne in če boš !e laalo spretno operirala ter i/.korušt-ala situacije* . . . — A rtb jezeru, ravno ob jetzeru! — je stokala Jorieil. — Norica, kaj le to brigat Kiakšen opravek imaš z mrtvo? — je nadalje vala stara grofica nestrpno ter povesila glavo globlje na i»n»i. — Ah. če bi slutila mati, koliko opravka je im Ja z .zamrlo! * Večerjali ter sedeli nato dalj ča>a skupaj na veranda. Stara profiea je skušaia kar najdalje za vleči večerni Lzprehod obeli. Čeprav je hči nervozno silila na odhod. Mesečina je skrajno usp sna zaveznica sanja\xwti. Xjo si je treba pridobiti za zaveznico, ee je sploh na raacpoiago. V.slod tega je spremila starka mladi par na gotovo razdaljo v park trr pazila na to, da sf je bolj in bolj zmračilo in da je vstala srebrna luna za vršiči temnih smrek. — Sedaj je šele po<1alo lepo za izprohod. — je rekla in Mau-rus je snel klobuk z glave ter ponovil: — I)a, sedaj je lepo, kajti i/, gozda pihlja večerni hlad. Par korakov pozneje sta zaostala stara grofica in Friderik in mlada par je odšel naprej. .Joried ni hotela bi:i sentimentalna, kajti bala se je sikrivnost-noga razpoloženja, ki jo je moralo nadvlada! i preje ali sleje. Pre-inagaJa se je toliko, da je bila nedolžno vesela., kramljala ter pripovedovala, polna nervoznega n mira, o tisoč st varuh, ki so morale zanimati Maurusa ter «ra spraviti na druge misiir. Ko sta govorila o konjskih dirkah in kavaleniji je baron res \z-gubii svojo kra:k«J»ese,t ter se v večji meri udeležil ])ogovora. Park rat »e je izpodtaknila mlada dama ne nerodni poti in Mau-rus j«1 smatral za por-.an naravno vitežko dolžnost jxvnuditi ji. roko. Sprej( l-d. je roko. se pri vila k njemu in to prvo, majhno 'zbliža-»je jo je napravilo zadovoljno in samozavestno. Xjt ji a stara narava je iabruJinila na dan. Kot tiiumf nad sovražno tekmovalko ve ji je zdelo, da koraka lako prirr/no 7. majoratnim gospodom proti oni vodni površini, ki je spravula premagano s poti. Joried je vedno misiiila br -asnemo in frivolno trr ni poznala nobene pi« tete. Tudi sedaj, verno v prirocji; za zel j rn c ga moža, >e je hitro lznebila svoje ot ror j gToze ter je drzno in zmagoslavno korakala po stez parka, porasli z mahom. — Pri majhnem inost.iču leži čo'n. — AH -e hočete zaupati meni. ter odjadrati m koliko ven na jezero? Tesn ije se je pri vila k njemu. , — Iločem vsr, kar hočete vi. Maura*. — je rekla priliznjeno. Ali pa ne ho prepozno? Vedli o bolj se mrači in že se svetlikajo zvezde na nebeškem svodu. V gozdu bo žh tako temio. da se bo v i morala vrniti j>o glavni cesti. — Vaia gr»^>a mati vas je .zaupala meni, — odvrnil s trudnim glasom trr skoro resigniranim smehljajem. — Dobro ve, kako stari-kav je vas ^pieiml je valeč. — kako lahko mu je zaupati de&lico. (hIgovor Joried j«- .predstavljal prikrito laskanje in njen po-gi.'d je n kel m vre kot to. — a Maurus se je smehljal tako čudno, kot da le čuje in vidi. ne da bi razumel. Zrl je naravnost predse, kjer se je že pričela svetlikati povratna vode. Kako tiho. kako >tenvno>t.no je postalo naenkrat tukaj, pod kronami košatih dreves! Dolga, lesena in v je vodila proti votli in na koncu brvi je ležal surovo zbit čoln. katerega se j.' posluževal gozdar pri lovu na race. — Zrlo t mno je že tukaj pod drevjem. — je prikima/l Mantnis — a jezero samo bo kmalu razsvetljeno od mesečiine. Poglejt?. Joried, po tej stezi je hitela Margareta. — te bilke so pile njene sol/-in isti m c sec je zadnjikrat osvetljal njeno smrt no-bled o J ice. — Zakaj mučiti se s takimi strašnimi slikami! _ Joried je energično amajala z glavo. — Mogoče bi bili prevzeti od groze, če. bi zrli v lice krive ... Govornica je naenkrat obstala. Krčevito je potegnila k sebi roke svojega spremljevalca. Njen pogled pa je zrl nepremično na brv. — Kdo je to? Tu so ljudje . . . Tudi Ma>urus j«- dvignil sl ivo ter prisluškoval. Pod sencami dreves sta zapazila tenuio postavo, ki se je bližala brvi. — Kdo je tukaj ? — je vzkliknil Maurus, ki je pospešil korake, č prav se je mala Francozinja obešala nanj kot svinec. Postava se je očividno prestrašila ter obstala. Obrnila je glavo ter zrla .prihajajočima nasproti. Drevje s«' je nekoliko razredčilo, zadnji odsev dneva je padel na Maurusa in Joried in postava se je -»klonila naprej, kot da lioč » boljše videti. — Kdo tukaj ? — je ponovil baron ter korakal naprej. Tedaj se jima je postava počasi približala, — bližje in bližje... Prt-Minljiv krik je naenkrat zaoril skozi tišhio. — Margareta! Margareta! Grofica Perpignau s je vrgla ikot blazna na Maurusa ter pritisnila svoje lice na njegova prša. Mladi častnik je stal nepremično, ikot okamenel. Tmel je ostre oči in zrl jc v tiho, bledo lice bližajoče se. Zdelo se mu je, da ga mav-daja smrtni strah, združen z najveičjo slastjo. Tedaj je Mtala pred njim, ne par korakov proč, s svojimi velikimi temnimi očnni vprtimi vanj vprašaje, _ s svojim sladkim, popolnoma neiapremenjenim licem ... — Margareta! Kot vzklik radosti je prišlo njeno ime preko mjegovih ustnic. Ilotel je pahnili Jori d vstran ter pohiteti .postavi nasproti. — a polna blaizne groze se ga je kontesa krčevito oprijemala ter ga pritiskala k sebi. Temna •poMa.ta pa se je medtem polagoma umaknila, stopila na vrv ter dvignila roko. Tedaj pa £e je prikazal iz -bičJvja čoln, v katerem sta sedela dva v cunje zavita moška. Margareta se je še enkrat ozrla nazaj v Maurusa*. stopila v čoln in neslišno ise je mali čoln odstranil ter izginil med bieevj m. * V grajščini .so posli skrivno stikali glave skupaj. Gospod baron je prinesel prejšnji večer iz -parka grofico, vso iz sebe od Mrahu in groze. Nikdo ni vedel, natančno, kaj se je prvzapra v zgodilo. \ drugih vrlin tako neizmeren za- J T>r. Jaromir Piš je bil v pisarni, klad časti v sebi. kakor ga ima naš Sedel je za široko mizo in drgnil mili narod. Xa okrajni sodniji so,in onegavil staro pero, ali bi ne n. pr. trije gospodje z zlatimi o-J bilo vendar še za rabo. Dostojan- vratniki. ki ves ljubi dan ne delajo nič drugega, kakor da razpravljajo razžaljeno čast, in jim pomaga 23 odvetnikov, 75 odvetniških kandidatov in en upokojen dvorni svetnik. Toliko je pri nas časti. In še je kazalo, da* vsi ti gospodje, kolikor jih je, ne bodo več kos vsej časti, kar je je v Ljubljani in njeni lepi okolici. Tako je kazalo in že so preudarjali meroelaj-ni činitelji. ali ne bo treba za ta posel nastaviti še treh sodnikov in če ne treh sodnikov — o, ti bi preveč stali! — pa1 vsaj še enega vratarja, da bo ven metal one, ki bi prihajali zaradi časti. stveno in resno je sprejel dacar-ja in mu naklonjeno oelprl svoje učeno uho. Mirno ga je poslušal. Minil ga je pa" kmalu mir in kar sikati je pričel, ko je čul krvavo žalitev, ki je kakor strela iz vedrega zadela dacarja, nič hudega slutečega. Sikal je kakor gad, in poklical strojepisko in je kar koj in brez odloga narekoval tožbo, in poleg je tekal gori in doli. tožbo v devetih poglavjih, z uvodom, predlogom in dodatkom, tako tožbo, da se je gospodični pri stroju kar frizura jezila z debelima podlo-goma vred, čeprav jo je imela zataknjeno z devetimi glavniki in Pa bi bilo vendar škoda tolik- 1 sedemindvajsetimi vlasnicami. sne časti, zatrte v kali in kruto zamorjene, še predno je vzklila*. Xarekoval je tožbo in ni minulo pol ure, že je bila spisana, sešita Bodoči vladar Ogrske Kretanje parnikov - Shipping Hem {owmMT.mnTwit vikw ca. wwjrwn- Sl.'ka nam predstavlja princa Otona, sina (zadnjega avstrijskega cesarja, katerega hočejo madžarski roja list i na vsak način spraviti na madžarski prestol. razcvetela, obrodila ! Zato se je in podpisana, godna, da gre v svet. zgodilo, da je o pravem času vmes Tak mož je bil dr. Piš! posegel sam ljubi Bog in je, zastopan po svoji kranjski ekseku-tivi, ustvaril posredovalne urade, v vsaki občini enega, da se tudi ukvarjajo s častjo. Prav vse prizadete časti sicer ne popravijo posredovalni uradi, ali kar je res, je res: doberšen del je le zakrpajo in zlikajo, da je zopet taka, kakor nova, in možakom, ki se trudijo pri teh posredovalnih uradih, gre priznanje in hvala za njih trud, saj poznamo naše ljudi, kako so trmasti in trdi, in verjamejo, da ni le obilne zgovornosti treba in hude besede, ampak včasi tudi krepke pesti, predno se jih poravna izlepa; kajti za čast jim je več, našim ljudem, kakor za lastno mater na smrtni postelji. Takšni smo! Vsak narod ni tak in zato smo lahko ponosni. Speeijalist za pravde zaradi časti pa je jezični doktor Jaromir Piš. Od slikovitega Iga', čigar pokrajinskemu značaju daje izviren za domoznanstvo velezanimiv znak gnoj, gnoj ob cestah, in gnoj na ulicah, gnoj pred hišo, od sliko- In tožba je romala svojo pot. Iz odvetniške pisarne na pošto, s pošte v sodno vložišče, odtod v pisarniški oddelek, iz pisarniškega oddelka k sodniku, od sodnika nazaj v pisarniški oddelek, ki jo je po pošti poslal posredovalnemu u-radu, in povsod so kaj zapisali nanjo ali ji vsaj pritisnili pečat. Ker dacarja, kakor ga je bil poučil doktor, ni bilo blizu k poravnalnemu poskusu, je posredovalni urael tožbo vrnil sodišču, poslu-živši se v to svrho izkušene pomoči zanesljivega poštnega urada. — Tako je prišla tožba zopet nazaj v sodno vložišče, odkoder jo je sluga nesel v pisarniški oddelek, tu so jo zopet opremili s potrebno oz-naebo, nato pa jo oddali sodniku, ki je določil dan razprave. — Zdaj je pisarna spisala povabila in jih oddala na pošto in pošta jih i? točno izročila povalbtjeneem in tako je elalfi tožba zaradi "ha-haha" 42 parom rok opravila, še predno je dozorela do glavne razprave. O, kako lep je bil dan zgodnje vitega Iga torej, znamenitega po ( pomladi! Xebo vedro brez oblač-dekorativni uporabi gnoja, noter ka, sinje, ob robu za spoznanje do vedno žejnega Bizovika gre doktorja Jaromira Piša sloves. — Naj pride kdo in se ti dotakne časti, čeprav le zlahka in oddaleč — kar k doktorju Pišu! Zijal na lipah drobna, nežna peresca, megleno; solnce ljubeznivo toplo; le v širokih sencah se je šopiril še hlad, spomin na prebolelo zimo. Sveža travica, dobro peel visoka; R (Dalje prihodnjič.) K ' boš! Iz ene same razžaljive pike ti naredi doktor Piš tožbo na treh jiopisanih polah in v šestih poglavjih. Stalo bo v tožbi, da si državljan, zvest kroni in pokoren njenim oblastvom, da so ti v nežni starosti treh let stavili koze z izvrstnim uspehom in da uživaš neomejeno spoštovanje vesoljnega svojega omizja, nasprotnika pa l>o slekel do golega in tako pokr-tačil, da ga bo sram pred lastnim psom; in vse bo povedano v ne-odoljivo učinkovitem pisarniškem slogu in oc if rano s prelestnimi novimi izrazi, ki jih živ krst ne time drugače, če nima pred sabo hrvatskega besednjaka. O, na tem polju je dr. Jaromir Piš velikan! Pa se je pripetilo tiste dni, da kakor bi berivka rastla po drevesih ; španski bezeg že v dehteč ill cvetih; divji kostanj je košat še povečal široke, pa mladostne šibke liste, cvtft je šele obetal. In na vsem čiste barve mlaelega solnca! Xatura je praznovala svoj razkošni pir in vabila v svate vse, kar leze in gre, in grešnik vsak in a-botnik, kdor se ni odzval vabilu, ko bi se mu lahko l — Tistega le- i pega pomladanskega dne se je v ' dišča obravnavala čast gospoda j Jvaranfila. j Sredi dolge, zelene mize, med svetlima svečnikoma se je blest e- j lo razpelo, za mizo sta sedela sod- j nik v svečanem talarju, poleg nje-ga mlad, polizan zapisnikar z na- j nosnikom. na elesno pri svoji mi- < je bil upokojeni dacar Janko Ka- ' zici je važno preobračal usodepol-' ranfil nezaslišno razžaljen v svoji ne papirje učeni doktor Piš. Xa | državljanski časti. Reč je bila taka, da je mirno šel mimo hiše mesarja Petelinčka — zle misli ni bilo v njegovem srcu — kar mu iz okna prvega nadstropja zadoni na uho oduren "haliaha" in ga zbode globoko v dušo. Ustavi se mu noga, kri mu stopi v možgane, pogleda kvišku — kaj vidi: mesarjeva žena je pravkar obrnila hrbet in od okna izginila v sobo. Janku Karanfilu je od bridkosti in ogorčenja zastalo sree. Ali je v naši mogočni državi res dovoljeno, da mesarica očitno zasmehuje upokojenega dacarja? Saj je pošteno delal svojo službo, dokler jo je mogel, trikrat je bil pohvaljen od svojih višjih, petkrat pohvalno omenjen, revež je, ali tudi revež ima čast in časti si ne da kratiti! — Rad, nerad: vedel je, kaj mu je storiti, in ni odlašal ni za hip. Ozrl se je po pričah, ali so katere, da so cule smeh. Hvala Bogu, pred Štembalovo hišo so ši- prvi klobi vzadaj pa je sedel zasebni tožitelj, gospod Karanfil, sam in v svoji osebi, in ponos mu je kar razganjal prsi in kako mu jih ne bi, saj se je ves ta sijaj šopiril njegovi časti v čast, o, kaka čast! Pričela se je razprava in sodnik je pozval obdolženko Marico Pe-telinčkovo. Dacarju se je zmračil pogled in krenil ga je tjakaj nekam pod strop in poleg je tresel desno koleno. Ni je maral gledati mesarice, kako se bo pred njim zgrudila v prah, vila tiste okrogle roke in ga1 za žive in mrtve prosila odpuščanja. O, saj dacar Karanfil ima srce — kdo pravi, da ga nima! Toda gre za čast, in ko mu gre za čast — je odpuščanje nemogoče! Naravnost in čisto nemogoče l Mesarica se je prerila do sodnika. Ali glej jo, ni prišla sama! Ž njo je prišel sv gospod sitih, rdečih lie, prijazno je voečil na vse strani dobro jutro in izjavil, da bo zagovarjal obtoženko. Glej ga! Zadovoljno se je vsedel nasproti doktorju Pišu in še naklonjeno mu je pokimal. Kaj pa to! Dacar je pogleelal svojega odvetnika, ta se ni ganil. Xa! Mesarica ima tudi svojega doktorja! Ali je mogoče kaj takega pod milim nebom ? Mar hoče neumna ta ženska žalitev utajiti, ko stoje pred durmi in čakajo pokliea tri priče, zanesljive kakor skala? Ali pa se tako boji zaslužene kazni, da se sama niti ne upa pred prestol pravice? — Ti preudarki so vr-šali po d a carjevi glavi in ko je z očmi postrani ošinil mesarico in tisti polni njen obraz, tiste žive ji oči, tiste njene bele, široke zobe, ki v vsem tem ni iblo niti sence kesa ali strahu, se mu je pričela poleg ogorčenja polagoma oglašati tudi skrb, od daleč, rahla, nedoločna ; komaj in zgrda jo je odganjal. Petelinčkova pa je na sodnikova vprašanja že odgovarjala', in ko je odgovarjala, je šegavo povešala oči in si je v smešni zadregi gri/la spodnjo ustnico. Rekla je in brez ovinka priznala, da se je res za-smejala; "hahaha" se je zasme-.jala, to je res; vendar pa ni kriva, niti toliko ne, da bi človek kihnil. Zakaj komedija je bila taka, da ta "hahaha" ni bil namenjen zasebnemu obtožitelju, ki ga komaj pozna in drugega o njem ne ve, nego da rad stika za besedami in lovi jezike. Tako namreč govore ljudje, pa ne ve, ali je res, in ji tudi ni mar. Mar so ji sploh vsi upokojeni dacarji vesoljnega tega sveta! Ampak, kar je hotela povedati, smejala se je bila svojemu možu in nikomur drugemu, danes ga je kar s sabo pripeljala, naj se zasliši za pričo! Dacar je strmel. Pa se ni še jasno zavedal, kako se suče stvar, že je stal mesar pred sodno mizo, že ga je sodnik opominjal, kakor zakon veleva in ga zaprisegel. Zaprisežen si je mesar najprvo obrisal pot s čela in to je lahko storil in brez greha navzlic prisegi, kajti bil je še bolj rejen nego njegova gospa in v dvorani je bilo gorko, razburjenje pa tudi greje. Potem je razodel dogodek dotičnega dopoldne: Preoblačil se je, kakor se preoblači vsakokrat po opravljenem delu, ker je bolj o-bilen in se rad poti. Preoblačil se je in ko se je preoblačil, se mu je sprožil gumb od hlač. Iskal je gumb, in ko se je pri iskanju pri-pognil pod postelj, pa so mu počile hlače. In na to se je žena zasme-jala "hahalia". Tako je povedal in malo sram ga je bilo radi hlač. Njegovo rde-čelično družico pa je prevzel spomin na slavni dogodek in "ušel ji je smeh, stresala je glavo in poleg pokašljevala, kakor bi sama sebe grajala, brisala si je oči in ni mogla ustaviti smeha in smehljat se je dobrohotno tudi njen zagovornik, še sodnik se je muzal in zapisnikar si je moral tiščati na-nosnik, drugače- bi mu zdrčai z nosa, tako ga je stresalo. Doktor Piš pa je resno zrl v papirje in dacar v doktorja. 27. junija: Paris, Havre; Homeric, Cherbourg; New Amsterdam, Rotterdam; Pre«. Roosevelt, Cherbourg. Bremen; Min-nekahda, Boulogne; Andania, Cher- t>ourff, Hamburg; Conte Verde, Genoa SO. junija: Pres. Wilson, Trst; ■ tem parni- kom po spremljal potnike uradnik tvrdke Prank Sakser Btute Bank. t. julija; Aquitanla, Cherbourg; La Savole, Havre; Pres. Harding, Bremen. 2. Julija: , Zeeland, Cherbourg; Ohio, Hamburg. 3. julija: Majestic. Cherbourg. 4. julija: Leviathan. Cherbourg. 6. julija: De Grasse. Havre. 7. julija: Columbus, Cherbourg, Bremen; Lapland, Cherbourg. 8. Julija: Berengaria. Cherbourg; Washington. Bremen. ». julija: Cleveland. Hamburg. Georgf- 11. julija: Olympic, Cherbourg; France. Havre; Rotterdam, Rotterdam; Orbita. Hamburg. 14. julija; Reliance, Hambu-g. 16. JuiIJa: Rochambeau, Havre; Mauretanla, Cherbourg; Republic. Bremen; Sierra Vcntana, ^amburg. 18. julija: Parle, Havre; Homeric, Cherbourg. 21. julija: Martha Washington, Trst; Stuttgart, Cherbourg, Bremen. 22. Julija: America, Bremen. 23. Julija: B(.:genland. Cherbourg; Albert Bal-lln, Hamburg. 25. Julija: Leviathan. Cherbourg: Majestic. Cherbourg; Orduna, Hamburg. 28. Julija: Resolute, Hamburg; Bremen, Bremen. 29. julija: Aquitanla. Cherbourg; L.a Savole, Havre; Pres. Roosevelt, Bremen. 30. Julija: Zeeland, Cherbourg; Ohio, Hamburg. Naravnost v Jugoslavijo Potujte na velikih pamikih, ki pristanejo tako v domovini, da Je treba potovati le par ur z železnico. No. benih vizejev ni treba. IZLETNIŠKI PARNIK PRESIDENTE WILSON Odpluje NARAVNOST V TRST dne 30. JUNIJA Cena do Trsta III. razred $100. z vojnim davkom; tja in nazaj samo lltil'.OO in vojni davek Jf)..—Železnica iz Trsta, do Ljubljane samo $i.20. Vozni list iz Trsta do New Yorka samo $107.50. Posebne cene za tja In nazaj. Najbolj cena in udobna proga za potovanje. COSOUCH LINE of TRIESTF Phelp3 Bros. & Co.,2 West st • r ' New York [ ISCE SE j DOBRE DOGARJE, i imam dollar It k tin pla£aaii visoko plačo. Max Fleischer, 475 N. McNeil St., Memphis, Tenn. | (5x 25,129, & 2,6,9) i ■ Kail hi izvedel kje s? nahaja CEORfiE SNELER iz Jugoslavije, okraj Ceritomeij, • občina Dol pri Starem trgu ob Kolpi. Tukaj je bil pred p:u* meseci in ee ve kdor za njega, naj mi spo-roči ;ili se naj sam oglasi. J. č., Box 87, South Hibbing, Minn. (2x 24,25) Napad s strupenim plinom na mirno mesto. Te dni bi se bila kmalu •zgodila v Annemassei pri Ženevi grozna nesreča, ako ne bi narava sama poskrbela), da se ni pripetilo že kaj hujšega. Na postaji f-* je na-^iaj:do v vagonu več železnih cilindrov z 12 tisoč leg telkočega klora, ki so-prišli z Sviee. V,sle d vro-3'ne so se cilindri razleteli in ves klor se je razširil po okolici. Nad mestec cm je takoj nastal zelenkast od)lak. ki jn gro. Machar. FARMA NAPRODAJ 100 akrov, rodovitna zemlja, dobra poskupja, voda teče v hišo in do hleva. 20 glav živine. 3 konji, vso poljedelsko orodje. — Cena $4,800.00; takoj treba $1.500.00. Martin JerŠič, R. D. 44, Bloomville, N. Y. (2x 25.26) KRASNO POSESTVO, pripravno za vsako obrt. vinsko, leseno, žitno ali kako drugro trgovino. l>oles ilobrih i>oslopij. rmlovitna j»o-lja, travniki ki jroztli skupaj okrog 2S hektarov. Proda se ra«li zdravstvenih ozirov za okrog tri niiljoue, nii-Ijon dinarjev takoj. Podrobnosti pove JAK. R. HOČEVAR. jK>sestnik. — Zgornji Brnik. Cerklje, Gorenjsko. Jugoslavija. (Konec prihodnjič.) Izdal sem novi cenik Domačih Zdravil katere priporoča Msgr. Kneipp v knjigi DOMAČI ZDRAVNIK Piiite takoj po brezplačni cenik, da ga imate v slučaju potrebe pri rokah. IMPORTIRANO ORODJE IZ JUGOSLAVIJE. Kosa z Tinčkom, iz garantiranega Jekla. 60, 65, 70 in 75cm dolge. $2.— Kosa poliranka z rlnčkom, 65. 70 in 75 cm. dolge ................SI.SO Klepllno orodje ................$1.25 Brusni kamen "Bergamo" ......45 Pral ca. .......................... .30 Motika.....90c; Srp za klepati ,85c R1 bežen za repo, z dvema nožema ............................. $1.25 Blago poSiljam poStnlne prosto. Math. Pezdir - Box 772, City Hali Sta., NEW YORK, N. Y. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko Kdor je namenjen potovati v ■tari kraj, je potrebno, da je na tančno poučen o potnih listih, prt ljagi in drugih stvareh. Pojasnila, ki Tam jih samorea* dati valed naše dolgoletne izkušnje Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par-nike, ki Imajo kabine tudi t III, razredu. Glasom nove n&selniSke postave. ki je stopila v veljavo s 1. julijem 1924, eamorejo tudi nedr&avljani dobiti dovoljenje ostati v domovin, eno leto in ako potrebno tudi delj; tozadevna dovoljenja izdaja gene ralnl naselniSki komisar v Washington, D. C. ProSnjo za tako do voljenje se lahko napravi tudi \ New Torku pred od potovanjem, ter se pošlje prosilcu v atari kraj glm som nanovejše odredbe. KAKO DOBITI SVOJCB IZ STAREGA KRAJA Kdor Seli dobiti sorodnika al svojca iz starega kraja, naj nairi prej piše za pojasnila. I« Jugoala Tlje bo pripuščenih v prlhodnJlU treh letih, od 1. Julija 1924 napre vsako leto po 671 priseljencev. Ameriški državljani pa aamore} dobiti aem žene in otroke do 18. la ta brea, da bi bili Šteti v kvoto. T rojene osebe se tudi ne štejejo . kvoto. Starišl in otroci od 18. d« 21. leta ameriških državljanov p Imajo prednost v kvoti. Pišite m pojasnila. Prodajamo v osne liste aa vse pr« ge; tudi preko Trsta aamorejo Jugoslovani sedaj potovati. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St. New York Pozor čitatelji. Opozorite trgovce (n g« brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in rte « njih postrežbo zadovoljni« da oglaiujejo v listu "Glas Naroda", 8 tem boste ▼stregli vsem. Uprava "Glas Naroda' Prav vsakdo— kdor kaj itte? kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajd čudovit uspeh —< MALJ OGLA« ▼ "G1 as Naroda" -.o:... -v. i- Vi" -vitiasii^.